Leto novega zakona o šoli
V  novo ustavo in na njej osnovane spremembe družbenega živ-Ijenja se intenzivno vključuje tudi naše osnovno šolstvo. In eno temeljnih dejanj tega je uvajanje novega zakona — seveda ne edino, saj se mu pridružuje že vrsta republiških pravilnikov, pa predvsem življenje samo, tako da vseh sprememb niti še ni moč videti v vsej njihovi globini. Skušajmo se jim vsaj približati.
V  republiških, mestnih in občinskih okvirih so dobivale te spre-membe odraze skozi vrsto aktivov, posvetov in sestankov o šolski reformi kot nenehnem procesu, katerega korak je tudi novi zakon. Zadovoljiva je ugotovitev, da smo že dokaj dobro spoznali njegovo črko, manj zadovoljiva pa je najbrž misd, da smo še premalo dojeli njegovega duha. Velika večina učencev naših osnovnih šolnamreč letos napreduje v višji razred:
naOSA. Jakhla                                                                    515,
na OŠ Ketteja in Murna                                                         936,
na OŠ Jožeta Moškriča                                                          952,
na OŠ Polje                                                                        1760,
na OŠ Vide Pregarc                                                               752,
naOŠSostro                                                                      ' 427.
Od 5403 vpisanih osnovnošolcev naše občine jih torej ne na-preduje le 61, kar 468 učencev pa morajo že med počitnicami sami doma, konec avgusta pa z učitelji na šolah ponoviti letošnjo snov v tolikšni meri, da jim bo zagotovljena redna vključitev v delo v višjeni razredu. To je število, ki se bistveno ne razlikuje od števila bivšh popravnih izpitov, problem pa je, ali se formahiega napredo-vanja dovolj odgovorno zavedajo šolniki in starši tudi v vsebinskem pogledu. Gre namreč za znanje, ki ga morajo vedno več imeti učenci — samoupravljavci jutrišnjega dne, gre za znanje, ki ga mora vedno več dajati vse šolstvo, tudi že osnovno. Srednja ocena v občini (3,75) je vendarle spodbudna.
Kajpak pri vsem tem šole niso osamljene. Že dosedanje sodelo-vanje s KS, s TOZD in s starši doživlja nekje bolj, drngje manj kvalitetne premike. Predvsem v svetih šol je to čutiti prek širine razprav in sklepov, ki vedno bolj vraščajo šole v okolja, v katerih žive in debjo.
Seveda so tudi učiteljski zbori dali svoj prispevek, predvsem k nadaljnjemu posodabljanju metod in oblik dela. Pri tem so zadnja leta dali svoj veliki delež zlasti učitelji razredne stopnje, katerim je moderna matematika omogočila kar najaktivnejše metode. Ta je letos prešla že 4. razred. V prihodnjih šolskih letih bodo aktivnih metod dela vajeni učenci hodili ze na predmetno stopnjo in šole, ki so se tudi tu že posodabljale, bodo lahko dajale čimvečji prispevek k tistemu duhu novega zakona, ki naj preveva delo v razredu.
Niso pa ,,mirovali" tudi učenci. Na sestankih razrednih skup-nosti, na oddelčnih konferencah in na sejah pionirskih ter mladin-skih organizacij so učenci dokazovali veliko stopnjo resnosti in zavzetosti za vključevanje v novejša prizadevanja osnovnih šol. Medsebojna pomoč učencev je prenekje zrasla do take mere, daje utemeljeno vprašanje o spremenjeni vlogi dopolnilnega pouka K temu so svoj nemajhen delež prispevale tudi prostovoljne dejav-nosti učencev, ki so že ne samo sestavni del šole, marveč že kar nepogrešljiva veja dejavnosti osnovnih šol nasploh. In če naj ome-nimo še dejstvo, da ima večina šol tudi oddelke podaljšanega biva-nja, potem lahko ugotovimo, da so se osnovne šole naše obČine uspešno vključile v začetke uvajanja novega zakona o osnovni šoli, da pa so seveda sredi posodabljanja svojega dela in da jim razvoj samoupravljanja na šolah ter vkJjučevanje v krajevne sredine, v ka-terih delajo, odpirajo nadaljnje perspektive v smeri celodnevne šole.
A.M.
Gradnja osnovne šole v Šfepanjskem naselju napreduje. Na predzadnji sejtvseh treh zborov občinske skupščine pa so se delegati odločili, da se šola poveča od prvotnega načrta za 6 učilnic. Stroške za to povečanje v višini 2.316.812 din bo krila občina. (Foto: I. Gajič)