stavčni člen metafora pisec poved svobodni verz stavek pika pravljica črtica vejica stavek roman pesnik samostalnik osebek izvor priredje odvisnik poved vejica oseba izjava poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek predmet prislovno določilo priredje beseda veznik naklon osebni zaimek DIDAKTIČNI IZZIVI metafora poved svobodni verz vejica roman priredje oseba poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek priredje beseda Ključne besede: bralna motivacija, slovenščina, književnost, Ivan Minatti Keywords: reading motivation, Slovenian, literature, Ivan Minatti DIDAKTIČNI IZZIVI Izvleček V prispevku predstavljamo primer obravnave pesmi Naivna romanca Ivana Minat- tija, ki je bil objavljen v knjigi Moj jezik, moja slovenščina avtorice mag. Karline Koželj. V njej so poleg predstavljene obravnave pesmi zbrani primeri še petih pesmi slovenskih pesnikov: Franceta Prešerna, Karla Destovnika Kajuha in Toneta Pavč- ka. Obravnave vseh pesmi temeljijo na motivacijskih pristopih, ki po avtoričinih dolgo- letnih pedagoških izkušnjah v srednjem strokovnem izobraževanju dijake pritegnejo k poglobljenemu branju. Knjiga je bila napisana z željo, da bi učiteljicam in učiteljem slo- venščine ponudila še kakšno svežo idejo za nadgraditev poučevalne prakse. Abstract T his paper presents a treatment of the poem Naivna romanca by Ivan Minatti, publi- shed in Moj jezik, moja slovenščina by Karlina Koželj. The latter includes analyses of five other poems by Slovenian poets, namely France Prešeren, Karel Destovnik Kajuh, and Tone Pavček. The study of the poems is based on motivational approaches, which, according to the author‘s extensive teaching experience in vocational secondary education, encourage students to do close reading. The book aims to provide teachers of Slovenian with fresh ideas to enhance their teaching practice. I 21 Vanja Kavčnik Kolar I Zavod RS za šolstvo Mag. Karlina Koželj I SIC Alme M. Karlin in Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje Motivacijski pristopi k pouku slovenščine v srednjem strokovnem izobraževanju na primeru obravnave Minattijeve Naivne romance Motivational Approaches to Slovenian Language Classes in Vocational Secondary Education: Minatti‘s Poem Naivna romanca I 22 Slovenščina v šoli I številka 3 I letnik XXVII I 2024 Uvod B ranje je dejavnost, ki vpliva na razvoj posameznika, zato mu je treba v vseh življenjskih obdobjih nameniti pomembno vlogo in ga približati mladim. Z branjem posameznik razvija empatijo, izboljšuje kognitivne sposob- nosti, kritično mišljenje, samopodobo in je srečnejši. Branje bogati naš besedni zaklad. Slovenščina je naš jezik, naša kul- tura, pomaga nam razumeti druge, zato imamo poleg staršev tudi učitelji izjemno pomembno nalogo – poskušati navdušiti mladostnike za branje (Koželj, 2023, str. 65). Motiviranost za branje K o govorimo o bralni motivaciji, govorimo o različ- nih motivacijskih dejavnikih, ki posameznika spod- bujajo k branju, mu osmišljajo bralni proces in tako posameznika podprejo, da vztraja do cilja in si želi bralno izkušnjo ponoviti oziroma ponovno doživeti (Pečjak in Gradišar, 2002, str. 51). Pri razumevanju pojma bralna motivacija imamo v mis- lih tudi branje literarnih besedil. Literarno branje oziroma branje literature se od neliterarnega razlikuje po bralčevi recepciji in naravi literarnih besedil, kar pomeni, da pri prvem razločevalnem dejavniku sodelujejo bralčeva čustva, subjektivna prepričanja in domišljija, kar pomeni doživl- janje, razumevanje in vrednotenje besedil. Branje literarnih besedil poteka torej od prvega subjektivnega (doživljaj- skega) sprejemanja, pri čemer so bralni učinki odvisni od subjektivnega bralčevega obzorja pričakovanj, do globljega razumevanja in vrednotenja ob ponovnih branjih (Krakar Vogel, 2020, str. 30–31 v Bošnjak in Košir, 2020, str. 74). Na bralno motivacijo lahko s svojim pristopom vpliva tudi učitelj. Učitelj si mora pri svojem delu najprej pridobiti spoštovanje dijakov, kar pa ni lahko, biti mora dosleden, prijazen, svoje dijake pa mora spoznati (Koželj, 2023, str. 22). To vključuje tudi njihovo motiviranost za branje. Avtorica meni, da učitelj lažje spozna bralne navade dijakov in njihovo motiviranost za branje, če si vzame čas in jih ra- zišče. V ta namen je v šolskem letu 2023/24 pripravila splet- no anketo in prosila svoje dijake, da jo izpolnijo. Sodelovalo je 168 dijakov iz dveh srednjih šol. Splošne ugotovitve iz njene raziskave so naslednje: • dijaki, ki imajo starše s srednjo ali višjo izobrazbo, raje berejo kot tisti, ki imajo nižjo izobrazbo; • dijaki, ki radi berejo, so bili v višjem odstotku vedno ali včasih deležni starševskega branja pravljic v otroštvu kot tisti, ki te izkušnje niso imeli; • sprejetost v razredu ne vpliva na veselje do branja; • dijaki z dobro samopodobo približno enako radi berejo kot tisti s slabšo samopodobo; • veselje do branja vpliva na boljši učni uspeh. Avtorica je z ugotovitvami iz raziskave dobila boljši vpog- led v bralno vedenje svojih dijakov in v to, kako odnos do branja povezujejo s svojo učno uspešnostjo, pripadnostjo vrstnikom in samopodobo. Načrtovanje bralnega dogodka pri književnosti v šoli Z a učitelja je pomembno, da oblikuje učno okolje, ki ustvarja in vzdržuje pozitiven odnos do bran- ja. Avtorica (Koželj, 2023, str. 19) je zapisala: »Kot profesorica si prizadevam kvalitetno poučevati, a moram priznati, da ni vedno lahko. Pri tem potrebujem moč, ener- gijo in sposobnost vplivati na dijake. Vedno se sprašujem, raziskujem svoje zmožnosti, presojam svoje sposobnosti po- učevanja.« Za kakovosten bralni dogodek je potrebna »dobra strokovna usposobljenost učitelja, ki pozna učni načrt, metode za njego- vo uresničitev, dijake, njihove načine učenja, želje in potrebe« (Koželj, 2023, str. 23). Pri načrtovanju pouka avtorica upoš- teva tudi ugotovitve iz svoje raziskave; z njimi si pomaga pri diferenciaciji in individualizaciji pouka. Paterson (2005) navaja, da dobri učitelji uporabljajo raz- novrstne metode, da se vsi dijaki želijo učiti večino časa. Pomembni so dobri odnosi v razredu, vključevanje humor- ja, večanje odgovornosti, ki kaže na smisel tega, kar delajo. Dobre so dejavnosti, ki temeljijo na igri, za manj zavzete pa učinkujejo pozitivno zaradi skupinske narave (Koželj, 2023, str. 21). Nujno je, da na začetku ure učitelj uspe pridobiti pozornost dijakov – temu je praviloma namenjena uvodna motivacija. Ta po Krakar Vogel (2020, str. 119–123) spodbuja priklic že znanih spoznavnih oz. čustveno-doživljajskih izkušenj, lahko pa nagovarja tudi domišljijske predstave ali je zastavljena v ob- liki reševanja novega problema. Poznamo tri tipe: ponovitev književnega ali drugega znanja, doživljajsko-izkušenjska motivacija, problemsko-ustvarjalna motivacija. Najprimer- nejša za različne starostne stopnje otrok in mladostnikov je druga – to je doživljajsko-izkušenjska uvodna motivacija, pri kateri navezujemo obliko in vsebino novega besedila na že znane literarne in zunajliterarne izkušnje, znanja, doži- vetja sodelujočih. DIDAKTIČNI IZZIVI I 23 Motivacijske strategije avtorice K. Koželj so pri vseh šestih pesmih osnovane na doživljajsko-izkušenjski uvodni moti- vaciji, ki priklicujejo občutja, zaznave, predstave, asociacije, socialne ali moralne izkušnje – ob vsaki pesmi je temu na- menjen odlomek iz glasbe ali pogovor ob iztočnicah. Nato sledijo naloge, ki dijake postopoma usmerjajo k anali- zi in razbiranju sporočila (interpretacije) o prebranem, ter vprašanja, ob katerih lahko dijaki z učiteljevo pomočjo utr- jujejo svoje znanje o književnosti (zgradba, sporočilo, pes- niška sredstva in podobno), na koncu pa avtorica podaja ideje za ustvarjalno pisanje. Celotni pristop je zasnovan tako, da deluje spodbudno v vseh fazah obravnave literar- nega besedila. V nadaljevanju predstavljamo primer obravnave pesmi Na- ivna romanca pesnika Ivana Minattija. Besedilo Ivan Minatti: NAIVNA ROMANCA Za deklico vem, za deklico vem, mlado kot šipek v cvetu, kuštravo kot aprilski oblak v vihravem pomladnem letu. Plamen v očeh, v nedrjih greh, v vetru šumeče krilo … Krilo šumeče in plamen v očeh! Koga ne bi zmotilo? Za deklico vem, za deklico vem. Da ne bi vedel zanjo! Odkar sem pogledal ji v svetle oči, dan in noč mislim nanjo. Pa ne mara za me, pa ne mara za me deklica sinjeoka: tako sva vsaksebi kot sivo morje in brezdanjost nebesnega loka. A sivo morje ne požene nikdar valov do neba visokega, in svetlo nebo ne skloni se, ne skloni do morja širokega. 1. DEL: Uvodna motivacija a) Glasba – Siddharta: Ledena b) Pogovor Kako se počutijo mladi, ko so zaljubljeni? Zakaj je prav pomlad pogosto pravi čas za ljubezen? 2. DEL: Interpretacija pesmi 1. Zapišite, kaj vam pomeni beseda romanca. Nato pog- lejte v SSKJ in izpišite njen pomen. Ali ima ta slovarski sestavek frazeološko in terminološko gnezdo? 2. Kaj pomeni frazem imeti romanco? 3. Kdaj je romanca naivna? 4. Katere lastnosti imajo mladi? 5. Kdo je lirski subjekt in kako doživlja svojo deklico? 6. Katera teme se v pesmi pojavijo? 7. Kateri motivi se pojavijo? 8. O čem pesnik poje v svoji pesmi? 9. Kako je pesem zgrajena? 10. Kakšna je rima v pesmi? 11. Katere prvine jezika in sloga so razvidne iz pesmi? Izpišite: a) ponavljanje b) primerjavo c) verzni prestop č) nekaj okrasnih pridevkov d) vzklik e) retorično vprašanje 12. Kakšno je sporočilo pesmi? Kako ga razumete vi? 3. DEL: Ideje za ustvarjalno pisanje a) Napišite pesem, namenjeno vaši ljubljeni osebi. V njej uporabite akrostih, nekaj okrasnih pridevkov, vsaj dve pri- merjavi in verzni prestop. b) Napišite spis z naslovom Ljubezen, sila, ki me vodi. c) Napišite spis z naslovom Moj nevidni svet in ga pošljite profesorju slovenščine po elektronski pošti. č) Napišite potopis z naslovom Po Minattijevih poteh in ga objavite v šolskem literarnem glasilu. d) Ste predsednik/ca 4. a Srednje zdravstvene in kozmetič- ne šole Celje. Skupaj s sošolci boste organizirali kulturno prireditev Minattijeva dediščina, ki bo potekala v Narod- nem domu v Celju. Tvorite javno vabilo. Vse manjkajoče podatke si izmislite. Vanja Kavčnik Kolar, mag. Karlina Koželj I Motivacijski pristopi k pouku slovenščine v srednjem strokovnem izobraževanju na primeru obravnave Minattijeve Naivne romance I str. 21-24 stavčni člen metafora pisec poved svobodni verz stavek pika pravljica črtica vejica stavek roman pesnik samostalnik osebek izvor priredje odvisnik poved vejica oseba izjava poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek predmet prislovno določilo priredje beseda veznik naklon osebni zaimek I 24 Slovenščina v šoli I številka 3 I letnik XXVII I 2024 stavčni člen metafora pisec poved svobodni verz stavek pika pravljica vejica stavek roman pesnik samostalnik osebek izvor priredje odvisnik poved vejica oseba izjava poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol zaimek predmet prislovno določilo priredje beseda veznik osebni zaimek I 24 Sklep K njiga Moj jezik, moja slovenščina avtorice mag. Kar- line Koželj je bila napisana z namenom, da razvija kakovostno motivacijo za branje pri dijakih in spod- buja njihovo odprtost za nove bralne izkušnje in pozitiven odnos do branja. V njej so poleg predstavljene obravnave Naivne romance I. Minattija zbrani primeri še petih pesmi, in sicer: Kam?, Ribič in Mornar F. Prešerna, Bosa pojdiva K. D. Kajuha in Pesem o zvezdah T. Pavčka. Pri vseh šestih obravnavah so v ospredju motivacijski pristopi, ki dijakom srednjih šol omogočajo globlje branje pesmi, ter jih usmer- jajo k ustvarjalni rabi jezika in kritičnemu mišljenju. Znano je, da so motivirani dijaki bolj zavzeti za branje in učenje, bolj poslušajo, vložijo več truda v svoje delo in bolj pazljivo sledijo učni snovi kot njihovi nemotivirani sošol- ci. Avtorica pri spodbujanju branja izhaja iz zanimanj dija- kov (v ta namen je raziskala ozadje njihove motiviranosti za branje) ter jih poveže s spodbudnimi nalogami, ki dijake vabijo v ustvarjalni dialog s književnostjo. Diferenciacija in individualizacija sta pri tem zelo pomembni. Če učitelj bralnih izzivov ne individualizira, so nekateri učenci s tem prisiljeni v kronično doživljanje neuspeha, ker določenim izzivom pač (še!) niso kos (Bošnjak in Košir, 2020, str. 69). Naloge so zasnovane tako, da razvijajo literarno zmožnost dijakov na vseh treh taksonomskih ravneh zahtevnosti. Usmerjajo jih tudi, da pri branju aktivno uporabljajo jezi- kovne priročnike. Tako dijaki primerjajo lastno razume- vanje s slovarskim ter razvijajo jezikovno občutljivost za pomenske odtenke. Naloge spodbujajo dijake tudi k natan- čnemu in poglobljenemu branju ter oblikovanju lastnega mnenja o prebranem. To jih spodbuja k večji motiviranosti za branje in analizo besedil, saj postane tako literarno bran- je zanje bolj osebno in smiselno. Pomembno je, da se svoje vloge pri branju (pravljic, pes- mic, itd.) in razvoju bralnih navad v otrokovem zgodnjem otroštvu zavedajo tudi starši. Otrok tako vzpostavi dober odnos do knjige, razvije pozitivne bralne navade, se z ve- seljem loteva tudi šolskih nalog kasneje. Razvija se strast do knjig, širi besedni zaklad, bolje razume druge kulture, spoz- nava sebe in kasneje sprejema pravilne življenjske odločitve (Koželj, 2023, str. 34). Pri poučevanju avtorico navdihuje misel K. Paterson (2005, str. 3 v Koželj, 2023, str. 20): »Dobro poučevati je kot prižgati plamen in gledati, kako plamti, ustvarjati učence tako navdušene nad učenjem, da se zdi, kot da bi rasli uči- telju pred očmi.« Viri in literatura Boekaerts, M. (2013). Motivacija in čustva imajo ključno vlogo pri učenju. V: O naravi učenja. Uporaba raziskav za navdih prakse. Zavod RS za šolstvo. Bošnjak, B., Košir, K. (2020). Motiviranost za branje. V: Gradniki bralne pismenosti. T eoretična izhodišča (59–79). Haramija, D. (ur.). Univerzitetna založba Univerze v Mariboru in Pedagoška fakulteta. Zavod RS za šolstvo. https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DJZY95XH/962b6504-db10- 4193-a25b-78111fa32cbb/PDF Pečjak, S., Gradišar, A. (2012). Bralne učne strategije. Zavod RS za šolstvo. Koželj, K. (2023). Moj jezik, moja slovenščina. Motivacijski pristopi pri pouku slovenščine. Analiza pesmi, besedilne vrste, vaje iz jezika in še kaj. Samozaložba. Krakar Vogel, B. (2020). Didaktika književnosti pri pouku slovenščine. Rokus Klett.