dfamžC* />. /0
■tTa
ij&y%.A i ^o-fc,
41/ tp.
Izven Jugoslavije: Celo ICIU iv/v , »—-rati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem1 inseriranju primeren popust. iJpravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
Stasa Sirarn
Sleodvisen političen list za slooensko ljudstvo
Poštnina plačana v gotovini.
»Naša Straža« izhaja v pondeljek, sredo inr petek. Uredništvo in upravništvo je v Mari-* boru, Koroška cesta št. 5. Z uredništvom s« more govoriti vsaki dan samo od 11. da 12. ure.	Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št. 113.
67. številka.
Jiaša notranja politična
slika.
(Govor poslanca dr. Hohn jeca.)
Eden naj večjih državnikov, ki je bil kedaj na svetu, cesar Napoleon I. Veliki je rekel: »Veste li, čemu se na svetu najbolj čudim? Nesposobnosti oblasti, da bi kaj organizirala. Samo dve sili sta na svetu, duh in meč. Trajno pa ne more meč zmagati nad duhom, marveč duh nad mečem.«
Napjoleonove besede se obistinujejo tudi v naši
državi.
Nosilci državne vlasti v naši državi se odlikujejo s totalno nesposobnostjo v organi za loričnem oziru. Njihove zmožnosti se gibljejo samo v negativnem, destruktivnem pravcu. Pod krinko državotvorstva so razdejali ■celo vrsto starih, dobrih in blagonosno delujočih organizacij na upravnem, ekonomskem, kulturnem in prosvetnem polju. Tiste, ki so se proti tej vandalski destruktivnosti postavili v bran, so opsovali kot črno-žolte, kot avstrijakante, kot separatiste, in z drugimi epiteti, kakor jih vsebuje leksikon državotvorne klike, ki se je državi vsilila kot subjekt vse vlasti. (Minister .gradjevina Uzunovič: Popovska klika! — Vladimir Pušenjak: Lepo znate psovati, gospod minister! Prosim g. predsednika, da ščiti govornika.) Autorizacijo za to destruktivno in desorganizacijsko delo jim daje pripadnost h kakšni vladni stranki, ki sebe ne samo istovetijo z državo, marveč stavijo nad državo. (Minister zgradb Uzunovič: Vi kulučite Rimu!) Gospod minister, .ako vi kot kulturen človek tako govorite, potem se mi zdi, da je še premalo kuluka, želim, da bi vi sebi bili več kulučili, da bi si pridobili boljšo izobrazbo. (Minister Uzunovič: Nemam jezuitske škole!) Ne samo, da nimate jezuitske šole, ampak vidi se, da imate malo šole, ker bi sicer govorili drugače. (Minister Uzunovič: Popovska klika!) To je vaša klika gospod minister. Tudi v vaši stranki imate častite pope, toda ali vladajo pri vas?
Presednik Trifkovič: Molim gospoda govornika, da se drži predmeta.
Dr. Josip Hohnjec: Govorim po svojem prepričanju in si ne pustim od nikogar predpisovati, kako naj govorim. (Minister Uzunovič: Govorite parlamentarno!) Pa to je parlamentaren govor. Odločno si prepovem, da bi mi vi dajali kaka navodila. (Franjo žebot: Dr. Hohnjec ni uvedel kuluka kakor vi, vi ste reakcij onarci najhujše vrste.) Kdor pripada k eni teh strank, ta sme storiti vse. Za njega ne postaja meja zakona, njemu se ni treba •ozirati na pravni red, kamoli na predpise morale. Egoizem je za njega glavna gonilna sila. To, kar prinaša korist njemu ali njegovi stranki, to mu je glavni cilj, blagor države in državljanov ne pride v poštev.
Ta klika političnih sebičnežev, ki je naši državi
sedla na tilnik,
'hoče samo tako državo, ki je slepo sredstvo za dosego njihovih osebnih interesov in za zadovoljitev njihovih .zločinskih sebičnih instinktov. Zato je ta klika v naši državi razbila vse prejšnje javne in zasebne organizacijske oblike ter napravila to, kar se z znano prislovico more označiti kot tabula rasa. Zlasti velja to o tistih organizacijah, ustanovah in korporacijah, v katerih so se ustalili zadnji ostanki ljudske avtonomije in samouprave, ki so se preko zloma obranil ter preši v sedanjo državo. Vse to j>e padlo pod kladivom režima, ki si je državo osvojil ter jo za sebe eksploatira.
In kaj so ti ljudje postavili na mesto razdejanih
upravnih tvorb in organizacijskih oblik?
Ali so dali ljudstvu druge organizacije, v katerih bi prišlo do veljave stremljenje vsakega omikanega naroda po samoodločbi in samoupravi? V naši državi nimaš ni sence istinite samouprave. Ne najdeš je, pa če jo, kakor filozof Dijogen človeka, po dnevi iščeš s svetiljko. Ako HSS, ki je nastopila vlogo dosedanjega samostalno ■demokratskega apendiksa v Pašičevi vladi, misli, da ho stremljenje hrvatskega naroda po samoupravi ute-Jšila z integralnim (s celotnim) izvajanjem vidovdanske «stave, kakor stoji v vladni deklaraciji, in na njej baziranih zakonov, se močno vara. V okviru ustave in na njej utemeljenega zakona o samoupravah se zahteve hrvatskega naroda ne morejo uzadovoljitL Samouprava, ki jo nudijo ti zakoni, je v istini samo negacija in zasmeh istinske samouprave, je pesek v oči za narod, ki samouprave in avtonomije nikdar ni imel. S tem se hrvatski narod ne more zadovoljiti. V naši državi narod v sedanjih razmerah ni siibjekt prava, kakor bi moral biti v vsaki demokratični državi, marveč samo objekt. Ljudstvo ni gospodar svoje usode, marveč je suženj birokracije, katero je vladajoča klika degradirala kot brezdušni in žal le prevelikokrai brezvestni inštrument svoje strankarske politike. To je vsa organi-zatorična sposobnost režima, ki se diči z epitetom .državotvornosti in to izključi j ive državotvornosti. (Mi-
MARIBOR, dne 3. avgusta 1925.
Letnik I.
j nister Uzunovič: Popovska klika!) Gospod minister vi vedno govorite isto kot papiga. Igrate tukaj vlogo papige-	,	_	'
Predsednik Marko Trifkovič: Gospodine govorniče zbog ovih reči vas opominjam na red.
Dr. Josip Hohnjec: Opomnite gospoda ministra na red, ker mi vedno vpada.
Predsednik Marko Trifkovič: Gospodine govorniče opominjem vas pismeno. (Franjo Žebot: Gospod predsednik opomnite na red gospoda ministra, kajti on je tisti, ki govornika vedno moti.)
Predsednik Trifkovič:	Dok sam ja predsednik
imam ja, da se brinem za red a ne Vi, gospodine Žebot. Gospođin dr. Hohnjec upotrebijivao je reči, koje ne spadajo ovamo i zbog kojih bi ga mogu isključiti iz sednice, pošto je on lično uvredi o Gospodina Ministara. (Franjo Žebot: Gospod minister je prvi žalil gospoda govornika, toda Vi ga niste hoteli, čuti in ga niste pozvali na red. Kakšen predsednik ste?)
Centralizem se opira na meč, na materijalno silo.
Ta sila je ubila <ftiKa. Naša država je podobna organizmu, ki ga ne®óMdja duh. Duh pa, ki mora državo oživljati, je zadovoljnost, je ljubezen državljanov. Ge , te ni, je državni organizem podoben truplu brez duha. In tako je žalibog' pri nas. Centralisti, unitaristi, uni-fcjrmisti ali kakorkoli se ti ljudje imenujejo, hočejo tega duha bratske vzajemnosti in ljubavi, katerega ni, „ker so ga pregnali s svojim hegemonizmom, nadomestiti s formulo v narodnem edinstvu. Ne vprašajo se, ali to edinstvo v istini postoj i in kakšno j è to edinstvo, in to bi morali v prvi vrsti vprašati, ker tukaj gre za quaestio facti. Po vzoru orientalskih samovlastnikov, kojih državniška modrost se je izčrpala v tem, da so izdajali ukaze in dekrete in za vsakim takim poveljem pošiljali žandarje, ta absolutistična in hegemonistična gospoda kratkomalo dekret ira edinstvo ter si domišlja, da je s tem že tudi kreirano. Kako naj bi ta kreacija izgledala, o tem si centralizatorska gospoda ni složna. Dočim je za gospoda Pašiča narodno edinstvo samo drug izraz za srbstvo, ker gospod Pašič govori o srbskem narodu treh imen, si je gospod Pribičevič prikrojil tako tolmačenje, da sta Srb in Hrvat sinonima. Med hrvatskim in slovenskim narodom pa to tolmačenje ni našlo pritrjevanja, kakor se tudi temu ne more pritrditi, da je batinaš sinonimon za tistega, ki deli batine, in za tistega, ki dobiva batine.
Današnji Radič.
Gospod Stjepan Radič se je zadnji čas tudi deklariral kot pristaš teze o narodnem edinstvu. Prej je lastna in samostojna narodnost hrvatskega naroda bila ne samo bistvena točka njegovega programa, marveč oficijelni nauk njegove stranke. Naj navedem en zgled! Ko je dr. Maček, prvi podpredsednik HRSS, bil 20. oktobra izr7oljen za prvega podpredsednika narodne skupščine, je imel govor, v katerem je rekel: »Obečajem, da ču se svim silama truditi, da do pravoga izražaja dođje volja naroda srpskog, hrvatskog in slovenačkog i da jedanput dodje do potpunog izmirenja i do sporazuma izmedju naroda srpskog, hrvatskog in naroda, slove-načkog.« Potem pa je prišla obznana in pod njeno pedagogijo se je HRSS spreobrnila k veri v narodno edinstvo, ki je našla svoj izraz v vladni deklaraciji. Stjepan Radič gre v svoji unifikacijski tendenci sedaj tako daleč, da je izjavil, »da se hrvatski narod neče moči pravo slili sa srpskim narodom, dok se ne oslobodi od Rima i to potpuno.« (»Politika«, Beograd, 17. julija 1925.)
Radiču torej ni dovolj centralizacije in unifikacije, ako je v Beogradu Pašič, on hoče v Beogradu imeti tudi papeža: (Smeh.) Tu je sedanja unifikacijska tendenca Radičeva prišla v patološko stanje. In jaz mislim, da je hrvatski narod tako zdrav, da ho čimprej s’ sebe vrgel to patološko politiko. (Klici na levici: Tako je!)
Z nobenim dekretom in zakonom se narodno edinstvo ne more dekretirati, z nobeno obznano kreirati. Ono se sploh ne more ustvariti. Ustvariti pa se more bratska vzajemnost in bratska ljubezen. Nujni, neizogibni predpogoj za to je popolna, do cela izvedena enakopravnost med srbskim, hrvatskim in slovenskim narodom. Te enakopravnosti ni, vsak dan je manjša, in za to ni bratske vzajemnosti in ljubavi, zato ni onega životvornega duha, ki bi oživljal organizem naše države. (Živahno pritrjevanje in ploskanje na levici.)
Predi letom dni je pirišiu na krmilo naše države
vlada,
ki je hotela v naš državni organizem spraviti duha bratske sloge, vzajemnosti in ljubavi. Bila je to vlada narodnega sporazuma, reda in poštenosti, ki se je z vso resnobo trudila bito to ne samo po naslovu, marveč tudi po delih. Toda čez malo časa je izven parlamenta padla kot žrtev laži, intrig in kovarstva. (Klici na levici: Tako je!) To episodo bo politični historičar naše države zabeležil kot nadvse značilno ter se je bo poslužil kot dokaza, da je naša država samo navidezno parlamentarna, v istini pa je domena privilegirane stranke. Od pravega parlamentarizma je ravno toliko oddaljena,
kakor samovoljnost in nasilnost od pravicoljubja in za-konitosti. (Živahno pritrjevanje in ploskanje na levici.)
Prejšnja vladina koalicija, ki se je po padcu vlade I narodnega sporazuma vsilila narodu,
je hotela pri volitvah prisiliti narod, da ji izreče zaupanje. V vsaki kulturni državi pomenjajo volitve apel I na narod, da po najboljšem znanju in po svoji vesti izreče svojo politično sodbo, in to v največji svobodi. Kjer svobode ni, tam ni volitev, ker nedostaje bistvene-: ga elementa, in to je svobodna odločitev. Ako mora tvoja politična sodba biti taka in ne sme biti drugačna,
, ne moreš voliti med dvema ali več strankami.
Takšne so bile februarske volitve 1925. Vladujoči režim je porabil vsa sredstva moralnega in materijal-nega pritiska, da bi izsilil sebi ugodno ljudsko sodbo. Lokalni sovjeti radikalske, odnosno samostojno-demo-kratske stranke so odstavljali od Državnega odbora postavljene predsednike volilnih odborov, ako so bili na sumu, da niso pristaši teh dveh strank. In ako se je kdo izmed proskribiranih predsednikov pojavil na volišču, je bil od lami pregnan z žandarsko silo. Uradniški aparat je bil službeni aparat režima ter je moral delati' za njegove kandidate. Glasovi so se kupovali s pijačo itt denarjem, ki je v naj obilnejši meri tekel iz volilnega fonda. Kjer ni zalegel denar, je nastopila brahijalna sila. Oborožene nacionalistične organizacije so pretepale kandidate in lokalne zaupnike opozicij onalnitì strank. Zaupniki in agitatorji so se zapirali. Žandarji, so preprečevali volileem možnost, da glasujejo, ker so jim zabranjevali pot v volilni lokal. In kjer vsa ta nasilniš-ka sredstva niso pomagala, so stopili v akcijo tatje volilnih krogljic in falsifikatorji volilnih zapisnikov in volilnih imenikov.
Tako se je vladajočemu režimu posrečilo dobiti sicer majhno večino mandatov, toda ne večine glasov, katera je na strani opozicijonalnih strank. (Burno pritrjevanje in ploskanje na levici.)
Ako režim misli, da bodo opozicijonalne stranke preko teh volitev s pozabljenjem prešle na dnevni red, se močno vara. Februarske volitve ne bodo pozabljene, zato bo opozicija skrbela. Pa tudi ne smejo biti pozabljene. Ako bi opozicija pripomogla k pozabljenju, Ml bila sokriva poglavitnega in temeljnega greha zoper parlamentarizem. Svobodne volitve so namreč conditio sine qua non, predpogoj in temelj; za demokratizem, iparlamentarizem in konslitueionalizem. Ako pa se volitve vršijo z nasiljem, ako se ruši in gazi zakon, ako se vrši pritisk, ako se kradejo volilne kroglice ter se fal-sificirajo zapisniki, ne more o parlamentarizmu in demokratizmu biti niti govora.
Zato pa slove nujna zahteva vseh istinsko demokratičnih strank: reparacija. Kar se je zgodilo v; februarju 1925, se mora popraviti! Kaj takega se ne sine nikdar več ponoviti! Predno se ta zahteva ne realizira in uresniči, ne more priti do ozdravljenja notranjih razmer v državi in države same. (Dalje prihodnjič.)
Politične vesti.
Tiskovni zakon. Radikali so bili že pripravljeni odložiti tiskovni zakon na jesensko zasedanje skupščine ter sprejeti razne predloge opozicije, radičevci so se pa v veliki svoji vnemi postavili na stališče, naj se zakon takoj sprejme in njim gre tudi glavna zasluga, da vladna večina predloge opozicije odbija ter osnutku še dostavlja posebna reakcionarna določila. Na seji zakonodajnega odbora je poslanec dr. Kumanudi podal naslednjo izjavo, nakar so vsi člani opozicije sejo zapustili: »Vlada je v teku zakonodajne debate odbila najvažnejše motiviranje in upravičene predloge opozicije. V načrt tiskovnega zakona je sprejela nove, še bolj re-akcijonarne in drakonične odredbe. Vlada je nenadoma v zadnjem trenutku predložila zakonodajnemu odboru nov člen 74, četudi je bil ta v odseku soglasno sprejet. S tem novim členom 74. je vlada na absolutističen] način odvzela narodni skupščini vsak značaj, ki ga ima kot zastopnica ljudstva, s tem, da preprečuje, da bi ljudstvo, ki je volilo svoje poslance, bilo obveščeno o njihovem delu in da bi tako izvrševalo kontrolo nad njihovim delom. S tem je parlament postavljen pod cenzuro in pretvorjen v tajno ustanovo. Parlamentarni režim, ki mu je glavno obiležje široka in popolna javnost, je pa potisnjen na stališče režimskega organa brez političnega značaja in pobiega vpliva na izpolnjevanje državnega in ljudskega življenja. Tak napad na parlamentarizem pomeni brutalno gaženje svobode misli in postavlja našo državo v vrsto neciviliziranih in zaostalih držav. To nam nalaga dolžnost, da pri izdelovanju tega zakona ne sodelujemo več v zakonodajnem odboru. Samoposebi se razume, da g. Žanič in jaz po takem postopanju od strani vlade ne moreva sprejeti poverjene misije, da bi od strani zakonodajnega odbora dalje sodelovala pri končni stilizaciji tega zakonskega načrta.«
Interpelacija radi zločinov upravnih organov. Zajedri ibarski. poslane dr. Žanič, ki je bil, kakor znano,
M že prailjate TOSO, prsne karamele ?
še po svoji izvolitvi zaprt v Stari Gradiški, ker ga je policijski komisar zaporedoma obsojal na 14 dnevni zapor, je že pred tremi mesci vložil na prejšnjega in na sedanjega1 notranjega ministra Maksimoviča obsežno interpelacijo glede nepostavnosti in tudi zločinov, ki si jih dovoljujejo posamezni upravni organi. Ta interpelacija obravnava tudi slučaj predletnega umora Hrvata Valterja. Tega človeka je blizu Stare Gradiške umoril načelnik Dragičevič, ki še do danes ni klican na odgovornost. Sedaj je poslanec dr. Žanič ponovno zahteval odgovor na svojo interpelacijo pri predsedniku skupščine, Ta mu je odgovoril, da bo minister dal odgovor, kadar bo zbral podatke o vseh slučajih, ki jih navaja interpelacija. Rok za zbiranje podatkov in za odgovor na interpelacijo je seveda že davno potekel. To ve gotovo tudi predsednik skupščine in je njegovo govorenje o zbiranju podatkov vse obsodbe vredno. Kaj je treba podatkov, ko cela Jugoslavija ve, da je nedolžen človek umorjen, zločinec pa nekaznovan.
Imenovanje državnih podtajnikov. Z gotovostjo se napoveduje, da bo ta teden rešeno vprašanje državnih podtajnikov. Vlada jih bo imenovala, kakor hitro bo skupščina enkrat na počitnicah in se je ta stvar najbrž nalašč zavlačevala, da bi odpadli vsakovrstni predlogi navzočih: poslancev.
Za dvanajstine za mesece avgust—november sta glasovala slovenska poslanca Pucelj in Kelemina, pd. Krlajt. Glasovala sta za povišanje cene soli, za povišanje uvozne carine, osobito povišanje carine za kmetske stroje, orodje, seme, gnojila, za povišanje carine na oblačilno blago itd., kratkomalo za povišanje draginje. Ali sta kaj dosegla za slovenske volilce, ko sta talco navdušeno glasovala za nove, oz. povečane davke? V zahvalo za te »dobrote« sta zatajila republiko, za katero se je boril Kelemina za časa volitev, za katero sta se Prepeluh in Pucelj: z ustanovitvijo nove stranke ogrevala, zatajila sta vse slovenske zahteve. Radovedni smo, ali bodo slovenski volilci odobravali tako zrakoplovno politiko, ali še bodo navdušeni drveli za Krlajtom in Pucljem, ki sta se kot kandidata postavljala kot prvo-boritelja za republiko in slovenske zahteve, sedaj pa sta se udinjala velesrbskim centralistom samo radi tega, da bi Pucelj vsaj še tri mesece postal minister in dosegel mastno — penzijo.
Po svetu,
O spremembi režima na Bolgarskem se zadnje dni zopet mnogo piše. Zatrjuje se, da se kralj Boris zavzema za spremembo ter nagovarja Cankova, naj odstopi. —• Stvarno se pa ne da pričakovati prava sprememba, ampak samo nova firma za dosedanjo vladno politiko. V poštev pa bi prišel Turlakov, ki predstavlja nekake vladne zemljoradnike. Poulični in justični umori opo-zicijonalcev so še vedno mnogoštevilno na dnevnem redu.
Pred razpadom levičarskega vladnega bloka v Franciji. Francoska vlada se nahaja v težkem položaju. Dve težki nalogi — vojna v Maroku in sanacija francoske valute, ji zadajata hude skrbi, sedaj se je pa pridružila še tretja — izstop socialistov iz vladnega kartela. Vladno večino so dosedaj tvorili socialisti kot najmočnejša stranka, nadalje Herriotovi radikali in nekatere manjše skupine. Pod Herriotom je bila ta večina kompaktna, ker je užival zaupanje socialistov. Z nastopom Painleveja se je položaj spremenil, ker je postal finančni minister Caillaux, čegar načrt za sanacijo francoskih financ je vzbudil pri socialistih hud odpor. Socialisti so zahtevali obdavčenje kapitala in delno oddajo premoženja, da se gospodarski položaj države popravil, Caillaux je pa. to odbil. Ko je parlament dne 12. julija glasoval za nadaljevanje politike finančnega ministra, so glasovali socialisti proti. Vlado je takrat rešila pred padcem samo desnica, ki je glasovala za načrt finančnega ministra. Te dni so se socialisti drugič izrekli proti sodelovanju v vladni večini. V Parizu zboruje občni zbor socialistov seinskega departementa. Leon Bluni, vodja socialistične stranke je na občnem zboru v svojem govoru izjavil, da njegova stranka ne bo podpirala vlade v izvajanju narodu škodljivih zakonov. Njegov govor živahno odobrava celokupno socialistično časopisje in ga bo sigurno odobril tudi glavni odbor socialistične stranke, ki se stane dne 15. avgusta. S tem bo sodelovanje socialistov v vladi prenehalo in ta si bo morala iskati podporo pri strankah skrajne desnice.
Velika bitka v Maroku. V Maroku so pričeli Rifanci z novo ofenzivo ter napadajo francoske postojanke v okolici El Arba. Abd-el-Krim je v tem odseku koncentriral svojo celo moč ter skuša prodreti francosko bojno črto. Položaj je za Francoze zelo resen.
Vojaška služba v sovjetski Rusiji. Sovjetski vojni svet je izdelal predlog o ureditvi vojne službe ter ga predložil svetu narodnih komisarjev. Iz tega pravilnika službovanja v rdeči armadi, ki bo najbrž v celoti sprejet, so znane sledeče podrobnosti. Na spomlad potrjeni repruti nastopajo službo med 15. septembrom in 15. oktobrom, kar jim je dano popolnoma na prosto. Zakonski predlog naglasa, da je dolžnost obrambe okto-berske revolucije z orožjem prepuščena v glavnem delavstvu. Zato se pravi vojaki rekrutirajo iz delavstva, dočim se drugi sloji pritegujejo samo k službi brez orožja. Vojaška dolžnost traja 21 let, od 19. do 40. leta, deli se pa na predslužbo, aktivno službo in na službo v rezervi. Prva traja dve, druga pet, tretja pa 14 let. Ak-
tivna služba, četudi traja pet let, se ne vrši vedno pod orožjem. Po vežbi za razne vrste orožja dobijo vojaki dopust, katerega pa morajo včasih prekiniti na največ dvomesečno orožno vajo. Izvežbanje v raznih vrstah orožja je prav različno; samo zrakoplovna stroka traja tri leta, dočim infanterijska ni niti enoletna. Poleg stalnih vojaških kadrov so še teritorijalni vojaški oddelki, v katerih se vojaki v dobi petih let vežbajo vsega skupaj v presledkih največ 9 mesecev. Avtonomne republike so sicer vezane na la predpis o vojni službi, a imajo svojo samostojno vojsko. Državljani, ki se ne pripuščajo k vojni službi z orožjem, ali ki te službe nočejo vršiti, plačajo v dobi vojne dolžnosti poseben davek.
Demisija japonske vlade. Japonski parlament je izrekel vladi nezaupnico radi novega davčnega načrta, po katerem bi se davki znatno zvišali. Vlada je radi nezaupnice podala demisijo.
Poslanec Vlad. Pušenjak je vložil nujni predlog zakona o podpori po poplavi poškodovanim prebivalcem v obč. Rečica na Paki. Dne 30. t, m. je prišel ta predlog na dnevni red' narodne skupščine in se je odkazal finančnemu odboru. V tem predlogu se zahteva podpora v znesku 3 milijonov dinarjev.
Uspehi samostojnih demokratov. S mostojni demokrati so bili osem mesecev na vladi, dvakrat se je razpravljalo o dvanajstinah, stavili od SLS predlogi za znižanje davkov, a gg. dr. Žerjav in dr. Pivko nista ničesar ukrenila, da bi se davčno breme olajšalo: temveč sta glasovala: 1. za povišanje invalidskega davka, 2. za uvedbo novega komorskega davka, 3. za uvedbo no-

Beležke.
vega 2 odstot. davka za ročne delavce, 4. za povišanje
Kurs radičevske seljaške politike. Me# dvanajstin-sko razpravo so se radičevski poslanci izkazali s silnim divjanjem proti onim govornikom, ki so se jim zdeli najbolj nevarni v pogledu spremembe HSS politike. Ko se je oglasil k besedi desident Urojič, seljaški poslanec iz Dalmacije, dolgoletni član Radičeve stranke, so bili radičevci po večini v svojem klubu, a so takoj pritekli, da mu preprečijo govor. Predsednik skupščine radikal Trifkovič jim je v tem — kakor znano — šel uspešno na roko. Podobno je bilo, ko je nastopil zemljoradnik Vujič. Predsednik skupščine mu je kratil besedo češ, da zemljoradniki nimajo več samostojnega kluba, ker jih po izstopu Puclja ni več šest in da tako pri načelni razpravi ne more nastopiti njihov govornik. Radičevi so s kričanjem podpirali predsednika, ker so slutili, da hi jim voditelj srbskih zemljoradnikov, mož, ki je bil v volilni agitaciji težko ranjen od batinašev-radikalov in samostojnih demokratov, povedal marsikatero bridko. Zemljoradnički poslanec Kokanovič, ki je bil že izvoljen, cele mesece zaprt od radikalov, je ob tej priliki zaklical radičevcem: »Lepo to, da hrvatska sel jaška stranka ne da besede zemljoradniški stranki. To je pač vaš novi kurs seljaške pravice.« Tudi zajed-ničarju dr. Lorkoviču se je preprečil govor z motivacijo, da zajedničarji še nimajo svojega kluba in ne morejo postaviti govornika, ker jih ni šest.
Pribičevicev detektiv in Radičev salonski voz. Pri-bičevič se ne more vživeti v dejstvo, da ni več minister, ampak navadni poslanec. iPo Beogradu se da še vedno spremljati od detektiva, ki ga je stalno spremljal v času ministrovanja menda za to, da ljudje ne bi s pre-burnimi proslavami in zahvalami oblegali tako silno priljubljenega ministra. Radi detektivskega spremstva je poslanec HSS Trnjar interpeliral pri notranjem ministru ter zahteval, naj se Pribičeviču detektivsko spremstvo odtegne, če se že sam noče spomniti na to, da do tega nima nobene pravice. Ko so radičevci tako nastopili proti Pribičeviču, so jim pa samostojni demokrati naskočili Stjepana Radiča in vložili interpelacijo, kako se je mogel Radič povodom svojega obiska na Bledu voziti v salonskem vozu, ko ni niti poslanec, kaj šele minister. Vprašuje se, kdo mu je to dovolil ter zahteva kazen za one, ki se niso zavedali, da hi morali Radiča iz salonskega voza poslati v navadne potniške vozove in zahtevati od njega plačilo za vožnjo.
Radičevo proglašanje poštenja in nepoštenja. Poslance, ki ne odobravajo njegove politike, je proglasil Radič za nepoštene. Med njimi tudi dr. Poliča in dr. Bazalo, katera je poprej v »Domu« imenoval: »zlata«. »Hrvat« pravi k temu: »To registriranje in proglašanje Radiču odpuščamo, kajti ko je Laza Markovič postal I pošten v njegovih očeh, ni čudno, da svoje bivše zaveznike proglaša za nepoštene.
Dnevne novice.
Mladinska dneva priredi Prosvetna zveza v Mariboru dne 15. avgusta po poznem sv. opravilu, in sicer: na Ložnem za rogaško dekanijo in pri Devici Mariji na Kamnu za vuzeniško in inarenberško dekanijo. Na vsakem govori po en odposlanec Prosvetne zveze ter po en stopnik moške in po ena zastopnica ženske mladine. Na Ložnem govori kot odposlanec Prosvetne zveze tajnik g. M. Krajnc, kot zastopnik moške mladine g. M. Napotnik, kot zastopnica ženske mladine gdč. M. Ber-cetova; pri Devici Mariji na Kamnu pa kot odposlanec Prosvetne zveze podravnalelj semenišča g. Jos. Krosi, kot zastopnik moške mladine g. Sedivy, kot zastopnica ženske mladine gdč. N. Činžarjeva. Želimo, da se mladina polnoštevilno udeleži te mladinske prireditve, kjer ; bo dobila novo vzpodbudo za svoje nadaljne delovanje in kjer se ji bo vzbudilo novo stremljenje za lepšim in višjim. Bog živi!
Pašič v Karlovih Varih. Iz Karlovih Varov prihajajo poročila o nevarnem stanju Pašičeve bolezni. Dosedanja kura je Pašiču zelo malo pomagala in njegovo stanje je od dne do dne opasnejše. Pašič trpi na zelo j hudem želodčnem katarju, poleg tega ga pa muči srčna j slabost, ki je za človeka njegovih let želo opasna. Zadnje čase sploh ne čita več časopisov. Značilno za nevarnost Pašičeve bolezni je dejstvo, da je postal popolnoma apatičen glede politike. Politična poročila, za katera se je še nedavno želo 'zanimal, sploh odklanja. —-Zdravniki ne puščajo nikogar v njegovo bližino.
cene soli, 5. za zvišanje uvozne carine. Gg. Stibler, Rob nik in drugi agitatorji Žerjavovih demokratov povejte na shodili, da SLS, ko je bila lani na vladi, ni zvišala nobenega davka, pač pa za proračun pripravila znatne olajšave glede plačila dohodnine, dočim ni SDS ničesar storila, da bi se dosegla olajšava glede dohodnine. Seveda vpiti v »Taboru« in »Jutru« ter na shodih zabavljati čez »klerikalce« znajo gg. laži-demokrati, a za ljudstvo niso nikdar in ne bodo nikdar ničesar storili. Gospod Špindler naji pove, koliko so SDS dobili za volitve, vzdrževanje strankinih pisarn in tajnikov, plačevanje predavateljev in dopisnikov »Jutra«, za vzdrževanje »Jutra«, »Tabora«, financiranje demokratskih bank in posojilnic itd., potem bo vsakdo razumel, da se laži-demokrai niso smeli in mogli potegovati za koristi ljudstva.
Iz Mute. Dopisnik iz Marenberga poroča v »Jutru« o razmerah v občini Gortina in seveda po svoje tolmači držanje ljudi v občini Gortina. Naši občani se le muzajo velemodrim liberalnim demokratom v Marenber-gu, kadar pridejo k nam lovit kaline za propadlo laži-demokratska stranko. Da občani v Gortini ne morejo biti navdušeni za demokratsko stranko, ve vsakdo, ki zasleduje politične razmere. Za demokrate se ne moremo ogrevati, ker so bili 8 mesecev v vladi, a niso niti koraka storili za zmanjšanje davčnih bremen, pač pa so povišali invalidni davek, na novo upeljali komorski davek in 2 odstot. davek za ročne delavcev, povišali ceno soli in uvozne carine. Demokratom privoščimo kot člane notarja Kolšeka, župana Predana in liberalno učiteljstvo, kateri so plačani za to, da se pehajo za to »gosposko« stranko, mi pa ostanemo, kakor smo bili. Naši ljudje dobro vedo, da je SLS lani v najtežavnejših razmerah bila samo tri mesece v vladi, da ni povišala nobenih davkov, pač pa vse pripravila, da bi se v novem proračunu olajšalo davčno breme.
Za ceste v okraju Marenberg. Poslanec 'Pušenjak jej vložil obširen upit na ministra građevina, v katerem opisuje slabo stanje cest v okraju Marenberg, osobit» cest ob avstrijski meji in zahteva znatno podporo za ceste ob meji in prevzetje mostov črez Dravo v Vuzenici in Vuhredu.
Podpirajmo najmlajše borce! Stara navada je že, da prireja katoliško dijaštvo v počitnicah sestanke, tečaje in organizira tudi velika zborovanja. Pa vsaj to j viden izraz dela, ki opravlja dijaštvo med šolskim letam. Na teh prireditvah pridejo razna pereča in tud? zanimiva vprašanja v razpravo, storijo se pomembni sklepi, ki naj okrepijo in oživijo delo v organizaciji., Ir še eno posebnost imajo ta, zborovanja. Vse udeležence združijo v delu za organizacijo, v veselju in zanimanju! za katoliške ideale in ideje. Pa taka zborovanja dado povod reorganizaciji dijaške družbe, novi dobi, not program, novo družbo! Na takih zborovanjih pride dc veljave dijaška samozavest, disciplina in značajnost. Ip česa nam je danes bolj treba? Prijatelji katoliškega di jaštva! Komur je na tem, da bo imelo dijaštvo dobr< urejen organizem, podpirajte stremljenja dijaške druž be. Vsakdo naj. prispeva, vsakdo naj žrtvuje, koliko more. Razumevajte težnje našega dijaštva. Darove sklad za prehrano sprejema iz prijaznosti uredništv »Naše Straže« do 6. avgusta t. 1. Darujte!
Vse prijatelje in starešine katoliškega dijaštva op» zarjamo, da bo pobiral ta teden blagajnik PZ. prispev fce v sklad za prehrano za dijaško zborovanje, ki bo 1 in 15. avgusta t. 1. v Kamniku in pri Sv. Primožu na Kamnikom. Prosimo prijaznega sprejema in obilne» odziva! Z Bogom za narod!
Sprejem učencev v prvi razred meščanskih šol. Mi nistrstvo prosvete je z odlokom O. N. br. 31460, z d® 15. junija 1925 javilo, da se morejo vpisati od 1 septem bra 1925 v prvi razred meščanskih šol tudi oni učene ki so dovršili četrti razred osnovne šole z zadostni) uspehom.
Veliko poneverjen je na zagrebški pošti. Na zagrel ški glavni pošti je poneverila uradnica Anka Štefanj 76.770 dinarjev ter pobegnila v Beograd, kjer se je m stanila v luksuznem Palace hotelu. (Poneverba je iv odkrita šele črez dva dni. Policija je v Beogradu ® fravdantko kmalu izsledila v družbi lepih kavalirja ki so popivali na račun državne blagajne. Po aretf ciji je takoj priznala krivdo. _	.
Že zopet eden. Pri nas ne mine skoro niti eden ®e see, da ne bi čitali o kakem debelem goljufu, ki je vi ral javnost po več let. V Bosanskem Brodu so te d razkrinkali Čeha Franca Kopecki, ki je skozi dolgo d bo 7 let opravljal s potvorjenim maturitetnim spricev lom razne državne službe. Nekaj časa je bil nastavlj pri poštnem uradu v Bosanskem Brodu in je- zvödil nos sarajevsko Rpštno direkcijo, za tem pa potegnil d legacijo ministrstva,, financ v Sarajevu in _ sarejejsj železniško ravnateljštvoV SlužbdVal je nadalje pri?
&
sz
j»
«>
IA MLADA DAMA
lahko nese po pranju svojega že tako velikega sinčka domov, saj pere s terpeni!* novim »GAZELA*- milom, katero ji prihrani ves trud. Poizkusite tudi Vi * »GAZELA*- milom.

I
čnih uradih v Prijedoru, Gračanici, Tuzli in Dervenii, kjer je fungiral kot blagajnik. Blagajniške posle je tako vodil, da je bila proti njemu leta 1920 naperjena preiskava, je bil pri sodišču v Mostaru obsojen, a pozneje amnestiran. Sedaj še le, po sedmih letih varanja na vse mogoče načine se razkrinkala zadeva Čeha Kopeokega, ki ni nikdar študiral v Reiohenburgu ne gimnazije ne realke, ampak je spričevalo enostavno ponaredil. Po Bosanskem Brodu govori vse o tem Čehu. Afero Ko-pecki nazivajo Jefremov štev. 2.
Eksplozija špirita. V Vukovaru ob Donavi se je ■dogodila težka1 nesreča vsled eksplozije špirita. V ključavničarski delavnici Kaneš se je vnel sod špirita ter eksplodiral. Poleg soda stoječi ključavničar Hajdaš je bil na mestu ubit, več delavcev pa težko ranjenih.
. Znižanje rudarskih plač v Bosni. Ravnateljstvo državnih rudarskih podjetij« je odpovedalo kolektivno pogodbo z rudarji v državnih rudnikih. Pozvalo je nato zastopnike rudarjev na konferenco v Sarajevo, ki se bo vršila sredi avgusta in na kateri se bode na novo uredilo vprašanje kolektivne pogodbe, če pristanejo rudarji na znižanje mezd.
Spomenik kralju Tomislavu. V Zagrebu se je osnoval na inicijativo hrvatskega Sokola odbor za postavitev spomenika prvemu hrvatskemu kralju Tomislavu. Spomenik naj bi stal v Zagrebu.
Mariborski vojni okrug razglaša, da kupuje vojaška komisija seno in slamo za vojsko od kmetov vsaki pon-deljek, sredo in soboto dopoldne na« Trgu Svobode v Mariboru po tržnih cenah. Prekupčevalci so izključeni. Seno in slama mora biti prvovrstne kvalitete in letošnje košnje. Za kupljeno seno in slamo se plača takoj.
Davčno okrajno oblastvo v Mariboru objavlja, da je uvrstitev občni pridobnini podvrženih davčnih zavezancev v davčne družbe III. in IV. razreda priredbenih •okrajev, Konjice, Maribor mesto in Maribor dežela, ter
I.	in II. razreda priredbenega okraja Maribor, to je za okoliš bivše štajerske in Koroške, dovršena in da so seznami pripadnikom teh davčnih «družb razgrnjeni na vpogled od 15. do 20. avgusta t. 1. pri «davčnem« oblast-vu v Mariboru soba št. 75. Proti tej, uvrstitvi se uvrščeni lahko pritožijo v smislu «par. 15. t. c. tekom 15 dni računši od dne, ko poteče roki za vpogled, torej do 4.
' septembra t. 1. pri davčnem okrajnem oblastvu v Mari-- boru, odnosno Konjicah.
Državno zdravilišče na Golniku sprejme več privatnih bolnikov s pljučno «tuberkulozo v I. in II. stadiju v lečenje. Neozdravljivi bolniki se ne sprejemajo. Dnevna oskrbnina od 100 do 140 D. Drugih izdatkov ni nikakih. Zdravilišče leži 500 m nad! morjem ob južnem vznožju Storžiča, 5 km od železniške postaje Križe — proga Kranj—Tržič — ima milo, subalpinsko podnebje brez megle, čist zrak, obsežne gozdove. — Nova zgradba. Higijenske «sobe z največ 6 posteljami, lasten vodovod, lastni vozovi za prevoz s kolodvora. Zdravljenje po modernih načelih (oneumothorax, tuberkulin itd.). Ležalne, kure. Hrana obilna in prvovrstna, petkrat na dan. Informacije in prospekt daje uprava zdravilišča. Prošnje za sprejem, pravilno kolkovane, opremljene s predpisanim zdravniškim spričevalom, je vlagati na velikega župana ljubljanske oblasti v Ljubljani.
Borza: Budapest 777 do 779, Italija 202.50 do 203, London 287 do 269, Newyork 55.30 do 55.40, Pariz 261 do 263, Praga 164 do 164.25, Dunaj« 770 do 780, Zürich 1074 do 1078. Dinar notira v Zürichu 9.35.
Cirilova tiskarna v Mariboru je dozdaj založila in izdala sledeče zvezke »Cirilove knjižnice«: 2. avezek: dr. Lenard: Jugoslovanski Piemont. 7 D. 3. zvezek: dr. Lenard: Slovenska žefiri v dobi narodnega preporoda, 10 D. 4. zvezek: Moj stric in moj župnik. Povest.
4	D. 5. zvezek: Melville: Gladiatorji. Roman. I. del 8 D.
6.	zvezek: Melville: Gladiatorji II. del 10 D. 7. zvezek: Wells: Zgodba o nevidnem človeku. 7 D. 8. zvezek: Grczy Dušica. Roman. I. «del 16 D. 9. zvezek: Conan Doyle: V libijski puščavi. Roman. 12 D. 10. zvezek: Bernett: Živ «pokopan. Povest. 8 D. 11. zvezek: Camelli: Izpoved socialista (Od socialista do «duhovnika). 16 D. 13. zvezek:
E.	Lešnik: Šumi, šumi Drava. Črtice iz mariborske zgodovine. 5 D. 14. zvezek: Ljubša: Slovenske gorice 7 D.
Igrače. Kakor pred vojno, tako je tudi danes Nemčija zopet največja dobaviteljica igrač. Svetovni sloves uživajo punčke iz Sonnenberga, mehanične igrače iz Nürnberga in lesene igrače iz Krkonošev, ki razveseljujejo otroška srca v vseh letnih časih. — Impozanten, strnjen pregled nemške industrije igrač nudi« že stoletja sem znani velesejm v Leipzigu (Lipsko), kjer 800 raz-stavljalcev iz vseh panog te industrije ponuja tujim in domačim kupcem svoje izdelke samo na tem velesejmu. Nikjer «drugod se ne vrši še kak velesejm, ki bi nudil tako bogato in raznovrstno izbiro v igračah kakor oni v Leipzigu, ki traja od 30. avgusta do 5. septembra 1925.
Iz Maribora.
Zlet krščansko-socialnih organizacij k Sv. Duhu na
Ostrem vrhu se vrši ob vsakem vremenu po sledečem redu. V nedeljo «dne 9. avgusta ob tričetrt na 6. uro zjutraj se odpeljejo izletniki iz glavnega kolodvora do Fale. Od tam gremo peš na Ostri vrh. Oh pol 10. uri bo pri Sv. Duhu sv. maša in pridiga. Po sv. maši priredi SLS zborovanje, na katerem govori narodni poslanec Franjo Žebot in drugi. Po shodu skupno kosilo v gostilni g. Šarit—Repič. Pri zletu bodo sodelovali tudi pevci liž Maribora. — Po kateri; poti se vrnemo nazaj, se dogovorimo na dan zleta. Za vožnjo do Fale in nazaj velja polovična cena. Izkaznice za polovično vožnjo bo «dajalo tajništvo SLS, Koroška cesta 1, in sicer dne 7, in 8. (petek in soboto)' popoldne. Prijaviti se je takoj.
251etna kolesarsko jubilejna slavnost. Mariborski kolesarski klub »Edelweis« praznuje 15. avgusta t. 1. 251etnico svojega obstanka. Ob tej priliki se vršijo kolesarske dirke. Zjutraj; ob 2. uri bo jimijorska dirka na 50 km in dirke senijorjev čez 40 let na 20 lem. Start in cilj« na Koroški cesti pri km 1. Zvečer se vrši v Götzovi dvorani jubilejni venček. — Vstop proti vabilom. Prireditev bo odgovarjala imenu društva in poletni dobi.
Ljudski oder v Mariboru ima jutri, v torek, dne 4. avgusta t. 1. ob 20. uri redni sestanek v običajnih prostorih. Pridite točno in do zadnjega! Uprava.
Zadruga izvoščkov in voznikov v Mariboru objavlja: Občinstvo in potniki se opozarjajo, da naj vsako nepravilnost, ki jo bo zagrešili kateri «član zadruge in najsibo izvošček ali imetnik avtotakse pri zaračunanju tarife, javi načelstvu zadruge. Vsi člani zadruge imajo strog nalog, da se natančno ravnajo po oblastveno odobreni maksimalni tarifi, ki jo morajo na zahtevo dati v pogled pasažerju. Pripomni se pa še, «da so izvoščki že iz lastnega nagiba deloma sami znižali tarife tako, da s strani naročnikov pač ne bo treba nobenih pritožb. Zgorajšnjo se pa objavlja radi tega,^ da ne občinstvo radi enega morda obsojalo tudi ostale člane. Za načelstvo: Jernej Hojnik, načelnik.
II.	vežbalno streljanje tukajšnjega Slovenskega lovskega društva, se je vršilo dne 19. VIL od 14. do 20. ure na vojaškem streljišču. Prireditev je bila zelo dobro obiskana in splošno se je prav dobro streljalo. Posebno veliko je bilo zanimanje za streljanje na leteče golobe. Pri tem streljanju se se posebno odlikovali v
prav dobrem streljanju gospodični Bachler in Friedl potem gospodje Sparovic, baron Rossmanit, Bachler, dr. Robič, Glančnik Pavel, grof Attems, Gulda, Krempel, dr. Kovačeč, Lukman, dr. Lipold, Kordik, Pošinger ml., dr. Černič in Vlasič. Na srnjaka na 100 korakov pa so se odlikovali grof Attems, «baron Rossmanit, šparovic, dr. Robič, dr. Černič. Na 20krožno tarčo na 100 korakov dr. Černič, Tscheligi, dr. Robič, Šparovic in baron Rossmanit. Na malokalibersko «tarčo pa so prav dobro streljale gospe in gospodične Friedl, Lukman, Bahler, dr. Robičeva, Felber, dr. Černičeva, gospodje Šparovic, dr. Robič, Sacharda, Poljanec, dr. Černič, med mladino pa 13 letni Schiedberg in Roth. Kakor se razvidi iz vež-balnega streljanja, bode boj pri tekmovalnem streljanju zelo hud.
Letošnja strelska tekma Slovenskega lovskega društva v Mariboru se bode letos vršila pod «pokroviteljstvom komandanta 32. art. puka, gospoda polkovnika Milana Bleiweis dne 9. avgusta 1925 na tukajšnjem« vojaškem streljišču. Začetek tekme točno ob 14. uri. —-Streljalo se bode obenem na vseh stojiščih, in sicer: Stojišče 1. na leteče golobe v serijah 20 golobov na 12 metrov, lovsko držanje puške, «damam naslon dovoljen, 3 glavna darila za gospode, 1 «darilo za dame in več manjših daril. Stojišče 2: Srnjak na 100 korakov, prostoročno stoje, leže ali kleče, puške za daljnogledom dovoljene, 5 strelov, 3 darila. Stojišče 3: 20krožna tarča na 100 korakov, 5 strelov prostoročno stoje, daljnogled na puški ni dovoljen, 3 darila. Stojišče 4: malokaliber-ska mladinska tekma za mladostreljce pod 20 leti na 25 metrov. Stojišče 5: malokaliberska« splošna tekma, na 25 m, se je sme udeležiti kdor hoče, ne glede na stan, starost in spol. Darila kakor predpisano na tarči. Po tekmi družabni večer v restavracijskih prostorih »Uni-ter se bodo tudi razdelila darila. Lovke, lovci,
ona«
streljke in strelci dobrodošli. Streljivo za streljanje na golobe se mora kupiti na streljišču. Streljkam in strelcem so puške na razpolago na streljišču.
Mestna plinarna. Kakor izvemo, je dospel za mestno plinarno pred kratkim po sedemletnem presledku zopet večji transport črnega češkega «premoga iz Moravske Ostrave. Mestna plinarna si je v povojnem času vsled stalne premogovne krize preuredila «plinsko napravo in: delj časa obratovala samo z domačim rujavim premogom, tako, da se je «dobavo plina s tem tudi za nadalje zagotovilo. Pozneje je dospel na« domači trg angleški premog, vendar pa istega podjetje navzlic dobri kakovosti vsled visoke kalorične cene ni moglo uporabljati. Vsled nastale konkurence na inozemskem trgu, največ pa radi porasta dinarja, so «pričele cene črnemu premogu rapidno padati. Ker je ostravski premog kalorično najcenejši in v kakovosti boljši od rujavega premoga, tedaj «pride v prvi vrsti v upoštev za obrat plinarn. Seveda se ga mariborska plinarna sedaj v precejšnji meri poslužuje, saj «daje boljši plin in vrhutega je obrat z istim tudi v dvoplinskem generatorju, osobito pri sedanjih« izvanredno nizkih cenah koksa še vedno ugoden. —« Beležimo nadalje razveseljivo dejstvo, da je pridobila mestna plinarna letošnje poletje zopet mnogo novih konzumentov, praktične gospodinje «pač uvi-devajo, da je plinska kuha cena in pripravna!
Novost za plinsko kuho. Uporaba plina v gospodinjstvu zavzema vedno večji obseg in plinotehniki so osobito v povojnem času konstruirali nebroj štedljivih gorilnikov tako, «da je «postalo kuhanje s plinom v primeri s premogom ali napram elektriki znatno ceneje. Mnogo pozornosti je vzbudil takozvani Glassen-gorilnik, ki ima to prednost, da je neobčutljiv napram kakovosti plina, da obdrži plamen v določeni vešini in deluje z 64 odstot. izrabo. Te vrste gorilnik se je v splošnem tako dobro obnesel, da ga tudi v Mariboru že mnogo plinovih konzumentov v popolno zadovoljnost uporablja. Mestna plinarna «prevzema tudi še nadalje stare odložene plinove kurilnike in jili prenavlja za malenkostno svoto z novimi Classen-gorilniki v moderne plinove Štedilnike.
Iz mestne plinarne. V letošnjem vročem poletju je pridobila mestna plinarna zopet prav lepo število novih konzumentov za kuhalni plin. Prirastek novih odjemalcev je znatno večji od onega v lanskem letu, pač «kot najboljši dokaz prednostim, ki jih nudi plinska kuha. IPraktičrie gospodinje so že zdavnaj opustile zastarele štedilnike s premogovo kurjavo in uporabljajo osobito po leli raje pripravno, čisto in cenejšo plinovo kurjavo. Koliko strank pa še danes v tej« neznosni vročini kuha s premogom in s tem prav «po nepotrebnem še «bolj segreva že itak prevroče kuhinjske prostore. Lep pripraven «plinov štedilnik v kuhinji je praktične gospodinje ponos in zatorej ne zamudite ugodne prilike ter sé čimpreje prijavite kot nov odjemalec plina mestni plinarni.
Mestno kopališče se zopet odpre v sredo, dne 5. avgusta in bo stalno odprto izven nedelje in pondeljka vse dni v tednu. Parna kopel ostane kakor navadno ob sredah in petkih za ženske, ostale dni pa za moške.
LISTEK.
Mali avet naüh očetov.
Roman v treh delih. Spisal Antonio Fogazzaro.
Prevod iz italijanščine.
36
Našli so gospo Pepino, ko je baš zalivala cvetlice s porriočjo malega dečka. Komisar je ogledoval, občudoval in ;našel tudi priliko, da je pri lem dal nekoliko

nauka podložnemu policaju. Pri lem, ko je hvalil cvetlice, je spretno napeljal gospo Bianconi, da je imenovala Franca. Pri Francovi osebi se pa ni ustavil, kakor da bi se zanj sploh ne zanimal. Stavljal se je ob cveticah in trdil, da niti Maironijevi ne morejo imeti lepših. Temu so sledili vzkliki, stoki in vzdihi ponižne gospe Pepine, ki se je kar sramovala take primere. A komisar je vztrajal. Kako vendar? Tudi Maironijeve fuksije naj hi bile lepše? In vanilije? Tudi pelargonije? In jasmin?«
»Jasmin?« je vzkliknila gospa Pepina. »Toda gospod Maironi bo imel vendar najlepši jasmin v Valsoldi, dragi gospod!«
Tako je komisar na povsem naraven način zvedel, da oni slavni jasmin še ne cvete. »Hotel bi videti don Francove dalije«, je rekel. Nič hudega sluteč reva se je ponudila, da ga še isti dan spremi v Riberovo hišo: »Zelo jih bo veselilo, če boste prišli.« Toda komisar je izrazil željo, da bi rad pričakal prihod c. kr. višjega inženjerja v provinci, da bi tako imel priliko, da tudi njega pozdravi. »Dobro!« je vzkliknila gospa Pepina in izrazila nad tem svoje zadovoljstvo. Medtem pa je ovčarski pes, ves ponižan vpričo takega zvišenega obnašanja, hotel pokazali, da tudi njemu ne manjka vsaj gorečnosti. Zgrabil je dečka z vrčkom za zalivanje cvetic za roko in ga predstavil:
»Moj nečak. Sin moje sestre, ki je poročena v Bergami, s c. kr. vratarjem pri poslaništvu. Ima to čast, da se po moji volji imenuje Franc Jožef. Toda razume se, da ga tako ne moremo klicati radi potrebnega spoštovanja do tega imena.
»Pomislite, njegova mati ga kliče Rati, in njegov oče Ralič!« je posegla v besedo teta.
»Molči, ti!« je rekel stric. »Jaz ga imenujem Franc. Dobro vzgojen deček je, to moram reči, zelo dobro vzgojen. No, povej malo, Franc, kaj boš, ko boš velik?«
Rati je zdrdral kakor iz katekizma:
»Ko bom velik, se bom vedno obnašal kakor zvest in vdan podložnik Nj. Veličanstva, našega cesarja, in kakor dober kristjan. Upam, da bom postal nekoč z liožjo pomočjo c. kr. carinik, kakor je moj stric ter končno prišel v paradiž, kjer bom prejel plačilo za svoja dobra dela.«
»Dobro, dobro, dobro«, je zaklical Zerboii in pobožal Ratija. »Le tako naprej in delal nam boš čast.«
»Toda pomislite, gospod komisar«, je ušlo gospej Pepini, »davi mi je polizal sladkor iz sladkornice.«
»Kaj, kaj, kaj!« je zakričal Cariasela in od začudenja pozabil na vljudno vedenje. Toda takoj se je zopet zavedel in razsrdil: »Tvoja krivda! Stvari je treba položiti na svoje mesto! Kaj ne, Franc?«
»Da, res!« je odgovoril Rati. Komisarja pa je ozlo-■ volil ta prepir in pa smešen konec Bianconijevega očetovskega ponosa, zato se je nakratko poslovil.
Komaj je izginil, je že pripeljal Cariasela Francu Jožefu krepko zaušnico, rekoč: »Na, tu imaš za sladkor!« Ta je pričakoval vse kaj drugega in je sedaj hitro zginil med fižol, da se' na ta način reši. Potem je Cariasela poravnal še račun s svojo ženo s poštenim očitkom in zaklel, da bo v bodoče on shranjeval sladkor. Ko si je ona drznila vprašati: »Kaj te je pa vendar tako razjezilo?« jo je prekinil: »Vse me jezi! Vse me jezi«, in ji obrnil hrbet. Z naglimi koraki se je oddaljil, sopihajoč in mrmrajoč. Šel je proti kraju, kjer mu je njegova skrbna žena pripravila trnek in polento za vabo, ter priredil težki, za linje namenjeni trnkovi kvaki. Včasih je bil ta mali svet še bolj ločen od velikega sveta kakor dandanes, in bil je bolj kakor dandanes svet tišine in mini Bil je čas, v katerem so državni in cerkveni služabniki posvetili marsikatero uro koristnemu premišljevanju. In njihovemu lepemu zgledu so sledili tudi nekateri zvesti podložniki.
Gospod carinik je vrgel najprej proti zahodni strani trnkovi kvaki, ki sta bili pritrjeni na vrhu z eno samo vrvico, dva izdajalska grižljaja polente, kolikor mogoče daleč od brega. In ko je bila vrvica dovolj nategnjena, ko se je plutovina umirila in ustavila, je položil c. kr. človek palico s trnkom previdno na zid, sedel in se zatopil v premišljevanje. Vzhodno od njega je čepel finančni stražnik, ki so ga takrat imenovali »sedentaria«, na malem nasipu ob pristaniškem obrežju pred drugo plutovino, ter je kadil in ražmišljfeval. Nekoliko korakov dalje je sedel na prednjem koncu svojega čolnička zatopljen v premišljevanje stari, suhi Cüstant, do-služen pleskar, cerkovnik in cerkveni ključar, žlahtnik v vasici Orii. Na glavi je imel visok, prazgodovinski cilinder, v roki čarovniško palico, noge so mu visele nad vodo in vse njegove misli so bile osredotočene na plutovino ha trnku. Na robu njivice je sedel in premišljeval v senci murve in velikega črnega slamnika mali, drobni don Brazzova z očali, župnik v Albogasiu in se zrcalil v jasni vodi. Na nekem vrtu v Spodnjem Albogasiu, med bregom Cerona in. bregom Mandroengna, je stražil in premišljeval drugi žlahtnik v salonski suknji in škornjih, cerkveni ključar Biguetta, ki so ga imenovali »Velikega gospoda«. Trdo in slovesno je sedel na stolu iz sedemnajstega stoletja, s slavno palico v roki ter pazil in premišljeval. Pod kadatsko figo je stal in premišljeval don Giuseppe Costabarbieri. Ob S. Mametti so bili sklonjeni nad vodo in premišljevali z’veliko pozornostjo zdravnik, lekarnar in čevljar. V Cressgonu je premišljeval rdečelični markizin kuhar. Neki spoštljivi višji duhovnik iz spodnje Lombardije je imel navado, da je vsako leto prebil štirideset dni v premišljevanju na senčnem, samotnem obrežju Bisgnago, nasproti Orii. Premišljeval je samotno, svojemu dostojanstvu primerno, ob nogah je imel tri palice in k njim spadajoče tri mirujoče plutovine, ter opazoval dve z očmi in eno z nosom. Ge bi kdo šel nekoliko više nad jezerom in bi mogel razločiti vse te razmišljajoče osebe, sklonjene nad vodo, in ne bi videl ne palic, ne vrvic, ne plutovine, bi mislil, da je zašel med rod pobožnih puščavnikov, ki mrzi zemljo in samo radi večje udobnosti opazuje nebo v jasni vodni gladini.
(Dalje prihodnjič.)
Gostilna „Rotovž1
Maribor. Rotovški trs 2
toči pristna pekrska, bizeljska in sloven jegoriška vina. Dolenjska črnina od sobote, 1. avgusta po D 11.— liter. Prvovrstna kuhinja. Vedno sveže Tschelligijevo pivo.
Za obilni obisk se priporoča 356	Ivjan Pečnik.
««■■■■sBBmflMHiiMBattMaaaawwe»*«
Naša draga, pobožna mamica, gospa
Irena Zoratti
je danes v nedelja 2. avgusta v 84. letu starosti po dolgi mučni bolezni boguvdano preminula.
Žalni sprevod bo v torek dne 5. avg. ob 4. uri popoldan iz mrtvašnice mestnega pokopališča.
Sv. maša zadušnica se bo molila v sredo v mestni stolni cerkvi ob 7. uri.
V Mariboru, 2. avgusta 1925.
Globoko žalujoči otrooi in sorodniki-
Prosi se za tiho sožalje.
Separatni parti se ne izdajo.
Proda se avto, štirisedežen, popolnoma raben, v d obrer stanju, znamka »Puch«, za ceno 14.000 D. Pogledi se lahko v Jugo-avto, Ljubljana. -— Franc Vurnik Radovljica.	354 3_j
Krajevne zastopnike za območje mariborske oblasti išče ena največjih zavarovalnih družb. Visoka provizija, po dogovoru tudi stalna plača. Ponudbe agilnih h zanesljivih reflektantov na upravo pod »Sigurna eksistenca.«	345 2—t
Kavarna »Mestni park«. Vsak dan svira znanfškč ger-Trio »Santo-Ledovski-Šimek« od 21. do 1. ure in popoldne (pri lepem vremenu) od 17. do 19. urei
Stiskalnice in mline (patent Rudi) za grozdje in sadjj ima v zalogi tvrdka Hochnegger in \Vjeher, Maribor! Koroška cesta 53. Izdelovanje pohištva in stavbeni mizarstvo. Postrežba točna. Cene nizke.	3«
Premog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Sloj venska premogokopna družba » o. z. v Ljubljani,Wolfov ulica št. 1—I.	n|
mmmm n	n a b e ■ ■ mm b¥bb suš bhh iil
Moške Mobuké
nnjnovejših oblik, po najnižjih cenah kupite pri tvrdki
Altista Traut», ilafiboPi Grajski trg mmmmmmaan■■■n■■■■■■■■■■■■■■■«
in
□ □□!□□ □□□!□□ □□□□!□!□ DOC
Kadar pridete v Maribor, prepričajte se sami
Po
flSn 1 ^ter Prvovrstnega» za*
Hifi» jamčeno pristnega dalmatinskega vina se toči od sedaj v znani dalmatinski kleti
Jos. Po vodnik, Mesarska ul. 5.
Istotam se dobe vedno vsakovrstni dalmatinski zakuski po sedaj za 20% znižani ceni. Posebnost te kleti je, da se dobe v njej dnevno pečene sveže morske ribe i. t. d. i. t. d.
rac
ra
ra
as
« «

« 89
iTfiirgffilP
Ali sem že obno-j vil naročnino
9	9
Kreditno društvo Mestne hranilnice v
Mariboru
dovoljuje trgovske ter obrtne kredife po zelo nizki obrestni meri za sedaj 16 odstotkov proti vknjižbi ozr. menicam.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun po dogovorjeni obrestni meri, za katere jamči tudi Mestna hranilnica kot taka in konečno celo mesto z
vso davčno močjo.
Podrobneje informacije je dobiti v društveni pisarni, palači Mestne hranilnice, to je Miklošičeva ulica 2 — pritličje na levo.
S
ra ra s 0 s 0 a
ISffiWaHHISHHnHKHEinHMHBnMMMKaiBBBaniSH!
Denar naložite
REibolii« in naivarnelie url
Spodnještajerski ljudski posciilnld r.z.z n.z. « Mariboru, Stolna ulica št. 6.
Id obrestuje hranilne vloge po
87. -107.
oziroma po dogovora.
in

mmmm
, J itifiSiHl' &>'■*& im' Wit «.'i»!*»; «*t f
; I	‘v
______
Vrhunec fino mehanike, Prvorazredni modemi brzo-pisalni stroj. Večletno jamstvo. Brezkonkurenčni pisalni stroj sedanjosti je edino
STOEWER-RECORD
Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1.
Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih strojev. Hektografični zvitki, barvni trakovi, ogljeni in povoščeni
pàpir vedno v zalogi.

Tisk: Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Januš Goleč.
Izdaja konzorcij »Naše Straže*'