PoMn) orad Cetovec — Vedagspostamt M!1 Ktngenturt tihnja v Cotovcu — EMthoinungcot! Ktagontuft Posamezni izvod S.M Ut., mezeina naroinina 5 Hilngov P.b.b. S Letnik XXVIII. Ceiovec, petek, 10. avgust 1973 (1620) MtKLOVA ZALA NA ZG0D0V!NSK!H TLEH dostej največja prireditev v povojni zgodovini koroških Siovencev - nad 7000 obiskovaicev Slovenska prosvetna zveza je v soboto 4. avgusta uprizorita Miklo-Vo Zato na zgodovinskih tieh. Tako so Svatne, rojstni kraj Mikiove Zale, po doigih ietih spet biie prizorišče priijubijene ijudske igre, ki ie za siehernega Siovenca simbol narodne zvestobe. Tokrat so igraii Sket-Zižkovo Miklovo Zato, prispodobo odločnosti, borbenosti )n puntarske zavesti. Ta Mikiova Zaia je povsem sodiia v okvir praznovanja SOO-ietnice kmečkih uporov na Siovenskem. Nad sedem tisoč obiskovalcev je minuio soboto prišlo v Svatne. To je najboi) zgovoren dokaz, da se je prireditelj za ponovno uprizoritev Mikiove Zaie na zgodovinskih tieh odiočii v pravem trenutku, kajti sobotna predstava Mikiove Zaie v Svatnah je dosiej brez dvoma bita največja kulturnopolitična Manifestacija v povojni zgodovini koroških Siovencev. Biia je odtočen dokaz, da koroški Siovenci kijub nenehnemu zatiranju po fevdaini gospodi, kijub turikim požigom in ropom, množičnim umorom in tz-seijevanjem v času nacizma tn navkijub nedavnim šovinističnim iz-9^edom v svoji borbi za obstoj že vztrajajo. Hkrati je sobotna prireditev biia tudi odiična manifestacija tesne povezanosti ceiotnega slovenskega kuiturnega prostora, saj so se zbraii na prireditvi Siovenci ** Ziije preko Roža in Podjune, iz matične Siovenijc ter Trsta in Gorice, ^išli v Svatne, da skupno doživijo vrnitev Mikiove Zaie v njeno 'ojstno vas. Ze v zgodnjih popoldanskih urah t^eiekie soboie se je proti Svatnam *očeia pomikati kolona zasebnih Avtomobilov in avtobusov pa tudi pešcev iz bližnje 'in daljne okolice Svaten. V imenu prireditelja, Slovenske prosvetne zveze, je dr. Fran-Zwitter pred pričetkom predstave ^zdravil občinstvo, med katerim bila vrsta uglednih gostov tako Veleposlanik SFRJ na Dunaju pooblaščeni minister Mitja Vošnjak, Ssrteralni konzul SFRJ v Celovcu ^ojan Lubej, predsednik za manj-Mska vprašanja lin mednarodne ^Veze pri Republiški konterenci ZDL Jože Hartman, predstavnika 'ovenske kutturno-gospodarske ^Veze v Trstu in Gorici Miroslav ^ošuta in Edvin Švab, deželni po-lAnec Hanzej Ogris, župan občine *' Jakob ravnatelj Johann Gressl z ?bčinskim odborom, vodja manj-'eskega oddelka pri deželnem šolani svetu nadzornik Rudi Vouk, ?Avenski odborniki občine Št. Ja-ob, predstavniki osrednjih slovenju narodnih organizacij lin krajevno društev in drugi. Po pozdravnih Asedah je dr. Zwitter govoril o ^°Menu Mikiove Zale in kmečkih jjotih. (Njegova izvajanja objav-lAttto na posebnem mestu — op. ""d.). pišemo o' poteku prireditve . 'klove Zale na zgodovinskih tleh, ^ Oa mestu, da v prvi vrsti izreče-A priznanje organizatorju te pri-.^bitve, Slovenski prosvetni zvezi, ^tovensKi prosvetni Ave*t, ' le v priprave te kulturno-politič- ne manitestaoije vložila ogromno truda in požrtvovalnosti. Pobudnik uprizoritve Mikiove Zale na zgodovinskih tleh je bil predsednik SPZ Hanzej Weiss, ki je vodil tudi vse organizacijske poste, medtem ko je Marjan Srienc skrbel za režijsko stran predstave, Marjan Belina pa mu je s svojimi strokovnimi nasveti stal ob strani, tajnik SPZ pa je izvedel ustrezno propagando. Če bi predstavo Mikiove Zale hoteli ocenjevati z umetniške plati, ne bi bilo težko naštevati raznih pomanjkljivosti in napak. Vendar je celotno prireditev treba videti iz kulturno-političnega vidika; bila je manifestacija narodne zavesti koroških Slovencev. S tega zornega kota bo tudi še tako kritičen opazovalec moral priznati, da je prireditev tozadevno povsem dosegla svoj namen in izreden uspeh. Kljub temu pa ne moremo mimo ugotovitve, da so se igralci potrudili po najboljših močeh. Gledalci so bili z njihovim igranjem zadovoljni. Pri množičnih prizorih so nastopale kulturne skupine iz Roža, Zilje 'in Podjune. Pri tem je treba še upoštevati, da smo v glavni turistični sezoni in da imajo prav kmetje in delavci v tem času polne roke dela. Igralci, ki so zlastii v zadnjih tednih vsak dan vadili pozno v noč, so drugi dan morali biti na svojem delovnem mestu. V ansamblu je sodelovalo nad 70 oseb, v posameznih vlogah smo videli igralce Slovenskega prosvet- Ozvetijeno pzizorišio Mikiove Zate na zgodovinskih tieh v Svatnah nega društva .Bilka" iz Bilčovsa in Slovenskega prosvetnega društva Radiše, pri množičnih scenah pa so nastopali folklorna skupina in pevski zbor SPD .Zarja" iz Železne Kaple, medtem ko je skupina iz Ziljske doline izvedla štehvanje in rej pod lipo. Domačini iz Svaten in okolice so sodelovali kot jezdeci. Vsem gre posebno priznanje za vztrajnost in požrtvovalnost, posebno glavnim igralkam in igralcem Katici Krušic (Zala), Rupertu Gas-serju (Mirko), Tomažu Lesjaku (Serajnik), Malči Kropivnikov: (Miklov-ka), Ferdiju Kulniku (Davorin), Antoniji Lesjakovi (Almira), Blažu Gasserju (Tresoglav), Tomažu Gas-serju (Tevže), Gerhardu Kropivniku (Vinko), Petru Sittru (Marko) Rupertu Reichmanu (Strelec), Nužeju Wie-serju (Iskender beg) in Marjanu Einspielerju (Odposlanec kmečkega punta). Vsi ti igralci so v skupno 19 vajah od tega 4 z vsemi sodelujočimi skupinami na kraju prizorišča v Svatnah postavili Miklovo Zalo .na oder". Razen tega je nadaljnjih 50 oseb skrbelo za brezhiben potek predstave. Požarna bramba iz St. Janža v Rožu je pod vodstvom Mihe Blumla skrbela za red na parkirnem prostoru, dijaki in študentje so pobirali vstopnino in opravljali druge tehnične posle. Tovarna Iskra iz Kranja je poskrbela za ozvočenje, tehnik RTV Ljubljana pa je postavi) svetlobni park. šminkanje igralcev je strokovno opravil Marjan Čebulj z Jesenic, z Jesenic je bil tudi tov. Zvezdič, ki je s svojim pomočnikom izdelal sceno. Razen tega je prireditelj s strani slovenskih gledališč od Maribora do Jesenic dobil na razpolago ustrezne kostume in drugo tehnično opremo. Nenazadnje je treba poudariti, da predstave Mikiove Zale na zgodovinskih tleh v Svatnah ne bi bilo možno izvesti, če gospod Miki pd. Kompajn v Svatnah ne bi bil da) no razpolago svojega zemljišča, razen tega je prireditelju pomagal tudi bližnji sosed Serajnik, ki je pri igri tudi sodeloval. Sicer pa so v Svatnah bili vsi prijazni in pomagati, kjer se je le dalo. Besedo priznanja je treba izreči tudi šentjakobski občini, posebno županu, ki je dal nalog, da predstavo Miklovo Zalo na zgodovinskih tleh ne obdavčijo. Za zaključek še zanimiv podatek: Minulo soboto je v Svatne prišlo nad 7000 ljudi ali 1500 zasebnih vozil in 24 avtobusov. Sestav občinstva pa je na osnovi štetja motornih vozil in pobiranja vstopnine bit sledeč: 25 odstotkov publike je prišlo iz Slovenije ostalih 75 pa iz predelov južne Koroške. Mikiova Zala na zgodovinskih tleh je bila za slehernega obiskovalca nepozabno doživetje. Ansambel je ob tem bil deležen številnih priznanj in pohval. V spominu bo vsakemu ostala zadnja slika, ki se je nadaljevala z veselico in plesom pod stoletno lipo in kjer je slovenska pesem iz grl zadovoljnih obrazov dolgo v noč odmevata po Svatnah. Prixo? na gradUču (posnetek x generatke) Za staro pravdo Predsednik Nadzornega odbora Slovenske prosvetne zveze dr. Franci Zwifter je potem, ko je v imenu prireditelja .Mikiove Zale" na zgodovinskih tleh v Svatnah pozdravil častne goste, dejal: Po 18 letih smo se spet zbrali, da prisostvujemo .Miklovi Zali na zgodovinskih tleh". Tedaj smo praznovali spomin desetletnice vrnitve slovenskih izseljencev. Razumljivo, da je bii zato tedaj v ospredju za vsakega ožji dom — domači krov, kamor so se vrnili naši izseljenci, pa tudi partizanski borci In številni prisiljeni vojaki z zakletvijo, da mu hočejo kakor v tujini ostati zvesti, ga ljubiti in ohraniti svojim potomcem. V tem smislu je bila Mikiova Zala neposredno po podpisu državne pogodbe predvsem prispodoba zvestobe in ljubezni In še posebej upravičenega upanja, da bo osvobojena in končno popolnoma svobodna domovina svojim zvestim vračala ljubezen in zvestobo. Te) zamisli je najbolj odgovarjala udomačena Splcarjeva Mikiova Zala. Danes — v letu spomina na turške vpade In kmečke punte pred $00 in 400 leti In po 18 letih varanega upanja In upravičenega razočaranja nad ne-prlznanjem enakopravnosti na po- dedovani domači zemlji ne more biti v ospredju toliko vrnitev Mikiove Zale, marveč vse bolj borbenost, odločnost, odpornost In puntarska zavest našega ljudstva, ki je pred 400 leti in pozneje skozi vso zgodovino in še posebej v letih nacistične strahovlade pa vse do dan-nes vsililo borbo za staro pravdo. Zato je danes, po izzivalnih pogromih lanske jeseni na mestu drugačna .Mikiova Zaia" — Zala kot prispodoba odločnosti, borbenosti, odpornosti in puntarske zavesti! .Mikiova Zala", ki jo je avtor Fran Žižek, kakor sam pravi, napisa! .leta 1946, ko je bilo reševanje koroškega vprašanja v ospredju zanimanja vsega slovenskega naroda". Prav to pa je tudi danes, saj stara pravda še ni končana, saj še vedno teče borba za pravice, ki naj nam na poznanem ozemlju, to je na zgodovinskih tleh, zajamčijo življenjski obstoj In nadaljnji razvoj. Zato še vedno in zlasti tudi danes velja klic nam vsem, klic in poziv, ki je prvič za časa Mikiove Zale združil vse naše ljudi od Zilje preko Roža do Podjune In vseh ostalih slovenskih pokrajin v kmečkih puntih — klic: Za staro pravdo — Le vkup, le vkup, uboga gmajna! Odpirajo se vrata 22. Avstrijskega iesnegasejma Juh! se bo v Ceiovcu priče) 22. Avstrijski iesni sejem. Na otvoritev sejma bodo prHii avstrijski in tuji poiitiki, med drugim) bodo navzoči zvezni kancier dr. Kreisky, vicekanc-!er HBuser, minister za trgovino in obrt Staribacher, čiani dežetne viade ter Meviini veie-posianiki in posianiki tujih držav v Avstriji. Že doigo je od tega, kar se je Avstrijski iesni sejem — Ceiovžki sejem uvrsti) med najboij znane prireditve te stroke v Evropi. V mnogih krajih tu- in inozemstva se trudijo, da bi konkurirati s sejmom, vendar to ni uspeio nobenemu mestu. Ceiovžki iesni sejem je znan že doiga teta tako po kvaiiteti kot po kvantiteti razstavijenega biaga. Letos bo na tesnem sejmu v Cetovcu zastopanih kar 1493 podjetij, od teh pa pride 46 "/o iz inozemstva. Najmočneje zastopana so seveda avstrijska podjetja, saj pride 802 razstavljavca iz Avstrije. Na drugo mesto se je uvrstita Zvezna repubttika Nemčija z 298 razstavtjatci, medtem ko so Jugostovani — po itatijanih — že na četrtem mestu s 47 razstavtjatci. Močno zastopstvo Jugostavije postane še vidnejše, če vemo, da premorejo države takozvane ostale Evrope, to so države, ki niso priktjučene ne k EGS ne k EFTA, torej Atbanija, ČSSR, Potjska, Romunija, Španija, Sovjetska zveza ter Madžarska te 32 razstavtjatcev. Ktjub temu je prav avstrijski tesni sejem v Cetovcu znan tudi po udetežbi sociatističnih držav, saj ne bo prvič, da bo zapadna javnost prav v Cetovcu seznanjena s tehničnimi novostmi vzhodnih držav na področju tesne industrije. Avstrijski tesni sejem v Cetovcu je razdetjen zopet na tri dete: na sptošni tesni sejem, na posebne razstave ter na paratetne prireditve. Dve najvažnejši posebni razstavi, sejemska žaga in sejemsko mizarstvo, bosta pokazati moderna obrata te vrste pri potnem obratovanju in tako podali vpogted v tehnične novosti na tem področju. Sejemsko mizarstvo bo tetos demonstrirato izdetova-nje pohištva in opreme. Senzacija 22. Avstrijskega tesnega sejma v Cetovcu bo nedvomno nov stroj za pogozdovanje, imenovan ,quickwood" — hiter gozd. Stroj ,quickwood", ki bo v Cetovcu prvič predstavtjen interesirani javnosti omogoča mehanizirano pogozdovanje. Če po-mistimo, da je pravzaprav vsa predetava tesa že dotga teta bita mehanizirana, da pa se je moralo pogozdovanje dostej odvijati še vedno ročno, si moremo predstav-tjati vetikansko zanimanje za to iznajdbo, saj na ugodnem terenu stroj posadi kar 600 do 1200 rastlin na uro. Najvažnejša paratetna prireditev ob av- strijskem tesnem sejmu bo tridnevni strokovni simpozij na temo .Hitreje, botje in več pogozdovati", ki bo trajat od 13. do 15. avgusta. Med drugimi predavatetji-znanstve-niki, ki prihajajo iz številnih držav, bo na tem simpoziju reterirat tudi protesor Mtin-šek z univerze v Ljubtjani. Zanimtva bo prav gotovo tudi informativna in reprezentančna razstava Zveznega ministrstva za prehrano, podeželje in gozd Zvezne republike Nemčije na temo .Koristna funkcija gozda — sociatna funkcija gozda". Jugostavija, odnosno republiki Stovenija in Hrvaška, ki zastopata Jugostavijo na tesnem sejmu v Cetovcu, bosta prikazati obiskovatcem v posebni razstavi razne dete pohištva — n. pr. stote, nadatje tekstitije, živita, ter izdetke za izvajanje raznih športnih panog. Seveda bo na avstrijskem tesnem sejmu poskrbljeno tudi za zabavo, saj že teden dni gradijo zabavišče. Brez dvoma predstavijo 22. Avstrijski tesni sejem višek v cetovškem in v koroškem gospodarstvu. Sejem bo privabit tisoče interesentov. Cetovec se uvršča z vsakotetnim tesnim sejmom v vrsto internacionatnih trgovskih prireditev. Nenazadnje dokazuje to tudi vetiki detež izvenevropskih razstavtjatcev, ki jih bo nad 60. Avstrijski tesni sejem je bistven taktor v avstrijskem in še posebej v koroškem gospodarskem živtjenju. Gorenjski sejem - izložbeno okno slovenskega gospodarstva 23. Gorenjski sejem v Kranju, ki ga bo danes siovesno odpri predsednik Gospodarske zbornice Siovenije Andrej Verbič, manifestira v še večjem in ziasfi kvaiitetnej-šem obsegu kot dosiej dosežke industrije, obrti in turizma gorenjskega gospodarskega prostora. Mimo tega še intenzivneje potrjuje funkcijo kot faktor povezovanja gospodarstva Gorenjske z gospodarstvom drugih območij znotraj in zunaj meja Siovenije in šugosiavije. Kot izrazita komerciaino-potrošniška sejemska prireditev Gorenjski sejem ob nenehnem soočenju gospodarstva s potrošniki deiuje kot barometer za potrebe in žeije potrošniškega področja in tako stimutira razvoj tehnoioških in proizvodnih procesov ter posiovne poiitike ožjega in širšega gospodarskega prostora. Te svoje natoge izpotnjuje Gorenjski sejem že 3. teto na tastnem razstavnem prostoru v Savskem togu, na prostranem otoku sredi Save in tik novega obvoza gorenjske magistrate skozi Kranj. Nova tokacija v povezavi z geografskim potožajem Gorenjske in njeno gospodarsko strukturo, odpira Gorenjskemu sejmu nove perspektive na poti k rea-fizaciji gospodarskih in družbenih natog Gorenjske. Te perspektive se že zdaj odpirajo v ob-iiki specializiranih sejemskih prireditev, ki jih terjajo specifične gospodarske pritike Gorenjske. Tako je uprava Gorenjskega sejma že tetos spomtadi priredita kmetijski sejem, na katerem je sodelovato 200 razstavtjatcev, od teh 79 iz inozemstva (26 'iz Avstrije). Jeseni bo na razstavišču v Savskem togu obrtni sejem, ki prav tako stoji v ospredju zanimanja domačih in tujih razstavtjatcev. Po napovedi direktorja Gorenjskega sejma Okorna na tjubetjski tiskovni konferenci za novinarje koroških tistov, bo program sejemskih prireditev v Kranju že prihodnje teto obogaten s sejmom za zaščitno opremo in naprave. Letošnja osrednja sejemska prireditev v Kranju — 23. Gorenjski sejem ima močan poudarek na razstavi pohištva in gradbenega materiala ter mehanizacije. Dosedanje prireditve bo preseget tako po šfevitu razstavtjatcev, kakor tudi po površini izložbenega prostora. Ta pozitivni premik pomeni ob upoštevanju še dveh specializiranih sejmov (spomtadanski kmetijski in jesenski obrtni sejem), brez dvoma velik uspeh Gorenjskega sejma. Skupno število razstavtjatcev se je tetos povzpeto na 287. Od 73 inozemskih razstavtjatcev je najmočneje zastopana ttatija (29), stedi Avstrija (29) in njej druge evropske države. Preko zastopstev so na tetoš-njem Gorenjskem sejmu pristojne tudi nekatere prekooceanske dežete (Japonska, tndija in Združene države Amerike). Po informaciji direktorja Okorna uprava Gorenjskega sejma ktjub povečanju iztožbene površine ni bita v stanju, da bi zadostita zahtevam razstavtjatcev po dodetitvi dodatnih razstavnih površin, odnosno, da bi sprejeta vse pri-javtjene firme. Gtede prisotnosti avstrijskih firm na Gorenjskem sejmu je zanimiv podatek, da so mnogo števitčneje zastopane firme s Šfa- Dober razvoj tujskega prometa iz informacij siovenske repubiiške statistične siužbe o turističnem prometu v 4$ siovenskih krajih je razvidno, da je števiio nočitev v siovenskih ieto-viščih ob morju, v gorskih predetih ter v topiicah močno narasio. Zabeieže-nih je biio samo v juniju 588.392 nočitev vseh gostov. V prvih šestih mesecih ieta je števiio nočitev za 15% više od ionskega. Porast gre na račun močnega povečanja števiia prenočitev tujih gostov. Siovenski obmorski kraji so imeii že v prvem poiietju več gostov kot iani, saj so na primer v Ankaranu zabeiežiii za 47 "/a več prenočitev, v Piranu ceio za 84 %, v Portorožu za 38%. Bied je zabeiežii za 23 % več nočitev, Bovško za 31 %, Kranjska gora pa za 20 % več nočitev v primerjavi z ionskim ietom. jerske nego s Koroške (3). Spričo neposredne soseščine Koroške z Gorenjsko bi bito naravno pričakovati večji interes koroških firm za sejemske prireditve v Kranju. Stabo zastopanost koroških firm do neke mere po-pravtja kolektivna razstava Koroške zborni- ce obrtnega gospodarstva, ki v taki obtiki prvič nastopa na Gorenjskem sejmu. Letošnji Gorenjski sejem se odlikuje po razstavi vrste tehničnih predmetov domače in tuje provenience, kot so: radijski sprejemniki, fetevizorji, pralni stroji, htadiitniki, šte-ditniki, orodje, tehnični pripomočki za industrijo in obrt, pohištvo, tekstilije, čevtji in drugi usnjeni izdetki, konfekcija i. dr. Na nepokritem razstavnem prostoru vabijo obiskovalce gradbeni stroji, traktorji, kmetijski stroji in naprave, motorne žage, kolesa, mopedi, avtomobiti i. dr. Specifičnost potetne sejemske prireditve v Kranju je njen potrošniško-komerciatni značaj. To pomeni, da obiskovatci sejma iahko kupijo vse razstavtjene eksponate, tako domačih kakor tudi tujih razstavtjatcev. Za obiskovatce s Koroške je zanimiva informacija, da vetja za časa sejma poseben popust in da jugostovanske firme dajo na nakup s tujo vatuto dodatno še 5 % popusta. Komerciatno-potrošniški značaj Gorenjskega sejma ima svoj odraz v zanimanju domačih in tujih razstavtjatcev, v števitu obisko-vatcev in v blagovnem prometu. Lani je Gorenjski sejem obiskalo 160.000 tjudi. Letos pričakujejo, da se bo števito obiskovat-cev dvignilo na 200.000. Četrtina do tretjina obiskovotcev je inozemcev, ki bodisi izkoristijo pdtožnost za ogled sejma, ko potujejo kot turisti skozi Kranj ali pa jih pritegne nalašč sejem. Stednji so obiskovatci s Koroške, ki jih mimo razstavnega deta sejma privabtjata predvsem zabavni in gostinski det. Navzlic dodatnih specializiranih sejemskih prireditev v Kranju komercialni uspeh Gorenjskega sejma nenehno raste. Lani je dosege) višino 53 mitijonov Ndin. Od tega je odpadlo na devizni promet 2 milijona Ndin. Za tetošnjo centratno prireditev pričakujejo porast skupnega prometa na 60 mitijonov Ndin, od tega deviznega prometa na 2,5 mitijona Ndin. 23. Gorenjski sejem bo odprt do vktjuč-no 20. avgusta. V večernih urah bosta zabavni in gostinski prostor skrbela za razve-drito in udobno počutje obiskovatcev. [zmed zabavnih ansambtov bodo k ptesu vabili tudi na Koroškem znani in priznani ,Ptan-šarji". Gostinska podjetja pa bodo nudita vse za tetesno dobrobit, od znanih špeciati-tet na žaru pa do žtahtne vinske kaptjice. P0Sm0KaDSV€KJ NEW DELHi. — Priprave za konferenco neuvrščenih držav so v polnem razmahu-Alžirski predsednik Huarij Bumedien pre-ko posebnega odposlanca vabi državnike na zasedanje v Alžir. Posebni odposlanec. Omar Budjelab je že obiskal jugoslovanskega predsednika maršala Tita ter mu izročit osebno poslanico alžirskega predsednika-Osebno poslanico je izročil tudi predsednici indijske vlade Indiri Gandhi, ki namerav" voditi delegacijo svoje države na konferenci neuvrščenih držav v Alžiru. ATENE. — 5. avgusta sta terorista, k' pripadata verjetno palestinskemu gibanju-napadla z ročnimi granatami potniško letališče. V avli za mednarodni promet je bitu v času napada več sto ljudi, ki so se P" eksplozijah in zmešnjavi, ki je le-tem slekla, razbežali po vsem letališkem poslopja Napadalci so zajeli okoli 20 talcev in se začeli pogajati s policijo za vstop v neko te* talo, ki je bilo namenjeno na Bližnji vzhod-Pred nedavnim je prišlo v Atenah do po* dobnega napada. Neki oboroženi Palestinec je skušal vdreti v prostore izraelske letalske družbe EI-AI, nakar je v hotelu sredi mesta držal kot talce 17 ljudi. Pri zadnjem napadu na atensko mednarodno letališče F zgubil življenje avstrijskr državljan 41 tet* ni dunajski odvetnik dr. Wolfgang Ultho* fen. Ulhofen se je vračal s svojo ženo devetletnim otrokom z dopusta z otoke Korfu. Tudi med ranjenci je več AvstrtJ' cev. So avstrijski vojaki, ki pripadajo a"' strijskemu sanitetnemu oddelku na otoku Cipru. Do terorističnega dejanja je priŠl"' ........................... " lirah prt* ko so uslužbenci letališča kontrolira Ijago potnikov. Pri tem so pri dveh po*' nikih odkrili orožje in ročne granate. Z"' jeti talci so bili nekaj ur v rokah napada*' cev. Terorista, ki so ju prijele grške oblast'; sta povedala, da pripadata gibanju „čf"' september", kar so palestinske osvobod'* ne organizacije zanikale. Sirski časopis Baath" je označil dejanje na atenskem L tališču kot akcijo izraelske tajne službe '** pripomnil, da so Izraelci s tem dejanje"* hoteli prekriti škandalni uboj nekega rokanca na Norveškem. Norveške oblas" so v zvezi s tem ubojem pred kratkim it""' novale nekega izraelskega atašeja za zaželjeno osebo" nakar je moral zapust'" državo. NEW YORK. — Generalni sekretar OZ^ je pozval v nedeljo vse atomske države" svetu, naj pokažejo potrebno „politic^ treznost", da bi prepovedali vse poskuse atomskim orožjem v vseh delih sveta. V javi ob 10-!etnici sklenitve sporazuma . delni prepovedi jedrskih poskusov je Wa*" heim opozoril na resolucijo generalne škof ščine iz leta 1971, ki postavlja 10-letn'^ omenjenega sporazuma kot skrajni rok % splošno prepoved poskusov. WaldheimO poziv svetovnim atomskim silam je ^e aktualen. Francija je v preteklih tedtU preizkusila nad Pacifikom dve jedrski bf" bi. Kljub ogorčenim protestom po vs' svetu misli Francija s poskusi še nadalj^ vati. V Franciji sami večina prebival^ zavrača poskuse. Prizadete države, kot to Avstralija, Nova Zelandija ter Japons so povzele tudi diplomatske korake P francoski vladi. Nekatere države so se o" nile ponovno na mednarodno sodišče v L* j' Haagu, ki je že enkrat prepovedalo Ff"^ ciji izvajanje poskusov. Kot je znano, francoske oblasti te razsodbe mednarodne^ sodišča niso držale. TOKiO. — V ponedeljek je, minulo odkar je ameriški bombnik odvrgel na " - rošimo prvo atomsko bombo v zgodo''' človeštva. Ob tej obletnici je v Hift"' demonstriralo na tisoče ljudi za poPj ukinitev jedrskih poskusov in za soh" nost ter za sodelovanje med narodi s/ Komemoracije za žrtve prve atomske b<7^ be so se udeležili prvič tudi zastop"^, Nagasakija, mesta, nad katerim je eksp'^ dirala druga ameriška atomska bomb" ^ ga razdejala. Dolgi listi žrtev prve aton^.j, bombe so dodali v ponedeljek 2650 "0 ^ imen. Število žrtev je naraslo tako na , tisoč 843. Kot je sporočilo japonsko soc' t, ministrstvo trpi še danes 340.000 P , nad posledicami radioaktivnega žarenj" mestu Hirošima. BUENOS AiRES. — Nekdanji argenti"^ diktator Juan Peron, ki se je po dolgih eksila v Španiji vrnil v Arg vsej verjetnosti sprejel kandid: Argentino, bo laturozap.^' sednika Argentine. Na to mesto ga je ! j), novalo justicialistično gibanje (peron^ Podpredsedniški kandidat je njegova Izabela. Na nacionalnem kongresu so napovedali tudi ogorčen boj arg"" skim gverilcem. KAiRO. — V kratkem se bodo f"T