Celje - skladišče D-Per 1 545/1978 ! 1119780636, APR cobigs o Glasilo OZD STEKLARNE „BORIS KIDRIČ“ in STEKLARSKE ŠOLE leto 6 ROGAŠKA SLATINA APRIL 78 UČNA BRIGADA - NOV VZGOJNI PRIMER 2e dalj časa nam pri pečeh občutno primanjkuje mlajših ljudi, kvalificiranih steklarjev, ki bi lahko izdelovali artikle, kakršne izdeluje naša osnovna izdelava Peč. Razlogi za to so več ali manj objektivni'pa tudi subjektivni. Kadrovska služba pri tem ni opravila svoje naloge, četudi smo na več sestankih opozarjali na ta problem, na velik primanjkljaj steklarjev. Z uveljavitvijo zakona o beneficirani delovni dobi je prišlo do regeneracije v posameznih brigadah ali celo do razfor-miranja. To se je nekako izenačilo z večjo proizvodnjo svinčevega stekla, kjer imajo posamezne brigade po dva lonca, v obdobju dopustov pa tudi po tri. Mnogi mladi steklarji so prihajali iz steklarske šole nepripravljeni za praktično delo in nevajeni, da bi v novi delovni sredini opravljali delovne naloge, za katere so se pripravljali tri leta, zato so razočarani zapuščali kolektiv. Zaradi vsega tega smo na zboru steklarjev sprejeli predlog, da v naši sredini formiramo učno brigado, kjer naj bi se mladi steklarji naše temeljne organizacije priučevali za bolje plačana delovna mesta, hitrejši napredek ter boljše praktično učenje. S tem bi se sčasoma zmanjševale razlike v produktivnosti in kakovosti izdelkov med brigadami. Pri mladih steklarjih, ki želijo biti dobri člani kolektiva, je ta želja nadvse prisotna in prav zaradi tega hočemo vsakomur dati možnost, da se čimpreje priuči za svoje delovno mesto, na katerem je vseskozi želel delati. Naš poklic namreč potrebuje veliko časa, da ga končno vendarle spoznaš in da postaneš dober delavec, človek z rutino, zato bomo o uspehu novouvedene učne brigade govorili pozneje, ko bomo odpravili posamezne pomanjkljivosti. IVAN FURJAN VSEBINA Zavest delavcev je iz dneva v dan trdnejša 2 Odkrivanje novih spoznanj 3 Predstavljamo delegata na 8. kongresu ZKS 3 Koliko smo proizvedli 5 Krst samoupravnih organov v kozjanski TOZD 6 Brez zastoja v steklarski šoli 7 Nepozabnemu velikanu v spomin 8-9 0 mladi domski skupnosti Steklarske šole 10 Pregled poslovanja delavske restavracije 11 Predstavljamo vam sekretarje ZK 12-13 0 steklarskih športnih igrah 14 Nagradna križanka 16 RAZPRAVE PRED KONGRESI Zavest delavca je iz dneva v dan trdneiša Leto 1978, leto kongresov. Slovenskih in jugoslovanskih komunistov. Kje so bili doslej kongresi jugoslovanskih komunistov in kdaj. Najbrž bo to marsikoga zanimalo. I. kongres je bil v Beogradu 1919. leta II. kongres leto pozneje v Vukovaru III. kongres se Je preselil v tujino, na Dunaj, šest let pozneje IV. kongres je bil spet v tujini, čez dve leti, v Dresde-nu V. kongres je bil šele čez dvajset let, leta 1948 v Beogradu VI. kongres v Zagrebu 1952 VII. kongres v Ljubljani 1958 VIII. kongres v Beogradu čez šest let IX. kongres Je bil spet v Beogradu 1969. leta X. kongres pa je bil prav tako v Beogradu pred štirimi leti. Ni naš namen le naštevanje datumov kongresov, bolj nas bo v tem sestavku zanimala predkongresna dejavnost v naši delovni organizaciji. Treba je priznati, da se bližina obeh kongresov čuti na vseh področjih družbenega življenja, predvsem pa se tega zavedajo člani ZK. 20. marca smo se sestali komunisti vseh OO ZK steklarne BORIS KIDRIČ Rogaška Slatina in razpravljali o predkongresnih nalogah. Dogovorili smo se, da bomo predkongresno gradivo predelali do sredine marca, vendar nas je čas povozil, tako da smo to storili do zadnjega predvidenega roka. Vsi komunisti so že februarja vedeli, da morajo natančno proučiti vse materiale in dati tudi predloge in mnenja. Na razširjeni seji komiteja naše delovne organizacije smo zadolžili nekatere izkušenejše tovariše, da se temeljito pripravijo na razpravo. Naloga je bila kvalitetno izvršena, korist od tega smo imeli vsi. Spregovorili smo, v kolikšni meri odloča delavec o rezultatih pa tudi pogojih svojega dela. Takoj je treba povedati, da smo pri tem pri nas marsikaj storili, zlasti pri delavcih v neposred. ni proizvodnji in da so odpravljene mnoge pomanjkljivosti. Tudi zavest delavca Je iz dneva v dan večja, ustava in zakon o združenem delu mu niso več neznanka, čedalje bolj se obrača na ta dva, zanj tako pomembna dokumenta. Razumljivo je, da so še vedno določene pomanjkljivosti, proti katerim se moramo in se bomo borili, da jih kar se da hitro odpravimo. Precej živahno se je razvijala razprava v tistem delu, ko smo govorili o dohodkovnih odnosih, o samoupravnih aktih, ki smo jih že sprejeli, ki nam pa vendarle povzročajo določene težave in pa o tistih, ki jih še moramo sprejeti. Mnogo besed je bilo izrečenih na račun proizvodnje v steklarski industriji v okviru republike in federacije, težav, s katerimi se ta industrija srečuje, ter na račun zunanje trgovine. Menili smo, da bi prav tukaj morali več storiti, saj mislimo, da kot delovna organizacija, ki v glavnem izvaža svoje izdelke, nismo dovolj stimulirani. Lahko trdim, da so člani ZK temeljito proučili vso gradivo za VIII. kongres ZKS. Govorili smo tudi o načrtu za splošno in skupno porabo pa o stanovanjski politiki, ekonomskih stanarinah (zlasti še za socialno ogrožene delavce), inovacijah, družbenem dogovarjanju, informiranosti, ki ji bomo v prihodnje morali dati večji poudarek, kadrovski politiki, kulturni dejavnosti, šolstvu, predvsem o usmerjenem izobraževanju, marksističnem usposabljanju, krištvi delovne discipline in še bi lahko našteval. Komunisti Steklarne Boris Kidrič smo lahko ponosni, ker imamo delgata za VIII. kongres ZKS iz naše sredine (Venčeslav Srbčič). Naj povem še to, da je veliko članov ZK bilo odsotnih, upravičeno pa tudi neupravičeno in moram reči, da bomo takšne tovariše v prihodnje pozvali pred ustrezne organe zaradi kršitve partijske discipline. Ni namreč dovolj, da si član ZK le na paoiriu, dolžnost vsakega, komunista le, da dela vse, kar mu nalaga družba, to pa le tudi sprelemanle in izvrševanje nalog, ki jih dobi — na sestankih. F. ZUPANČIČ PREDKONGRESNA AKTIVNOST Odkrivanje novih spoznanj Vsi delovni ljudje v naši samoupravni skupnosti doživljamo v tem času velike družbenopolitične spremembe. Aktivno smo se vključili v pred-volibio dejavnost s kandidacijskimi konferencami, poiskali in predlagali smo državljane, ki jim lahko zaupamo upravljanje. Uspeh volitev, sodeč po udeležbi, kaže našo veliko pripadnost začrtanim potem naše Zveze komunistov kot vodilfie sile, naši najbolj množični organizaciji, socialistični zvezi delovnih ljudi. Sočasno s to aktivnostjo smo pred kongresi ZKS in ZKJ, obravnavamo predlagane kongresne dokumente, iščemo šibke točke, za katere bomo predlagali ustrezne rešitve. Ugotavljanje razmer v vsaki sredini, pa naj bo to de-lovna organizacija, krajevna skupnost, društvo in še kje, naj nam bo dopolnilo pri začrtani poti. Vsem nam mora biti in je jasno, da gradimo nov sistem družbe, ki temelji na marksističnih izhodiščih In da odkrivamo vedno nova spoznanja, izhajajoča iz vsakdanjega življenja ln ustvarjanja, pa tudi problemov. Nemalokrat se dobro zamišljena teorija v praksi spremeni, večkrat tudi iz docela subjektivnih vzrokov, zato ni naključno spoznanje naše družbe, da so vzgoja in izobraževanje ter družbeno politično delo tiste silnice, ki nas bodo pripeljale v pravo smer. K pravemu pomenu. K bistvu. Samoupravljanje v pravem smislu besede zahteva od nas odstopanje od vsakršnih osebnih in lokalističnih pogledov in interesov, pomeni usklajevanje zanimanj, teženj, hotenj, podrejanje skupnim interesom. Spremeniti moramo miselnost, po kateri je najvažnejša le kuverta, vse drugo pa postranska stvar. Tudi delo. Storilnost. Odnos do so. človeka. Zal je ta misel še vedno prisotna, največkrat neosnovana in dostikrat tudi nerazumljiva. V današnji stopnji razvoja, ko lahko in moramo le z boljšim delom in tehtnejšim rosnodarjen jem zapolnjevati odprte vrzeli, sl naj bi vsak vzel le tisto, kar mu pripada po svojem vloženem deležu v skupno ustvarjenih dobrinah. To bi moral — in bo moral — spoznati sleherni med nami. Z aktivnim vključevanjem in delom bodisi v OO ZK, OO ZSMS, samoupravnih organih, sindikatu in še kje, naj bi spoznaval vse probleme, zadihal z njimi in tako laže dojel polo. žaj v združenem delu. Ko ob tem ugotavljamo, kje smo, kaj smo naredili, ne moremo biti zadovoljni. Vsaka skupina mora biti kot temeljna celica »zdrava«, to je naloga nas vseh, morda ie za kanček več naloga komu. nlstov. Pri nas je zaradi specifično, sti dela morda še prisotna tradicija obrtništva, mojstr- stva pa tudi mezdne miselnosti, ki se je bomo morali slej ko prej rešiti. Tisti, ki prevzamejo neko funkcijo, bi morala biti jasna naša miselnost, naša hotenja. Premagati bi morali težnjo samozavesti, precenjevanja, se zavedati, da je vsako opravilo častno in da je treba prisluhniti sploš. nim interesom, saj Je tudi osnovna smer našega razvoja takšna. Ne nazadnje se moramo ali bi se morali ravnati tudi po konkurenčnosti našega proizvoda, ki je končni rezultat našega dela, naše organiziranosti in medsebojnih odnosov, V interesnih skupnostih in delegatskili odnosih spoznavamo, da so se delegati premalo zavedali svoje pomemb. ne vloge. Spet bomo govorili o starih napakah: premalo časa za natančen študij materialov, preobilnost le-teh in tako naprej. Najbrž bo vsemu temu treba posvetiti še več pozornosti kot doslej. Rešiti vprašanje sklepčnosti oziroma nesklepčnosti, časovnih terminov, stroškov ln podob, no. še vedno se spopadamo z nerazvitostjo. Minimumi v zdravstvu na podeželju so ne-realizirani, kadri iščejo svojo bodočnost v večjih središčih. Nekaj podobnega zasledimo tudi v prosveti. Predkongresni čas ni le čas spoznanj, pač pa tudi čas odpravljanja teh nepravilnosti, zato je prav, da karte položimo odprte na mizo. JOŽE BOŽIČEK PREDSTAVLJAMO DELEGATA NA 8. KONGRESU ZKS Vinko Srbčič Našli smo ga pri peči, mojstra steklopihalca. Rojen. je bil na Planini pri Krškem, kot sin kmečke družine, ki je aktivno sodelovala v NOV. Po končani steklarski industrijski šoli je bil nekaj časa v skopski steklarni, nato pa v delavski šoli. Dalj časa že deluje kot delegat v samoupravnih organih in samoupravnih interesnih skupnostih, družbeno političnih organizacijah in društvih. Je tudi delegat občinske konference ZK Šmarje pri Jelšah, član komiteja ter predsednik delavskega sveta v tozdu. Ko govori o predkongresni dejavnosti v Steklarni, se spominja meseca ferbuarja, ko so imeli sestanek OO ZK, kjer so sprejeli program predkongresne aktivnosti ter sprejeli posamezne zadolžitve za konkretne naloge. Zdaj jih čaka nenehno poglabljanje samoupravnih odnosov, dograjevanje sistema dohodkovnih odnosov in vrednotenja dela. fci* M Čeprav so zadovoljni z lanskimi proizvodnimi rezultati jih to ne bo uspavalo in bodo vsi delavci, posebno pa komunisti skušali narediti vse, da bi še dvignili rast proizvodnje in zmanjšali proizvodne stroške. So pa tudi med redkimi, ki še nimajo prostih sobot. To bodo upoštevali tudi pri bodočih investicijah, ker bodo razširili obstoječe kapacitete, s tem povečali proizvodnjo dnevne steklene mase in bodo prešli na osem umi delovnik in proste sobote. Dogradili bodo tudi brusilnico v Kozjem, s tem pridobili kislinsko po-limico, s tem pa se bodo zmanjšali proizvodni stroški in stroški prevoza. Vinko Srbčič odhaja na 8. kongres slovenskih komunistov z optimizmom glede na doslej prehojeno pot, obenem pa se zaveda, da čaka komuniste po kongresu kopica odgovornih nalog. IZVOLILI SMO DELEGATE Tako kot vedno - vzpodbudno Letošnje volitve v občinsko skupščino in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti v četrtek 9. marca in nedeljo 12. marca so bile po svoji obsežnosti najbolj množične tako v pripravah kandidatov za posamezne delegacije kot udeležbi na samih volitvah. V delovnih organizacijah, kjer so delovni ljudje v četrtek 9. marca volili delegate v zbor združenega dela občinske skupščine in v zbore uporabnikov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, je bilo v volilne imenike vpisanih v naši občini 5.979 delovnih ljudi. Ta dan je na volišča prišlo in oddalo glasove 5.880 delovnih ljudi, kar predstavlja 98,3% volilno udeležbo. Delovni ljudje so izvolili 289 delegatov v 39 delegacij za zbor združenega dela občinske skupščine in 1.542 delegatov v 139 delegacij za zbore uporabnikov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Poleg teh izvoljenih delegacij pa opravljajo funkcijo delegacij še vsi delovni ljudje v manjših delovnih organizacijah, kjer je manj kot 30 zaposlenih. V nedeljo 12. marca pa so občani in delovni ljudje volili na 71 voliščih v občini delegate v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine, v zbore uporabnikov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, delovni ljudje kmetje so v okviru zadružnih enot volili delegate v zbor združenega dela občinske skupščine in zbore uporabnikov, v skupščine samoupravnih skupnosti. Končno pa so ta dan glasovali občani tudi o listi kandidatov za družbenopolitični zbor občinske skupščine. V vseh petindvajsetih krajevnih skupnosti je bilo v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine izvoljenih 269 delegatov. V dvanajstih večjih krajevnih skupnostih je bilo v posebne delegacije za skupščine samoupravnih' interesnih skupnosti izvollje-nih 490 delegatov, v enajstih krajevnih skupnostih, ki so nekoliko manjše je bilo v združene delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti izvoljenih 616 delegatov in v dveh manjših krajevnih skupnostih v splošne delegacije izvoljenih 30 delegatov za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. V volilne imenike je bilo vpisanih 21.845 volilnih upravičencev, od tega ni glasovalo 576 upravičencev, ker so na delu v tujini, po zakonu o volitvah se za volilni izid ne štejejo. S potrdili je glasovalo 13 upravičencev, tako da se upošteva za volilni izid 21.282 volilnih upravičencev. Od tega števila je v nedeljo glasovalo na voliščih 20.251 volilnih upravičencev, po pošti (vojaki) 134 volilnih upravičencev, torej skupaj je glasovalo 20.655 volilnih upravičencev ali 96,6%. Kmetijski proizvajalci so prav tako v nedeljo volili svoje delegate za zbor združenega dela občinske skupščine in zbore uporabnikov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Volili so na vseh voliščih v občini razen v štirih na področju Rogaške Slatine, kjer ni kmetov. Od 5.373 vpisanih kmetovalcev v volilne imenike je volilo 5.225 kmetijskih proizvajalcev ali 97,4%. Izvolili so šest splošnih delegacij s skupno 102 delegata. Ta množična manifestacija občanov in delovnih ljudi na volitvah v četrtek in nedeljo je ponovno potrdila zavestno pripadnost naših delovnih ljudi in občanov delegatskemu samoupravnemu sistemu. Seveda je potrebno še posebej poudariti, da je na volitvah sodelovala tudi množica občanov, ki so bili imenovani v volilne odbore na voliščih in v volilne komisije tako v delovnih organizacijah kot v krajevnih skupnostih. Vsem tem pa gre seveda posebna zahvala za njihova prizadevanja in poržtvo-valnost, ki so jo ob teh volitvah pokazali, saj so skoro povsod vestno opravljali svojo funkcijo. Novo izvoljena občinska skupščina se bo prvič sestala dne 12. aprila, ko bo izvolila predsednika in podpredsednike skupščine, predsednike in podpredsednike zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora. Izvolila bo izvršni svet skupščine občine, imenovala načelnike upravnih organov, izvolila mandatno imuniteto komisije vsakega zbora ter delegate za republiško skupščino — v zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor. Prav tako se bodo v mesecu aprilu konstituirale vse skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, MIRKO ZAVRŠNIK USPEŠNI TUDI V TOZDIH Tudi pri nas smo v vseh temeljnih organizacijah in delovni skupnosti 9. 3. 1978 volili delegate v zbor združenega dela in skupščine vseh samoupravnih interesnih skupnosti. Doseženi rezultati (glej prilogo: rezultati volitev z dne 9. 3. 1978) nam kažejo, da so predvolilna opravila bila izvršena dovolj temeljito, da so osnovne organizacije sindikata odigrale svojo vlogo v fazi evidentiranja, kakor tudi na kandidacijskih konferencah, na katerih smo se izrekli za kandidatne liste za delegate zbora združenega dela in delegate skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Razprave so bile pestre. S skupnimi močmi smo poiskali najboljše, ter jim zaupali odgovorne delegatske funkcije. Zaupanje kolektiva bodo morali delegati opravičiti s svojim delom tako, da bodo dosledno prenašali in se zavzemali na skupščinah za stališča, sprejeta v. temeljnih organizacijah Steklarne. REZULTATI VOLITEV TOZD, DSSS skupno volilcev glasovalo volilo glasovanja se ni % udeležilo Osnovna izdelava 409 388 94,86 21 Dodelava 149 145 97,31 4 Kristal 303 288 95,04 15 Servisna dejavnost 75 74 99,00 1 DSSS 168 162 96,4.3 6 Dekor Kozje OZD steklarna 68 67 98,53 1 »Boris Kidrič« 1172 1124 96,86 48 KOLIKO SMO PROIZVEDLI? Primerjava naj bo tudi iztočnica za delo Ker so bile v prejšnji šte- Proizvodnja je tekla nor vilki našega glasila podane le malno, brez pomembnejših nekatere informacije o rezul. tatih zaključnega računa pa tudi o proizvodnji, zaposlenosti, osebnih dohodkih in izvozu, bi v tem članku, ki je pravzaprav logično nadaljevanje prejšnjega, govoril o nekoliko detaljnejši informaciji. Natančnejši zaradi tega ker bi primerjal dosežke iz tehnoloških sprememb, zado voliiva je bila tudi oskrba z električno energijo, gorivom svinčenega stekla, smo lam pri tem uspeli. Tako se je torej lani proizvodnja svinčenega stekla prvič premaknila preko 50 odst. Količina iz- in repromaterialom. Proiz- delanega svinčenega stekla, vodnih kapacitet nismo povečali, razen povečanja števila brusilnih strojev v novi brusilnici in to za 13 stro. jev. Ker naš proizvodni pro- brušenega in gladkega, je znašala v lanskem letu 807.344 kg, kar pomeni 59% celotne količine proizvodnje, ki je znašala 95.397.003 kg, kar je celo 65% naše finančne pro- lanskega leta z dosežki pred- gram lanskega. leto predvideva povečevanje iz leta v izvodnje. Po zvrsteh proizvodnje to izglodalo nekako stekla 1 takole: 1976 kg 1977 Indeks 1976 din 1977 Indeks svinčeno-brušeno 358.705 471.912 121 69,039.248 77,465.063 112 svinčeno-gladko 204.482 335.432 164 11,984.021 17,932.000 150 kristalin gladki 586.334 517.836 88 46,854.798 46,329.795 98,8 kristalin slikani 56.759 46.383 82 52,305.460 4,795.855 94 skupaj 1,236.280 1,371.563 110,5 133,103.613 146,522.713 110 V preteklem letu smo nekoliko pospešili izobraževa. nje, tako da imamo kar precej štipendistov. Fakultete — 4 štipendisti Višje šole — 5 štipendistov Srednja ekonomska šola — 6 štipendistov Srednja teh. — 2 štipendista Administrativ. — 1 štipendist Steklobrusilstvo — 61 štipendistov Steklopihalci — 16 štipendistov Skupaj — 95 štipendistov Ob svojem rednem delu pa še izredno študira 27 delavcev in sicer na višji pravni, na višji šoli za organizacijo dela, višji varnostni in srednji ekonomski ter administrativni šoli. Indeks porasta količinske proizvodnje je 10%, s tem pa seveda ne moremo biti zadovoljni. Ko smo sprejemali stabilizacijski načrt, smo se dogovorili, da bomo odpadke znižala od 26% za 2—3%, nasprotno pa ugotavljamo, da je celotni odpadek znašal 26,66% ali 0,67% več kot v letu poprej. Zaposlenost Zasedenost delovnih brigad pri pečeh in v brusilnici je bila v glavnem zadovoljiva, manjše težave pa smo imeli zaradi fluktuacije stiskalcev, odnašalcev in krogiičarjev v Rogaški Slatini in v Kozjem ter zaradi pomanjkanja brusilcev. Poprečna zaposlenost v lanskem letu je bila za 0,6% nižja kot v prejšnjem letu, ob koncu leta pa smo imeli 18 zaposlenih več, kar pomeni 1,5%. 31. XII. 1977 sme imeli 1178 zaposlenih, od tega 729 moških ali 61.88% in 449 žena ali 38,12%. Kvalifikacijska sestava: VKV — 235 zaposlenih KV — 387 zaposlenih PKV — 241 zaposlenih NKV — 268 zaposlenih VSI — 4 zaposleni VSI — 2 zaposlena SS — 24 zaposlenih NS — 11 zaposlenih POM — 6 zaposlenih GIBANJE OSEBNIH DOHODKOV Rast osebnih dohodkov je bila usklajena z rastjo proizvodnje, tako da je netto osebni dohodek bil v letu 1977 večji za 15,6% kot v prejšnjem letu. Naslednja tabela naj pokaže, kolikšna so bila sredstva za osebne dohodke. Vrsta OD leto 1976 1977 indeks brutto — brutto OD 68,923.025 79,465.553 115,30 brutto OD 61,452.589 70,204.042 114,20 netto OD 41,644.159 47,242.600 113,40 netto OD na bazi plačanih ur — poprečni 3.084 3.565 115,6 Izvoz Izvoz smo v primerjavi z predlanskim letom povečali za 6,7%. Celotni izvoz je potekal preko treh izvoznikov: Kemija-Impeks (47.292), Tehno-Impeks (39.512) in Ste. klo (12,20%). V celoti je izvoz znašal 3,836.816 dolarjev. Od tega v ZDA 2,149.930 dolarjev, kar znaša 56%, 1,583.902 DM (19%), v Avstrijo (10.223.000 Sch (10%), to. rej v vse te tri države 85% celotnega izvoza. Ostalih 15% je bilo izvoženo v Kanado, š"edsko, Japonsko, Avstralijo. Španijo, Grčijo, Francijoi, Brazilijo in Švico. NOVICE IZ KOZJANSKE TOZD Krst samoupravnih organov PRIPRAVE MLADIH NA VOLILNO KONFERECO Mladi v Steklarni bomo imeli svojo volilno konferenco 9. aprila ob 10. uri. Izvolili bomo nova vodstva, za katera smo iz svojih sredin že evidentirali možne kndidate. Največ mladih je v de-signe brusilnici in pri peči, zato bodo tudi ti imeli svoje aktive. Zaradi manjšega števila delavcev v skupnih službah, delavski restavraciji in servisnih službah bodo le ti ime. h svoj aktiv skupno. Po statutu ZSMS mora, jo imeti svoj aktiv tudi učenci, ki so pri nas na praksi. V predsedstva smo pred. lagali najbolj aktivne mladince, na nivoju OZD pa bo delovalo predsedstvo konference, ki bo usklajevalo delo vseh aktivov. V tem predsedstvu bodo delegati iz vseh TOZD. Zavedamo se, da bo začetek nekoliko težavnejši, ker je že oblika organiziranja drugačna od prejšnje. Upamo, da nam bodo na pomoč priskočile ostale družbeno politične organizacije in nam pomagale s svojimi izkušnjami. JOŽE VERK Potem, ko smo v temeljni organizacije IV. (za ločevanje imenovani DEKOR) Izvolili samoupravne organe, so se izvoljeni delegati prvič v svoji delovni dobi srečali z nečim, kar jih je postavilo na nepoznana tla. Prestani ognjeni krst s konstituiranjem in več ali manj formalno sejo je za marsikoga pomenil pač običajen sestanek brez prave teže, pomena in odgovornosti. Spremljevalec dogajanj lahko že takoj ugotovi stopnjevanje odgovornosti iz seje v sejo. Takšno ugotovitev potrjujejo tudi sprejeti zaključki, ki so vse tehtnejši in dobivajo prizvok resnosti. Smo v času urejanja dohodkovnih odnosov med TOZD in le na videz predmet odločanj še ni dovolj jasno izdelan, vsakomur pa je jasno, kakšen je smisel in namen. Delegati delavskega sveta TOZD Dekor so na zadnji seji med 14 sklepi potegnili tudi rdečo nit, ki povezuje naša hotenja. Ne smemo primati nikakršnih popuščanj, naj ne bo mesta za stihijo, spoštovati Je treba sprejete sklepe In stališča. Delegati sami so izrazili mnenje, da je treba nekatere sklepe še izostriti. Negativno so ocenili, da je od rekordnega presega normativa v mesecu januarju padel učinek v februarju, da so pokazatelji za odpadek bili neugodni. Vprašanja se je bilo treba lotiti konstruktivno, najti vzroke, kajti velika vzpodbuda za vse je, da pri naročilih in prodaji ni problemov. Ugotovili so, da sodelavci, v manjšini sicer, ne spoštujejo delovnega časa in da skušajo to svojo napako največkrat nadoknaditi z malomarnim in hitrim delom. Posledica je seveda slabša kvaliteta izdelka in manjša produktivnost. Sledil je logičen zaključek: zaostriti moramo delovno disciplino, negativne pojave pa reševati pred disciplinsko komisijo, s kršitelji pa se je treba najprej pogovoriti in šele potem poiskati rešitev, kot smo jo predvideli z zakonom o združenem delu. Jasno je, da mora kolektiv obdržati pridobljeno in ne le to: da mora skladno s svojimi cilji še napredovati. Nemalokrat šibka kadrovska zasedenost (porodniški dopusti, odhod mladih v JLA) nam vse prevečkrat narekuje maksimalno angažiranost vseh zaposlenih. To so spoznali delegati, spoznali naši komunisti, mladinci, to podpira sindikat. Skratka, temu se moramo prilagoditi vsi, pa če hočemo ali ne — takšen je bil končni sklep vseh, ki nam ni vseeno, kako bomo delali v prihodnje. JOŽE BOŽIČEK Spregovorili smo jim za njihov dan Na pragu pomladi se vsako leto srečamo ob 8. marcu z našimi materami in mladinkami, skratka našimi ženami, da v okviru danih možnosti proslavimo oziroma počastimo njihov praznik. Naša sindikalna organizacija zadnji dve leti ni pripravila tega srečanja, ker smo se v imenu vseh žena našega kolektiva odzvali slovenska akciji, da za to namenjena sredstva prispevamo za boj proti raku, oziroma za odkrivanje te težke bolezni na ženskih organih. Menimo, da s tem ni bila zmanjšana vrednost vašega praznika, ampak smo dosegli nove pridobitve, s katerimi bomo Obogatili življenjske vrednote. Ob tem dnevu se zelo radi spomnimo velikega imena Klare Zetkin in njej enakih, ki so s svojim političnim bojem za osvoboditev človeških vrednot prispevale neizmeren delež k popolni enakopravnosti živ-ljenskega partnerja na vseh področjih družbene ustvarjalnosti. V tem hitrem razvoju samoupravljanja nastajajo tudi problemi, ki se jim pa vsak po svoji zmogljivosti moramo posvetiti in Jih najbolj koristno reševati. Ko ugotavljam, da razbremenjujemo naše žene od tistih vsakodnevnih opravil na račun boljšega živ-1 jenskega standarda pa na drugi strani čutimo, da se naše žene delavke zelo uspešno vključujejo v družbeno po litično dejavnost, da v samoupravnih organih in deiega cijah kandidira skoraj polovica naših zaposlenih žena. zato smatramo, da bomo lab ko s takim skupnim delova- njem uspešno rešili vse na-s tajajoče probleme. Hotel sem se izogniti vsakodnevnemu naštevanju tega, kar imamo in česar nimamo, s tem pa ni rečeno, da na tem vašem srečanju tako medsebojno pokramljamo in si zaupamo, kar nas teži. Želel bi izkoristiti to priliko, da se ob tem vašem prazniku spomnimo vseh tistih žena, ki v tem trenutku krvavijo za svojo nacionalno svobodo, za svoj materinski Jezik in svoje človeško dostojanstvo v želji, da bi jim bil res lepši in srečnejši jutri. S to željo se obračam tudi na vas in vam želim obilo delovnih uspehov, kar največ medsebojnega razumevanja v krogu vaših najdražjih pa mnogo družinske sreče. JOŽE HALUŽAN STEKLARSKA ŠOLA 'roizvodnja rez zastoja Steklarska Sola je v preteklem letu Izvršila svoje naloge na področju vzgoje in izobraževanja, četudi so bili pogoji gospodarjenja precej težji kot v prejšnjih letih. Ustvarjena akumulacija in amortizacija zadostujejo za poravnavo obveznosti pa tudi osebni dohodki so bili višji od ravni preteklih let. Kljub vsemu pa s takšnimi rezultati vendarle ne moremo biti zadovoljni, saj nam ne omogočajo dovolj hitrega razvoja, ker nam relativno majhni dolgovi ne dovoljujejo novih investicij. Očitno Je namreč, da je ročna proizvodnja stekla v sedanjih pogojih gospodarjenja slabo akumula- tivna in da bomo morali nuj. no poiskati dopolnilno proizvodnjo, ki bo dala boljše gospodarske rezultate. V minulem letu je proizvodnja potekala praktično brez zastojev, kar je dokaz, da je kolektiv strokovno dorasel svojim nalogam, kljub temu pa rezultat poslovanja vendarle ni takšen, kakršne, ga bi pričakovali glede na vloženo delo. Očitno je, da je ročna proizvodnja močno obremenjena z dajatvami, kar vse bazira na osnovi osebnega dohodka. Z druge strani uporabljamo materiale in energijo, ki se iz leta v leto podražujejo. REGINA KOBALE — SLOVO OD STEKLARNE Pred 28 leti je Regina prišla v delovni kolektiv kot mlado neizkušeno dekle. Takrat ni bilo težko najti delo, a kaj boš in kako se boš prebijal. Je bilo vendarle vprašanje. Moral si opravljati vsa mogoča dela, kar je pač bilo potrebno in ni bilo vprašanje ne dneva ne ure pa tudi ponoči je bilo treba delati, Regina je prve dni delala v slikariji, potem se je 10 mesecev privajala oziroma učila steklobrusil-stva pri pok. Nacu Drim-l.ju. Takrat ni bilo takšne demokracije kot je danes, pravi Regina. »10 mesecev sem se učila oziroma brusila, nisem se smela vse sti, vedno stoječki smo delali, ker mojster ni pustil sedeti.« Po priučitvi Je bila razporejena v brigade, tam pa je bilo mnogo bolje. Kadar ni bilo dela, je kot mlajša delavka morala delati vse: bila je v vezalnid, kislinski polir-niči, na ekonomiji, povsod kjer so jo potrebovali. Vse ]e tako hitro minilo, da je danes že upokojenka, zahvaljujoč benificiranem delovnem stažu. Sedaj samo željno pričakuje, ko-Tkšna bo pokojnina — »saj sem od 1. marca doma, če bom lahko moja dva šolsko obvezna otroka lahko spravila do kruha. Družba je priskrbela, da smo lepo nagrajeni.« Regina si želi zdravja, »vse drugo pa je lepo urejeno v naši socialistični družbi.« tudi do 30 odstotkov letno, vse to pa izredno podražuje tudi proizvodnjo in seveda tudi izdelke. Mirno lahko rečemo, da smo v stabilizacijskih naporih, vsaj kar se discipline in gospodarnosti tiče, dosegli velike uspehe, nimamo pa rezerv, s katerimi bi lahko pokrili vse vplive od zunaj. Izobraževalno delo na šoli Je potekalo normalno. V šolskem letu 1977/78 je vpisanih 97 učencev, od tega 26l stekfo-pihalcev in 71 brusilcev. Steklarna Boris Kidrič Štipendira 77 učencev (16 pihalcev in 61 brusilcev), naša šola pa 20 učencev (10 pihalcev in 10 brusilcev). V letu 1977 smo tudi inten- zivno pripravljali program Izobraževanja ozkih profilov steklarskih poklicev, ki ga bomo začeli izvajati v letošnjem letu. Ker Je predvideno, da bomo najprej izobraževali delavce, bomo pri steklarnah osnovali dislocirane oddelke šole, da se bodo lahko ob delu tudi izobraževali. Kot v načrtovanju in razvijanju novih elementov v proizvodnji, nam je tudi v izobraževanju osnovni problem pomanjkanje strokovnega kadra, brez katerega ne moremo govoriti o uspešni bodočnosti našega razvoja. Kakšni so rezultati in uspehi — neuspehi poslovanja v letu 1977, naj spregovore naslednji podatki: KOLIČINSKA PROIZVODNJA Vrsta proizvoda (v kosih) 1976 1977 Indeks brušeno steklo 157.409 103.177 65 slikano steklo 607.707 744,420 122 gladko steklo 782.570 935.143 119 svinčeno steklo 42.879 75.058 172 skupaj 1590.565 1857.798 116 FINANČNI POKAZATELJI Klementi 1976 1977 Indeks Celotni prih. ! 24.372.305.81 33.224.500.90 136 Porabljena sred. 8.627.072.09 11.986.022.22 138 Dohodek 15.745.233.72 21.238.558.68 135 Obresti iz doh. 258.449.00 1.040.340.15 402 Prispevki in davki iz dohodkov 1.256.173.75 1.718.563.07 136 Cisti dohodek 14.230.610,97 18.479.655.46 130 Cisti doh. za OD 12.066.681.93 16,052.357.39 133 Del čistega doh. po sporazumu za KS in obvoznico 202.959.15 293.696.55 144 Del čistega doh. za stan. izgradnjo 468.2M.80 590.456.20 126 Za skupno porabo 370.000.00 550.000.00 148 Za poslovni sklad 1.091.184.64 950.668,22 87 Za rezervni sklad 31.490.45 42.477.10 135 Opravljene are in osebni do. hodek V letu 1977 smo izvršili naslednje delovne ure redne del. ure 390.916 nadure 16.208 državni prazniki 16.710 letni dopusti 37.361 izredni dopusti 2.022 bolniške do 30 dni 18.170 ostale ure 902 skupaj 482.289 Bolniški izostanki bolniške do 30 dni 18.170 bolniške nad 30 dni 15.339 skupaj 33.509 Stalež bolnikov po bolniških urah je znašal dnevno 15,3 zaposlenih delavcev. Nadomestilo bolniške do 30 dni je bilo izplačano 1976 1977 Indeks 292.406.15 258.715.55 88 Poprečni osebni dohodek na zaposlenega 1976 1977 Indeks 3.341.69 3951.00 118 na pogojno nekvalificiranega delavca 1898.69 2246.07 117 Poprečno število zaposlenih 1976 1977 Indeks 200 220 110 Boris Kidrič, velikan naše socialistične revolucije in eden izmed strategov jugoslovanske socialistične graditve, se je rodil 10. aprila 1912 na Dunaju kot edinec znanega slovenskega slavista, poznejšega profesorja ljubljanske univerze Franceta Kidriča. V otroških letih in pozneje v gimnazijskih, je Boris Kidrič večkrat prihajal na počitnice v očetov rojstni kraj Rogaško Slatino, ki mu je bila zelo pri srcu in za katero se je vedno ljubeče zanimal. Prirojeno inteligenco je ob očetu, kulturniku in znanstveniku, hitro razvijal. Že zelo mlad je postal vsestransko razgledan. Na Poljanski gimnaziji v Ljubljani je bil Kidrič tudi med starejšimi sošolci cenjen zaradi svojega znanja in politične razgledanosti ter priljubljen zaradi svojega vedrega in dinamičnega temperamenta. Takšnega se je vedno spominjal sedaj že tudi pokojni Boris Ziherl, s katerim se je Kidrič sprijateljil v teh gimnazijskih letih in se družil z njim ter s Tonetom Tomšičem, dve leti starejšima sošolcema. Kidrič je kot sedmošolec zahajal v krog komunista Lada Kozaka, ki je bil mladim komunistom intelektualni mentor. Leta 1928 je postal član SKOJ in kmalu za tem član KPJ. Kot osmošolec je novembra 1929, med najhujšim vladnim terorjem proti revolucionarnemu delavskemu gibanju, zaradi komunističnega delovanja aretiran in obsojen na eno leto zapora, ki ga je prebil v mariborski kaznilnici. Tam je prišel v stik s starimi komunisti, med njimi tudi z Rodoljubom čolakovičem. Po vrnitvi na prosto, je Boris Kidrič že kot študent kemije začel obnavljati partijsko organizacijo na univerzi, ki jo je diktatura razbila. Uspel je vzpostaviti tudi zvezo s partijskimi delavci in s partijskimi organizacijami v delavskih središčih, ki so ostale zaradi udarcev diktature nepovezane. Z Edvardom Kardeljem, ki se leta 1938 vrne iz zapora, in še z nekaterimi starejšimi komunisti je Boris Kidrič ustanovil začasno partijsko vodstvo. To je še isto leto preraslo v pokrajinski komite KPJ Slovenije. 'V tem času je bil Kidrič tudi pobudnik izdajanja ilegalnih partijskih časopisov Rdeči prapor in Rdeči signali. V ilegalni marksistični ■■■ reviji Književnost je objavil dva pomembna članka, ki za ustvaritvijo organizacije kažeta na njegovo izobliko- novega kova mladih komu-vano stališče do slovenske- nistov. Iz Moskve pa je po ga narodnega problema. V nalogu CK- KPJ odšel na Du-sestavkih Kriza Ljubljanske- naj, kjer je kot sekretar CK ga zvona, in Prepreluhova SKOJ sodeloval v delu cen-agrarna reforma, je kritizi- tralnega komiteja. Največ je ral nekonsekventne poglede sodeloval s Stjepanom Cviji-slovenskih malomeščanskih čem, z enim od dotedanjih intelektualcev ter jim očital sekretarjev komunistične mla-pomanjkanje pravega smisla dinske internacionale, pri za sodobnost (Sodobnost se sestavljanju ter o reorgani-je imenovala revija teh in- zaciji SKOJ, ki bi to orga-telektualcev) za sodobne pro- nizacijo osvobodila sektaštva. bleme slovenskega naroda, ki Leta 1936 se je udeležil april-so v prvi vrsti socialni, in skega plenuma CK KPJ. Bil ki jih je mogoče rešiti sa- je eden izmed zagovornikov mo na revolucionaren način, sprememb v vodstvu KPJ, V začetku septembra 1934, ker je imel niz kritičnih pri-ko je bila v Goričanah pri pomb na delo Gorkičevega Medvodah 4, pokrajinska vodstva. konferenca KPJ za Sloveni- Kidričevo delo kot sekre-jo, se je Kidrič srečal z Jo- tar SKOJ je prekinila poleti sipom Brozom, ki je dobil 193g dunajska policija, ki ga o mladih intelektualcih, Kid- je aretirala. S skupino še riču in Kardelju zelo ugod- nekaterih jugoslovanskih ko-ne vtise. Kidrič je imel na munistov je ostal v zaporu tej konferenci referat o sin- en0 2et0, na kar je bil izg-dikahiem gibanju ter o na- nan na čehoslovaško. Tako logah komunistov v njem. je do rane pomladi 1938 ži-Po pokrajinski konferenci vel v Pragi, nato pa je po KPJ za Slovenijo je Kidrič navodilih KPJ odšel v Pariz, še nekaj časa pomagal pri kjer je odločilno pomagal Jo pokrajinskem komiteju, toda Sipu Brozu-Titu pri utrjeva-že so mu bile zaupane nalo- nju partije. Največ je delal ge v širšem jugoslovanskem med jugoslovanskimi študen-prostoru. Decembra 1934 je ti. bil izbran za sekretarja SKOJ. ()i) izbruhu druge svetov-Zato je odšel na delo v Zag- ne vojne, jeseni 1939, se je reb in maja isto leto pre- Kidrič vrnil v domovino. Pa šel v ilegalo. Nastopil je pot ga takoj aretirali in ob-profesionalnega revolucionar- tožili za ilegalni prehod me-Ja • • • je 1935. leta. Ker je bil za Junija 1935 je bil Boris ta prekršek že obsojen od Kidrič eden izmed udeležen- dunajskega sodišča, so ga cev zgodovinskega splitskega zgodaj pomladi 1940 izpusti-plenuma CK KPJ, ki je odlo- h. živel je ilegalno v Ljublja-čil o novi partijski politiki ni in bil izmed organizator-— o politiki ljudske fronte, jev Društva prijateljev Sov-Poleti je v Zagrebu priprav- jetske zveze, točneje njegove-ljal glavni referat za 4. držav- ga ilegalnega akcijskega od-no konferenco SKOJ, v ka- bora. Društvo, čeprav ga terem je razvil popolnoma oblasti niso dovolile, je bilo nove Ijudskofrontne poglede, politična zveza najvažnejših Septembra in oktobra 1935 slovenskih demokratičnih poje Kidrič vodil jugoslovansko litičnih sil in sicer: sloven-delegacijo SKOJ na šestem skih kulturnih delavcev, kongresu komunistične mla- krščanskih socialistov in ledinske internacionale v Mo- vih Sokolov pod vodstvom skvi. Njegov govor pod ime- KPS v boju proti fašizmu, nom Romič je bil izredno V tem času je Kidrič objav-pomemben, ker je vseboval ljal pomembne idejno-poli-nove poglede na široko po- tične članke v napredni re-vezovanje antifašistične mla- viji Sodobnost, kateri so da-dine in pokazal na potrebo jali ton prav njegovi član- Nepozabnemu velikanu v spomin ki in članki Edvarda Kardelja ter drugih vodilnih slovenskih marksistov. V teli člankih je Kidrič pokazal na zamujene priložnosti slovenske politike v poslednjih sto letih, na posebnost nove družbenopolitične situacije v svetu in v Sloveniji, na pomen moči delavskega gibanja in njegove revolucionarne politične avantgarde. Kolikor bolj se je bližala nevarnost fašistične agresije, toliko bolj je poudarjal potrebo po združevanju slovenskega naroda in jugoslovanskih narodov ter potrebo po njihovi orientaciji na Sovjetsko zvezo. Ta čas je Kidrič kot komunist že užival velik politični ugled v širšem krogu slovenskih demokratov, nekomunistov. Takoj po okupaciji Jugoslavije in Slovenije je Boris Kidrič začel z akcijo za ustanovitev Protiimperialistične fronte slovenskega naroda, politične organizacije, ki je v boju proti okupatorju združila krščanske socialiste, levo krilo Sokolov, slovenske kulturne delavce pod vodstvom KPS. Že na ustanovnem sestanku 21. aprila je bil Kidrič izbran za političnega sekretarja izvršnega odbora fronte, ki se je 22. junija 1941 preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Osvobodilna fronta je že leta 1941 postopoma združila vse demokratične in protifašistične sile v Sloveniji in poudarjala, da se bo bojevala za ponovno vzpostavitev jugoslovanske države, seveda na demokratičnih in federativnih osnovah. Kidrič je poudarjal v eni izmed osnovnih programskih točk OF, da si bo slovenski narod v boju preoblikoval svoj dotedanji narodni značaj. Iz tega je razvidno, kako je Kidrič vedno znal v slovenskem narodu najti pozitivne elemente, jih mobilizirati in jih povesti pod vodstvom partije na novo pot za resnično svobodo in socializem! Osvobodilna fronta, ki je poseben fenomen v zgodovini jugoslovanskih narodov, je vodila vsenarodno osvobodilni boj v Sloveniji in Boris Kidrič je veljal skupaj z Edvardom Kardeljem ves čas za njenege stratega. Ves ta čas je Kidrič, ki jč poleg funkcije politiaiega sekretarja izvršnega otliora OF opravljal tudi funkcijo političnega komisarja glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, kazal velik politični in organizacijski talent, kot do tedaj še nobeden slovenski politik. Posebno veliko odgovornost za politično situacijo v Sloveniji je Kidrič prevzemal takrat, kadar se je Edvard Kardelj mudil v centralnem komiteju KPJ in vrhovnem štabu daleč od Slovenije. Vsi politični akterji v OF in zunaj nje so si bili edini v oceni, da je Kidrič zaslužen za ustanovitev i n uspešno politiko OF slovenskega naroda. Le ta je namreč v okviru jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja ubirala specifično pot, toda vseskozi se je čvrtsto držala generalne smeri KPJ, in njen drugi voditelj Edvard Kardelj je bil tisti, ki je znal v centralnem komiteju KPJ vedno razložiti njeno politiko. Ko je bila 5. maja 1945 ustanovljena prva slovenska demokratična vlada v Ajdovščini, je bil Kidrič izvoljen za njenega prvega predsednika. To dolžnost je opravljal do junija 19-16, ko je prevzel novo, bolj odgovorno dolžnost I ministra za industrijo v vljdi FLRJ v Beogradu. Kmalu je postal predsednik plaijikc komisije odnosno predsednik gospodarskega sveta FLRJ. To svojo novo funkcijo stratega jugoslovanskega socialističnega gospodarstva je Boris Kidrič opravljal z enakim žarom in znanjem kot vodenje OF. Bil je pobudnik opuščanja centralističnega in birokratskega vodenja gospodarstva ter se zavzemal za bolj elastičen In mo- deren način in tudi za uporabo tržnih mehanizmov. Pred centralnim komitejem KPJ in pred ljudsko skupščino FLRJ je z ekonomskimi argumenti podpiral Titovo zamisel o delavskem samoupravljanju kot socialističnem modelu nove dobe. Svoje poglede in ideje, od katerih so mnoge ostale samo anticipacija bodočih rešitev, je razlagal in predlagal v javnih ekspozejih pred predstavniškimi telesi, v časopisju pa tudi na sestankih gospodarskega sveta in svojih ožjih sodelavcev. Žal še vedno nimamo zbranih vseh Kidričevih dragocenih misli. Njegovi pogledi temeljijo na strogo marksističnem osnovanju, pri čemer mu je Marxov Kapital služil za osnovno inspiracijo in za neposredni priročnik. Njegova teza o državni lastnini kot nižji obliki socialistične lastnine ima odločilen pomen za nadaljnji razvoj socializma in sodobne marksistične misli. Med političnim pritiskom na našo državo po letu 1948 se je Kidrič neomahljivo boril v teoriji in v praksi ter dokazoval, da je mogoče neodvisnost Jugoslavije zagotoviti z lastnimi napori ter z gospodarsko močjo dežele. Pri tem je gojil čvrsto prepričanje v ustvarjalne sposobnosti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi Jugoslavije. S takimi Idejami, katere bodoče obrise je že videl v svojem bleščečem umu, je nastopil še zadnjič na 6. kongresu ZKJ, novembra 1952 v Zagrebu, ko je bil neozdravljivo bolan. Pri svojem ogromnem delu je Boris Kidrič preveč trošil svoje sile, kar je vplivalo na njegovo zdravje. Tako je umrl že v 41. letu starosti, 11. aprila 1953. Kljub svojemu kratkemu življenju pa je naredil ogromno delo. Vodil je slovenski in jugoslovanske narode skozi tri pomembna obdobja — skozi pripravo na revolucijo, skozi zmagovito socialistično revolucijo in skozi socialistično izgradnjo, v času, ko so bili postavljeni temelji delavskemu samoupravljanju. Opravil je delo, za katero so včasih potrebne generacije in epohe. Ko danes utrjujemo samoupravljanje in ko iščemo najprimernejše rešitve, je Kidrič s svojimi idejami in s svojim delom še vedno živ in aktualen. Čeprav je naredil izredno veliko, čeprav je njegovo delo zelo zaokrožena celota, čeprav sc je ob njegovi smrti končevala ena izmed etap v jugoslovanskem socialističnem razvoju, je Jugoslavija s Kidričevo smrtjo izredno veliko izgubila. To je tudi povedal ob njegovem grobu predsednik Tito, ki je med drugim dejal: »... Tvoja izguba, dragi Boris, je za nas nenadomestljiva. Tebe ne more zamenjati noben posameznik, tebe lahko nadomesti le kolektiv ...!« Neprecenljiva je vrednost prispevka Borisa Kidriča narodnoosvobodilnem boju, saj je zavzemal vodilna mesta na mnogih borbenih položajih in s svojo spsobnostjo in odločnostjo dosegel mnoge uspehe v političnih in vojaških bojih narodnoosvobodilne vojne in naše socialistične revolucije. Enako velja za povojno so-cialististično graditev, v katero je Peter vložil vse svoje sposobnosti in energijo. Njegova neutrudna ustvarjalna pobuda je v naš gospodarski in družbeni sistem vnesla vrsto novih tvarin, ki so trajno ostali sestavni del soci-alisitčne zakladnice izkušenj in teorije o socialistični graditvi. Brez omahovanja, kadar je to bilo najbolj potrebno, v času, ko nas je napadel In-formbiro, je Peter odločno stal na Titovo stran, ker je le-ta bila edina stran delovnega ljudstva Jugoslavije. Zavračal je vse klevete, ki so neupravičeno letele na našo deželo, ker je vedel, da nimajo trdne podlage. Vodil je jugoslovansko gospodarstvo v času, ko je bilo najbolj težavno, saj smo bili v dokaj neugodnem položaju, ko smo doživljali napade z zahoda in vzhoda. Peter je verjel v nas. Zato si je prizadeval, da Jugoslovani zmoremo premaga, ti vse težave na poti lastne osamosvojitve in premagovanja vseh težav. Borisa Kidriča-Petra so številni prijetni spomini vezali za Rogaško Slatino in steklarje. Rad je imel rojstni kraj svojega očeta in rad se je znašel v družbi naših delavcev, za čigar vprašanja se je zanimal v rani mladosti. čeprav še neizkušen mladenič, je s svojo energijo spodbujal dosti starejše komuniste k še močnejšemu političnemu delu in odločnosti. Lastimo si pravico in izkazujemo hvaležnost Borisovi privrženosti rojstnemu kraju svojega očeta, saj nam je v povojnem času dal to, kar smo si najbolj ne le želeli, ampak to, kar najbolj potrebujemo. S svojo pomočjo, ki je bila dragocena, je odgnal vse dvome v steklarski kolektiv, saj je kot prvi predsednik slovenske vlade odločno rekel: »Rogaški steklarji, ne bodo šli nikamor, ampak bodo svojo steklarno zgradili še lepšo in večjo, ki bo ponos jugoslovanskim narodom«. Da, to je bila pomoč majhnemu, toda voljnemu kolektivu, da na ruševinah starega prične graditi novo in večjo steklarno, ki danes v krajevnem, občinskem in republiškem merilu pomeni veliko. O veličini Borisa Kidriča-Petra je že veliko napisanega in rečenega, toda vse besede ne morejo izraziti tega, kar je on pomenil za jugoslovanski delavski razred, ker veliko njegovih misli še moramo uresničiti v vsakdanjem življenju. Ob tej priložnosti mi dovolite, da se povrnem besedam tovariša Kardelja, ki je ob odkritju spomenika Borisu Kidriču dejal: »Varujte spomenik Borisu Kidriču in veliko socialistično stvar.« Peter rezultatov te naše velike borbe ni dočakal, toda trdno je verjel, da bo dosežena, ker se je boril in delal za to, da bi bila doseže ta. -> tem je Petrovo ime tesno povezano. Varujte to stvar, za katero sc je Peter boril in branil vaše interese in interese vseh delovnih ljudi. Spomnim se, da je Peter na sestanke pokrajinskega komiteja prinašal vrsto vprašanj, s katerimi ste se srečevali slatinski steklarji. Sedaj, Peter ne bo več prihajal med vas, toda ta spomenik vas bo spodbujal kot vas je nekoč spodbujal Peter. Vzgajajte svoje otroke na Petrovem spominu in vzoru. Učite jih, da žive in delajo za delovnega človeka in socialistično skupnost delovnih ljudi, kot je to delal Peter. Kmalu bo sedemindvajset let od kar, smo uresničili zgodovinsko geslo »tovarne delavcem«, za katerega se je Boris Kidrič vneto bojeval. V preteklosti smo storili veliko tega. Vložili smo vse svoje zmogljivosti, da smo to dosegli. Po vzoru na Petra, ki je bil ves razgiban in se nikoli ni zadovoljil z obstoječim stanjem, se moramo vesti tudi mi. Ne smemo in ne moremo se zadovoljiti z doseženim, kajti to bi poihenilo nazadovanje. Vztrajno in z veliko več naših moči moramo naš pogled usmeriti v prihodnost. To je naša sedanjost in prihodnost. Slednji moramo posvetiti kar največ pozornosti, saj revolucionarji se nikoli ne zadovoljijo z doseženo stopnjo razvoja. Temeljno naše geslo danes in jutri je, da se samoupravno organiziramo tako, kakor bo ustrezalo dejanskim interesom delavskega razreda. Ne glede na morebitna odstopanja, lei se utegnejo, kjer koli pojaviti. Omahovanj v naših vrstah ne more biti, saj bi nas to peljalo v motne vode, ki ne gredo v prid delavskemu razredu. Z dobro samoupravno organiziranostjo in doslednim uresničevanjem zakona o združenem delu v vsakdanji praksi, bomo najbolj dosledno uresničili želje delavskega razreda in šli po stopinjah revolucionarja, za katerega je ob odprtem grobu tovariš Tito dejal: »Tvoja izguba, dragi Boris, je za nas nenadomestljiva. Tebe ne more zamenjati noben posameznik: tebe lahko nadomesti le kolektiv«! VSE O POLLETNI KONFERENCI DOMSKE SKUPNOSTI DOMA STEKLARSKE ŠOLE 9. marca je bila polletna konferenca domske skupnosti Doma učencev Steklarske šole v Rogaški Slatini. Na njej so se dogovorili o več oblikah dela, učenci se samostojno uče organizirati sestanke. Uče se nastopati, govoriti, izražati, pilijo slog govorenja. Na konferenci so se zbrali vsi rčenci s svojimi vzgojitelji. Delo domske skupnosti so prikazali iz vrste poročil, ki so jih pripravili predsednik domske skupnosti in predsedniki odbora vzgojnih skupin ter predsedniki komisij. Poročilo predsednika domske skupnosti Domsko skupnost sestavlja, jo gojenci doma skupaj z vzgojitelji. Deluje predvsem na področju vzgoje in gospodarjenja v domu. Na področju vzgoje sodeluje pri sestavljanju vzgojnega načrta, ki ga pripravijo vzgojitelji na začetku šolskega leta. Zelo pomembno je v domu gospodarjenje, ki lahko mno-go pripomore k ustreznejši ceni oskrbovalnega dne v domu. Domska skupnost mora skrbeti za zmanjševanje stro. škov vzdrževanja ln preprečevati namerno in neodgovorno povzročeno škodo. Vse izpade obravnava prav tako skupnost, ki predlaga tudi ukrepe in je odgovorna za dosledno izvajanje domskega reda. Vsi učenoi skrbe za red in snago v celotnem šolskem prostoru, vključno z jedllni-nlco in šolsko okolico. Skupnost vodi predsedstvo, sestav, ljeno iz predsednikov komisij in predsednikov vzgojnih skupin, ki jih izvolijo gojenci na začetku šolskega leta z javnim glasovanjem tn prosto večino. Njihova naloga je, da pripravljajo gradivo za sestanke in da skrbe za Izvajanje sklepov domske koneference. V slučaju odsotnosti vzgojite, lja skrbi za red in izvajanje tekočih nalog. Domska skupnost mora zasedati enkrat mesečno, oziroma vsakokrat, ko se za to pokaže potreba, sestanek skli. če predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik. Izvoljeni predstavniki predsedstva delovnih skupin pripravljajo material za seje in so odgovorni za izvajanje nalog, če izbrani ne opravljajo dobro svojih nalog, jih mora skupnost takoj zamenjati. Za sodelovanje v Izvršnem odboru šolske skupnosti izberejo člani domske skupnosti štiričlan. sko delegacijo, v katero je vedno vključen predsednik domske skupnosti. Domska skupnost opravlja predvsem te naloge: vključuje se v vzgojno prizadevanje mladih in pomaga razvijati humane odnose med učenci, v družini in družbeni skupnosti. Spremlja učni uspeh učencev in se skupaj z vzgojitelji usposablja za čimbolj-ši uspeh ter razvija vlogo samoupravljanja socialistične demokracije. Domska skup nost tudi daje samoupravnim organom predloge za Izboljšanje materialnih pogojev in pomaga sodelovati s šolo in starši pri vzgojno izobraževalnem procesu ter pomaga učencem zagotoviti zdravo razvedrilo ln kulturno življenje, v skladu g vzgojnimi smotri pa organizirati politično. kulturno in politehnično ter športno dejavost. Organizira življenje v domu ln razvija čut pripadnosti narodu ln narodnosti, enakopravnosti in bratstva ter enotnosti. Domska skupnost je organizirala razne tekmovalne prireditve, športna srečanja m podobno, ki vzbujalo zanimanje med vso mladino. Predsednik domske skupnosti NARAT CVETKA Poročilo predsednika prve vzgojne skupine Vzgojna skupina je osnovna samoupravna celica, ki voli svoje delegate v organe šolske skupnosti. Kot vemo, našo domsko skupnost sestavljajo dve vzgojni skupini in sicer prva vzgojna skupina s 2 učenkami in druga vzgoja skupina s 35 učenci. Učenke in učenci dobivajo kadrovsko štipendijo pa tudi socialno, zaradi tega nimamo težav pri plačilu oskrbnine. Domski prostori so urejeni in prenovljeni. Celotni dom je dobil že v začetku leta nove posteljne vložke, »jogije«. Zaradi celodnevne obremenitve nam primanjkuje prostega časa. Učen. ke imajo namreč dopoldan praktični pouk, popoldan pa teorijo. Tako nam preostane le malo prostega časa. Kljub temu aktivno sodelujemo v svobodnih dejavnostih, ki jih razvija dom. Naša vzgojna skupina je v začetku leta Izvolila predsednika ter zapisnikarja. Pri pripravljanju materiala za sestanke nam pomaga vzgojitelj. Doslej smo imeli šest sestankov, kjer smo se aktivno vključevali v razpravo. Obravnavali smo spolno vzgojo, spregovorili pa smo tudi o izostankih od učnih ur. Dogovorili smo se, da bodo predstavniki higienske komisije vsako sredo pregledovali omare, spalnice in sanitarije. Naše predstavnice se tega dogovora drže, le dogovora, po katerem naj bi učenka dobila ukor za tri neupravičene učne ure, se ne drže. Analizirali smo tudi sklep prve kon. ference ln se dogovorili, da se moramo tudi ob sobotah in nedeljah učiti. Pregledali smo učni uspeh po prvi redovalni konferenci in ugotovili, da smo izdelali 77,7 % da se je uspeh izboljšal, kar pomeni, da so učenke delo vzele zelo resno. V polletju smo bili še bolj zadovoljni: izdelali smo kar 96 %. le ena učenka je imela opomin. Ker moramo pomagati so šolcem, smo sklenili, da bomo tej prijateljici in sošolki pomagale. Odbor vzgojne skupine je pregledoval pravilnik nagrajevanja in pohvalil osem učenk za vzorno vedenje, pridno učenje in sodelovanje na uč- nih urah, krožkih ln te predlagal domskemu svetu. IVANČIČA PETRAK POROČIM) PREDSEDNIKA VZGOJNE SKUPINE Druga vzgojna skupina šteje 55 učencev. V prvem razredu je 11 učencev, v drugem 19, v tretjem pa pet. Imeli smo že sedem sestankov, in sicer pet sestankov vzgojne akupine in dva sestanka odbora za vzgojne skupine. Pogovarjali smo se, kako bi bolje cgra-nizirali učence v samoupravnem smislu in kako bi kar najbolje odpravili probleme, ki se pojavljajo. Po vsaki redovalni konferenci smo analizirali naše uspehe ln neuspehe. V prvi redovalni konferenci kar 11 učencev ni naredilo razreda, kar pomeni 30,55 %, 25 učencev pa je izdelalo, nekoliko boljša pa je bila situacija po drugi redovalni konfe-renči. Tokrat se je uspeh izboljšal za 13,46 %, Le 17,1 "/o učencev ni naredilo razreda. V naši vzgojni skupini Je bilo pohvaljeno osem učencev. V prvem polletju smo zadolžili učence, ki so vsak teden poročali nainovejše ter najpomembnejše vesti iz vseh področij. Uvedli smo točkovanje spalnic ln prehodni pokal za zmagovalca. Pri tem nam je pomagal vzgojitelj Miro Bradič. MARJAN BELOSEVIC POROČILO KOMISIJE ZA MEDSEBOJNE ODNOSE Komisijo tvorije trije člani. Skr. bi za tovariške In pravilne odnose v domu, spore pa predlaga v razrešitev vzgojitelju. Obravnava predloge za pohvale ter vse disciplinske prekrške. Komisija Je podelila pohvale učencem za aktivno sodelovanje na učnih urah ter v ostalih svobodnih aktivnostih. Pohvale je dobilo osem učencev iz prve vzgojne skupine in osem iz druge. V drugi vzgojni skupini smo ime. 11 učence, ki so se neprimerno obnašali, zato smo o njih govorili na sestankih. Ukrepi so zalegli: učenci so sedaj mnogo boljši in nimamo več težav z njimi. MARIJA GUNTNER POROČILO HIGIENSKE KOMISIJE Je tričlanska In skrbi za red ln čistočo v vseh prostorih doma, razporeja učence pri čiščenju skupnih prostorov in okolice doma ter pregleduje bivalne prostore učencev, izdaja pa tudi ukrepe za urejanje. Sodeluje z dežurnim učencem, ki je hkrati dežurni učenec v Soli. Vsako sredo pregleduje omare pri dekletih, pri fantih pa, kadar je navzoč vzgojitelj. Pri fantih smo doslej dvakrat pregledali omare skupaj r vzgojiteljem lo učencema, ki sodelujeta pri komisiji kot člana. Vzgojitelju pri fantih ni bilo všeč. da imajo površno urejene omare pa tudi hivaioe prostore, vepdar fantje še sedaj nočejo tega upoštevati. SILVA TOPLAK TOZD DELAVSKA RESTAVRACIJA Pregled poslovanja Delavska restavracija je bila ustanovljena 1967. leta po sklepu DS Steklarne Boris Kidrič. Ukvarjamo se s v točenjem pijač, prodajo tobačnih izdelkov, kuhanjem hrane za abonente, to je za delavce Steklarne ter z gospodarjenjem s počitniškimi hišicam: V TOZD Delavska restavracija obstaja zbor skupnosti, ki ga sestavljajo vsi zaposleni, ostali odbori so v okviru OZD Steklarna in tudi pri našem TOZD. Pri nas so zaposleni vodja TOZD, finančni knjigovodja, blagajnik in obratni knjigovodja ter štiri servirke, šest kvalificiranih kuharic in ena za čaj, ena tovarišica pa dela v Kozjem, v brusiinici in dve pomivalki posode. Skupaj nas je torej 17. Enote so organizacijsko sestavljene tako, da se ločijo stroški in dohodki. Za posamezne enote so zadolžene osebe, ki odgovarjajo za učinek dela, red in disciplino. Te enote so bife, kuhinja, počitniške hišice in kuhinja Kozje. Lani smo prodali 43.722 litrov brezalkoholnih pijač (zraven je všteto tudi pivo Zlatorog). V kuhinji smo skuhali 231.635 toplih obrokov, zajeta so tudi kosila. V kozjanski kuhinji so skuhali 15.616 toplih obrokov. Cena obroka znaša 8,35 v Rogaški Slatini, v Kozjem pa 11,64 din. Poprečni osebni dohodek na zaposlenega v netto znesku znaša za lansko leto 3.307 din (OD niso vsklajeni s Steklarno zaradi našega nizkega poprečja). Boleznine nad 30 dni so povečane zaradi porodniškega dopusta Programsko- volilna konferenca ZSMS SŠ 1976 1977 Indeks Efekt, delov, ure 32.410 31.591 97,45 Ure nad pol. del. čas. (nad) 80 93 . 116,25 Plač. ure izost. 3.472 3.472 100,00 Boleznine do 30 dni 889 728 81,90 Skupaj 36.851 35.884 97,40 Boleznine nad 30 dni 399 2.478 621,05 Skupaj vse ure 37.20 38.362 103,00 11 Kolektiv Steklarske šole je sorazmerno' mlad. Skoraj tretjino vseh delavcev predstavljajo steklarji (87 mladincev in mladink je članov ZSMS). Povprečna starost mladincev in mladink je 23 let. Naša OO je po šolski izobrazbi heterogena, saj jo sestavljajo nekvalificirani, kvalificirani in delavci s srednjo izobrazbo. Organiziranost mladih je bila v minulem letu dokaj šibka in pomanjkljiva Družbenopolitične organizacije so nam nudile premalo pomoči, krivi pa smo tudi sami. Skratka, premalo smo bili zainteresirani m aktivni. V minulem letu je imelo predsedstvo OO pogosto sestanke. Posamezni člani predsedstva premalo ali sploh ne delajo. Tako nismo uspeli popolno uresničiti naš program dela, ki smo si ga zastavili na začetku leta, vsekakor ni samo krivda članov predsedstva OO, ampak je tudi krivda komunistov, ki se premalo zavedajo, da je njihova naloga pomagati in delovati tudi v OO ZSMS. Vendar pa le ni vse tako temno, Kljub naštetim težavam smo dosegli tudi nekaj uspehov. Dne 10. septembra 1977 smo se udeležili mladinskega pohoda po partizanskih poteh XIV. divizije na Bohor. Organizirali smo predavanja za mladince ln mladinke na temo: Kaj je LO in družbena samozaščita. Mladi se zavedamo, da svet v katerem živimo, pretresajo globoke družbene preobrazbe, Vse močneje se čuti prisotnost novih sil, ki se bore za neodvisnost in samostojnost ljudstva širom sveta, za demokratične in enakopravne politične in ekonomske odnose. Tekma v oboroževanju se ne zmanjšuje, ampak dobi» nove dimenzije. Mi mladi smo skupaj z drugimi družbenimi dejavniki vse bolj pripravljeni za obrambo naše socialistične samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. Žal pa je udeležba na predavanju bila šibka. Člani OO smo začeli tudi z zbiranjem dobitkov za sre-čolov. Moram povedati, da dobitke za srečolov pripravlja le 5—6 mladincev iz predsedstva OO. Drugi pa ne želijo, oziroma nočejo sodelovati. Vsi skupaj se moramo zavedati pomembnosti srečolova za pridobitev finančnih sredstev za našo večjo uspešnost na športnem, kulturnem in idejno političnem področju. Poleg tega so se naši mladinci udeležili mladinskih iger v Hrastniku 1977 in obiskali vojaške vaje »Planina 77«. Več mladih je vstopilo v ZK. Sodelovali smo v razpravi o predlogu usmerjenega izobraževanja. Udejstvovali smo se na športnem področju, na področju družbeno-političnega izobraževanja, na kulturnem področju in vključevanju mladih v samoupravne strukture naše delovne organizacije. Zdaj nas čakajo nove naloge in obveznosti Potrebujemo močno in agilno vodstvo, ki ga bomo izbrali. Predsedstvo OO in vsi mladi skupaj z ZK in sindikatom, si morajo odločno prizadevati, da bodo delovni dosežki podlaga za delavsko in družbeno uveljavitev človeka v naši družbi. Delovne obveze m naloge mladih naj se ne končajo pri osemurnem delu, temveč naj se nadaljujejo tudi potem v OO ZSMS, v delegacijah, družbenih organizacijah in društvih, KS itd. Mladi delavci, ki so člani ZK, morajo biti nosilci organiziranega delovanja mladine v združenem delu. Razviti želimo dejavnosti na športnem področju, na obrambno zaščitnem področju, na področju družbenopolitičnega izobraževanja, na področju rekreativnega in družbenega dfe-lovanja. Naša sindikalna organizacija razpolaga na Boču z zelo primernim zemljiščem za gradnjo družbenorekreativ-nega doma steklarjev. V tem letu predvidevamo organizirati delovne akcije na Boču. Zavihajmo rokave in ponudimo naše mlade moči za izvedbo te koristne zamisli. Želimo aktivno in enotno sodelovanje vseh mladih v SS v prihodnjem delu. Bliža se X. kongres ZSMS na katerega se vsi pripravljamo. Pri tem velja opozoriti, da je treba v to delo vključiti čim širše število osnovnih in občinske organizacije, ki naj bi s pripombami in razmišljanji plodno prispevali k izboljšanju statuta. Ta čas potekajo na vseh ravneh razprave o predlogih kongresnih dokumentov za VIII. kongres ZKS. Mladinci naše OO se bodo aktivno vključili v predkongresne priprave. Z ozirom na to, da se bo VIII. kongres pričel 3. aprila, pomeni, da moramo mladi prižgati kresove v nedeljo 2. aprila. Predsedstvo in OO ZK bo prevzelo priprave za kres. Preteklo leto je bilo leto izkušenj in s tem napotil za naše prihodnje delo. Navežimo ustvarjalno sodelovanje z mladinsko organizacijo Steklarne z mladinskim aktivom SŠ, z mladinsko organizacijo KS in z drugimi mladinskimi vrstami v občini. V zvezi s tem citiram besede tov. Edvarda Kardelja »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja«. »Ce revolucionarna organizacija mladine želi uspešno opravljati svojo vlogo, se ne sme zapirati vase in v ozek krog tako imenovanih .mladinskih problemov’, ampak mora biti tesno povezana z ekonomskimi, samoupravnimi, političnimi in drugimi interesi in potrebami človeka na delovnem mestu v tovarni, v mestu, na vasi ali v institucijah drugih družbenih dejavnosti. Kajti interesi in potrebe mladine pravzaprav niso nič drugega kot del interesov in potreb delovni ljudi. In prav zato mora naša družba odločneje ustvarjati možnosti za odgovorno angažiranje mladine na vseh področjih družbenega življenja«. lenem delu in celotnem političnem sistemu je najboljši način usposabljanja mladih in razvijanja njihove družbene ■avesti. MIROSLAV BRADIC PREDST AVI JAMO - ALOJZ JUHART, sekretar OZD Steklarna Boris Kidrič Rogaška Slatina. Ko bo Steklar izšel, bo Alojz Juhart komaj slab mesec med rogaškimi steklarji, četudi mu njihovo delo ni nepoznamo. Rodil se je 1947. leta v občini Slovenska Bistrica, kjer je tudi končal osnovno šolo, takoj nato pa jo je mahnil v svet. Ta svet je bil zaenkrat kar Rogaška Slatina in njena steklarska šola, ki jo je tudi uspešno končal. Le dve leti je Alojz Juhart ostal v steklarskem poklicu — mikalo ga je naprej. Odločil se je in ta odločitev je veljala miličniškemu poklicu. Spet se je začelo šolanje. Najprej miličniška srednja, nato višja upravna šola v Mariboru, takoj nato pa so prišle na vrsto različne službe v Celju, Mariboru in ko je zvedel za službo v Rogaški Slatini, se je spomnil na svoja mlada leta, ko je bil v Steklarski šoli in se je odločil — da pride nazaj. Prijavil se je na razpis, bil sprejet in sedaj stoji pred kopico nalog, ki jim bo treba biti kos. Druge variante tukaj ni. FRANC KOMERI6KI, sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov v skupnosti skupnih služb. Franc je leta 1949 prišel iz JLA v steklarno, ko je bilo v njej zaposlenih le okrog 300 delavcev. Steklarna je bila še v gradnji. V vseh 29 letih odkar je Franc zaposlen, je bilo veliko težkih in lepih trenutkov-v kolektivu, vendar je vse to tako hitro minilo, da se sploh ne zaveda, da je že blizu pokojnine. Vsa ta leta je bil zaposlen na raznih odgovornih delovnih mestih: takoj po prihodu iz JLA je bil upravnik takratne menze, sekretar delavske mladine, brusilec sku-pinovodja v brusilnici, nekaj časa kot polirec v polimici. Po dolgotrajni bolezni se je zopet vrnil v kolektiv in prevzel delo normirca, kasneje vodje izobraževalnega centra, sedaj pa je kadrovik. Poleg rednega dela je opravljal vseskozi razne funkcije na kul- turnem in športnem področju. Za svoje delo je bil odlikovan z medaljo za zasluge za narod, ordenom dela ter medaljo dela. JOŽE BOŽIČEK, sekretar osnovne organizacije zveze komunistov TOZD DEKOR Kozje. Jože je leta 1962 prišel iz Kozjanskega, da bi se izučil brusilske umetnosti. Kot dober risar v osnovni šoli je s priporočilom in testiranjem prišel v steklarsko šolo, kjer je svoje ideje iz papirja prenašal na steklo. Leta 1965 je končal steklarsko šolo in se zaposlil. Leta 1974 je steklarna zgradila v Kozjem obrat brusilnice in tako se je Jože premestil v svoj kraj in v novi obrat. Imenovan je bil za vodjo delovne skupine in PREDSTAVLJAMO - PREDSTAVLJAMO tako prenašal svoje znanje na novo sprejete delavce, ki so prišli iz okoliških hribovskih kmečkih družin pa tudi iz bližnjih krajev. To so bili fantje in dekleta, ki so prvič stopili za brusna vretena in prejeli v roko to krhko stvarco — steklo. Jože je v 31. letu starosti, poln delovnega elana, idej in snovanj za lepši in boljši obstoj tega obrata. Zraven svojega zahtevnega dela opravlja vrsto drugih funkcij: referent za rekreacijo in šport v TOZD, predsednik NK Kozje, predsednik sveta šole Kozje ter vrsto drugih funkcij v krajevni skupnosti Kozje. FRANC ZUPANIČ, sekretar osnovne organizacije zveze komunistov TOZD osnovne izdelave. Franc je prišel leta 1954 v steklarsko šolo iz sosednje Hrvatske. Mladi fantje iz va- raždinskega območja so se pač znašli, kakor so vedeli in znali. Zahtevni poklic steklopih&lca takrat Francu še ni bil znan, vendar ga je kaj kmalu spoznal in vzljubil. Leta 1957 je uspešno končal steklarsko šolo ter se zaposlil kot KV steklopihalec v steklarni. Kot marljiv delavec je hitro napredoval v mojstra brigadirja, ki to delo vestno in z veseljem opravlja že vrsto let ter svoje znanje prenaša na mlajše delavce. Kljub napornemu in težkemu delu si Franc vzame čas za opravljanje vrsto odgovornih funkcij. Do sedaj je bil dve mandatni dobi član občinskega komiteja ZK, sekretar neposrednih proizvajalcev in vrsto-drugih funkcij. Pred kratkim je uspešno končal srednjo politično šolo. GVIDO VRTOVŠEK, sekretar osnovne organizacije zveze komunistov v TOZD servisne dejavnosti. Gvido je od leta I960 pri svojem stroju kot kovinostrugar. »Lepo se ujemava s strojem« pravi Gvido. Natančnost in zahtevnost dela ga ne motijo, včasih pa le nastopijo težave zaradi materiala ali kaj podobnega. Z dobro voljo se vse premaga in najde čas za vrsto opravkov v delavskem upravljanju in političnem delu. Opravljal je vrsto odgovornih funkcij. Eno mandatno obdobje je bil predsednik odbora za medsebojna razmerja, član delavskega sveta, raznih komisij ter delegat zbora združenega dela. Sedaj je član občinskega komiteja ZK, član odbora zveze vojaških rezervnih starešin in drugo. Za svoje delo je bil odlikovan z medaljo dela. Ob 50. letnici steklarne je bil odlikovan z ordenom dela. TOMO KOČICA, sekretar osnovne organizacije zveze komunistov v TOZD KRISTAL. Tomo je prišel v Rogaško Slatino oz. v steklarsko šolo leta 1954 ter se s svojim bratom dvojčkom vključil v uk za steklobrusilca. Leta 1957 je uspešno končal steklarsko šolo, ter se zaposlil v steklarni kot steklobrusilec-graver. Svoje osnutke je iz papirja prenašal na steklo in ga tako bogato popestril. Vse bolj se je poglabljal v umetnost, in kaj časa s pomočjo žene in kasneje s profesorjem Goldonijem, ki sta svoje znanje in osnutke dajala Tomu. Mnoge bogato izdelane gravure danes krasijo vitrine vrhunskih zmagovalcev, najdemo pa jih tudi drugje. Poleg svojega zahtevnega dela je bil Tomo tudi vsestranski politični delavec, kot član ZK od leta 1958 pa je opravljal vrsto funkcij v mladinski organizaciji, delavskem upravljanju in komisijah. Sedaj je član občinske konference ZK Šmarje, delegat SIS za kulturo v krajevni skupnosti, član nadzornega odbora sindikata. Za svojo vsestransko angažiranost je bil odlikovan z medaljo dela. MARIJA HREPEVNIK, je leta 1949 prišla v steklarno v učno brigado steklobrusilcev v kateri je poučeval pokojni Drago Drečnik. Z veseljem se je izučila tega zahtevnega ALBIN DROFENIK — ŽAL MU JE ZA »GLAŽARIJO« Albin je leta 1942, v najtežjih časih prišel na delo v steklarno k peči kot odnaša-lec. 14 letni fantič je prišel s kmetije, kjer je bilo še 13 otrok iz vasi Ceste in začel služiti denar, pomagati številni družini in samemu sebi. Delal je vse do leta 1944, ko je bila steklarna delno uničena oziroma onesposobljena za nemoteno delo. Ker ni bilo nikjer zaslužka, vojna je zahtevala svoje, je Albin šel med kmete služit kot »hlap-ček«, da se je preživel, važen je bil košček kruha in mimo prenočišče. Po svobodi leta 1945, se je takoj vrnil nazaj na delo v steklarno kot steklopihalec. 2e pred vojno je bil krogli-čar in potem je kar hitro napredoval za pomočnika in nazadnje tudi za mojstra steklo-pihalca po potrebi. Albin pravi, da so bili med vojno in po vojni zelo težki časi. Pitno vodo so vozili v sodih, bila je po nekaij urah zelo »sparjena«, o kakšnem čaju ali kisli voda ni bilo niti govora. Toplih malic ni bilo. S seboj so nosili, vsak po svoje, malice; košček kruha in malo jabolčnika, to je bilo vse. Danes je srečen in zadovoljen, ker je družba uredila bonificiran delovni staž, da dela, vendar to ni dolgo trajalo, ker se je ponesrečila pri delu; oko ni bilo več sposobno, da bi lahko to delo opravljala. Tako je Marija od leta 1956 opravljala delo kot označevalka, sprva v brigadi, ker je vsaka brigada imela svojo označevalko, pozneje pa v skupini označevalk. Marija pravi, da ni opravljala samo tega dela, ampak vrsto drugih del, ki so bila potrebna, »tudi potok sem čistila«, pravi Marija. Delala je ponoči, ko je bila redukcija električne energije. Pred kratkim je Marija prebolela težko bolezen in po operaciji je sedaj invalidsko upokojena. Srečno se počuti v svoji težko pridobljeni hišici z dvema sinovoma in možem. je takorekoč še sorazmerno mlad lahko odšel v zaslužen pokoj. Od 1. marca je upokojen in čaka na odločitev o višini pokojnine. Družba je lepo uredila, da tisti, ki gredo v pokoj, imajo tako imenovano »odpravnino«, ki je zelo lepa, dokler čakajo na pokojnino. Albin iskreno prizna, da mu je za »glažarijo« nekoliko dolgčas posebno za svojimi sodelavci, ki smo delili zlo in dobro v tolikih letih, vendar si okrog hiše najde vedno toliko dela, da svoj dolgčas odpravi. DELAVSKE ŠPORTNE IGRE Zdrav duh v zdravem telesu Od 1. do 4. julija bodo v Zemunu XV. športne igre Ju. goslavije delavcev steklarske stroke. Pokrovitelj iger je tovarna ogledal in obdelave ravnega stekla ZVEZDA Iz Zemuna. Ko govorimo o jubileju, torej o XV. igrah, moramo poudariti, da so to naj starejše delavske športne igre v Jugoslaviji. Zal se je naša Steklarna teh iger udeležila le enkrat, zato moramo pohvaliti nedavni sklep Delavskega sveta, da letos pojdemo v Zemun. Pred kratkim je bila na sestanku organizacijskega komiteja izvoljena komisija za pripravo programa. Sprejet je bil sklep, da ustanovimo petčlansko komisijo za šport, tročlansko za okroglo mizo, petčlansko za tekmovanje v delu in petčlanski nadzorni odbor. Komisija za tekmovanje je izdelala program in predlagala naslednje tekmovalne panoge: moški — mali nogomet, rokomet, odbojka, namizni tenis, šah, streljanje, športni ribolov, atletski troboj, kros, plavanje in kegljanje; ženske — odbojka, streljanje, atlet- dopisujte v steklarja ski troboj, kros, pikado, plavanje in kegljanje. Pravico do nastopanja imajo vsi zaposleni, vendar brez učencev v gospodarstvu, štipendistov in ostalih, ki nima. jo status stalno zaposlenega. V Zemunu pa se bomo sestali tudi v pogovoru za okroglo mizo. Obravnavali bomo probleme, ki zajemajo celotno steklarsko industrijo Jugoslavije. V programu so tudi nastopi različnih skupin kulturno umetniških društev pa tudi posameznikov pod skupnim naslovom DELAVCI USTVAR. JALCI KULTURE. Se posebej zanimivo bo tekmovanje delavcev v samem njihovem delu. Sleherni tekmovalec bo lahko pokazal, kaj zna, kako je vešča njegova roka pri oblikovanju steklene mase. V poštev bo prišlo brušenje. Najbrž bo javnost močno pritegnila razstava steklenih izdelkov, ki jo bodo priredili v dvorani PINKI. Mi te priložnosti ne bi smeli izpustiti, saj imamo kaj pokazati. Mi v vseh panogah ne bomo sodelovali, menim pa, da se s simboličnim številom udeležencev na tako pomemb. nem tekmovanju kljub varče. vanju ne bi smeli prikazati, saj bo to tudi odraz naše moči, sposobnosti, tovarištva in prijateljstva med narodi in narodnostmi Jugoslavije in končno tudi dokaz, da naša organizacija združenega dela tedi na tem področju nekaj pomeni. Zadnji rok za prijavo nastopajočih je že mimo in menim, da je bilo na razpolago dovolj časa za tehten premislek. C. Z., POROČILI SO SE: 1. Boršič Blaženka, por. PODHRASKI 2. Krklec Matilda, por. ŽGAJNER 3. Lugarič Nada, por. ČOH 4. Štruklec Stanika, por. JUTRISA 5. Tadina Hedvika, por. DROFENIK 6. Žerak Vera, por. TOMINC 7. Ogrizek Majda, por. VRTOVŠEK 8. Starček Nada, por. PODHRASKI RODILI SO SE: 1. Gordana Špoljar, hči Mirka 2. Franc Bele, sin Franca 3. Franc Verdel, sin Irene 4. Jasmina Podhraški, hči Josipa 5. Lidija Papič, hči Branka 6. Damjan Colnerič, sin Jožfcta 7. Iztok Prah, sin Antonije 8. Peter Fidler, sin Ljudmile 9. Barbara Pelko, hči Leopolda 10. Ivan Korže, sin Alojza 11. Vinko Jošt, sin Vinka KADROVSKE ZANIMIVOSTI STANJE ZAPOSLENIH NA DAN 28. 2. 1978 PO TOZD TOZD Osnovna Izdelava 409 TOZD Dodelava 148 TOZD Kristal 303 TOZD Servisna dejavnost 75 TOZD Dekor 63 DSSS 167 TO£D DUR 17 TOZD Naše steklo 11 Odjavljeni v TOZD Osnovna Izdelava: Lončarič Miroslav, odnašalec; Šeligo Jože, odnašalec; Drofenik Albin, pomočnik steklopihalec. TOZD KRISTAL Prijavljeni: Švencbir Jože, brusilec I Odjavljeni: Butolen Cita, brisalka stekla; Kobale Regina, pomočnik brusilec II; Hrepenlk Marija, označeval ka stekla II. Prijavljeni TOZD Dekor: Kolar Franc, brusilec I; Sešel Anton, brusilec I. Prijavljeni TOZD Skupne službe: Škrlnjarlč Davorin, vodja prodaje domači trg. Nagradna križanka št. 48 SEVER/Y4 ZVEZDA v sozvez-iJU DVOJČKOV siov. teza//K ZA NI A DE PERZIJ- SKA Denarna enota POTO- PITEV ANA (LJU6KÖ) TONA /zvA- sn/ SVET T/P Budis- tičnega SVETIŠ- ča KORUZ- NI ZDROB ORGAN. spoj/ne, DERIVATI AMONIAKA KRET- NJA iPANSK KRITIK, ESEJIST (TR/DERh KO DE ) DARU- VAR PRVA ČRKA EVROP- SKO GORSTVO « /ME v SPi/SEM ŽEZEA/4 / O/V z VZG/tT/V- N/NEUK- TR/ČN/Cf NABOJU, POŽELEN- JE STEKLAR SLOV. JE-Z'XOSLO- CJE/tA/Ej) STROKOV NJAKZA STR r/KO ODSOT/JO-sr os up/- fS®- IUN/NO Število glavno PESTO HERCE- GOVINE PROS/LEC TRUP 71/TUA L PRAOČE SEM/TOV PK/POVEČAJO PES/J/s- TVO /VJ STROŽJE morja osebki zajček STEKI. /ZZELEN /ta/. REKA R/VOJ/j NOVIC M. /ME /VAŠ OTOK MORSK/ RAZSOJ- AJ/K SIOV, GEOGRAF (LUJ> V/K) AFR/šRA RčXA KURIR KUS NOV7 SAD Ž. /NE V/d/k PAZ/Č-A// ČRK J EMTO/J KOT/V/K VRSTA COPAT OSNOVNA /TERA- AMPER 2)/vj/ KOZE/ ■ VJZS7P ZEA/4KE- Ga ČEVLJA Med reševalce, ki bodo sodelovali v reševanju križanke št. 48 in ki bodo pravočasno oddali pravilne rešitve, bomo z žrebom razdelili za 150 dinarjev nagrad, in sicer: 1. nagrada 70 dinarjev, 2. nagrada 50 dinarjev in 3. nagrada 30 dinarjev. Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: Uredništvo časopisa »Steklar« steklarne »Boris Kidrič« Rog. Slatina. Lahko pa jih vržete tudi v nabiralnik za časopis »Steklar« pred vratarsko ložo. Seveda bomo upoštevali le tiste pravilne rešitve, ki bodo prispele na naslov uredništva do vključno 15. aprila 1978. Ne pozabite na pisemsko ovojnico pripisati »Nagradna križanka 48«. Nagrajenci nagradne križanke št. 47 so: 1. nagrada 70 dinarjev: Obradovič Irena, 2. nagrada 50 dinarjev Srbčič Franc In 3. nagrada 30 dinarjev Tanja Junež. Vsem nagrajencem čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 47 Avenija, Loščar, temota, Martin, oliva, kondor, B. Macy, panter, Le, Ira, sopran, ser, Si, Marlon, smog, T, Liboje, Irena, stroka, pretin, Andora, Schmidt. Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Jože Božič ek, Jože Halužan, Viktor Horvat, Tomi Kočica, Milo-rad Kračun, Julij Lončarič, Polda Ogrizek in Jovo Tišma e Predsednik uredniškega odbora Polda Ogrizek, predsednik sveta glasila Ivan Siter, tajnica ured niškega odbora Cita Novak ® Uredništvo: steklarna Boris Kidrič, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ® Naslov: »Steklar«, glasilo OZD steklarne Boris Kidrič in Steklarske šole Rogaška Slatina 9 Telefon (063 ) 810-020 9 Rokopisov in fotografij ne vračamo 9 Naklada 1700 izvodov 9 Tiska CGP Delo Ljubljana.