Ocene, poročila, zapiski
NEKAJ NOVIH KNJIG O SLOVSTVU NOB
V
Razpravljati mi je o treh tajdigah, Id prinašajo !i2^r iz del pairtiäzanskih pđsaiteijev in ¦jwsnikov in iz del padlih književnikov.
O zborniku Cas in zavest bi bil mogel govoriti že vzporedno ob knjigi Toneta PavCka Iz krvi rdeče. Uredil jo je in ji predgovor napisal Velimlr Gligorič. Izšla je v srbščini v Beogradu, naša Cankarjeva založba jo je nespremenjeno izdala v prevodu Marjana .Javomika. Knjiga je predvsem dejanje pietete do padlih jugoslovanskih književnikov, vendar vsebuje poleg kritik in esejev pisateljev, ki so bili udeležmki NOB ali vojne žrtve, ¦tudi dela takih, za katere to ne velja. Po uvodni besedi naj bi zbornik prikazal »udeležbo padlih (!) pri razvijanju marksistične (!) misli v umetnosti in njih<ov delež v boju demokratičnih sil, (vejica v knjigi!) med obema vojnama na področju književne kritike, književne in znanstvene esejistike« (17). Ne bi mogel reči, da to razumem. Neustrezno je knjigo označil tudi Franc Zadravec kot »zbornik esejev in kritik jugoslovanskih mariisističnih književnikov, padhh v NOB« (JiS 1961/62, 183—i). V antologiji namreč ne gre samo za književnike, ki so v NOB padli, in ne samo za književnike, ki jih moremo šteti med .marksiste. (Govorinao seveda le o Slovencih.)
Knjiga prinaša 34 esejev in kritik 25 jugoslovanskih pisateljev, od tega 6 prispevkov •6 slovenskih književnikov, Kosovela, Borisa Kidriča, Grahorja, Bmčića, Jarca in Zupančiča. Zelo povprečen poznavavec slovenskega slovstva ve, da niso padli v NOB Kidrič, Kosovel In Župančič in da med marksiste ne štejemo Jarca, Župančiča in Kosovela, dasd je bil Kosovel marksizmu blizu. Ohlapnost je vidna tudi drugod. Uvod se, vsaj za slovenski del, giblje na ravnini zelo površne informacije (14—16). Zgolj omenjen je Kosovel. Med »pisce«, »ki so stopali v vrste proletariaita« ali ki yäi je delavstvo »iz svojih vrst uvajalo v literaturo«, ne vem kako da postavlja Grahorja (če naj seveda navedeni stavek razumem, fkakor je napisan). Le o Kidriču govori cel odstavek. Jarcu, ki ga šteje »za svetlega propar •gandista svobodoljubnega duha« (16), in Zupančiču je namenjen po en stavek, o Knjigi .drugova pa se piše kar na treh krajih (15, 398 in 403). O slovenskih marksističnih revijah in založbah ni besede. Ohlapnost bi imenoval tudi nekatere spodrsljaje v zapiskih o pisa- ' teljih, ki jih je na koncu prispeval Branko Pedč. Nerazumljivo mi je, da jih je pustil v prevodu prevajavec in pustila slovenska založba. Gre namreč za obče znana dejstva, ki jih ne gre zamenjavati z drugimi, napačnimi. Tako piše knjiga o Jarcu: »Pripadal je naprednemu gibanju Slovenije in je 1941. leta takoj po fašističnem napadu na Jugoslavijo .odšel v partizane« (410). V napačno isodbo lahko zavede formulacija o Kosovelu: »Prav tako kot Kette in Mum Aleksandrov je tudi Kosovel napisaJl zbirko pesmi Pesmi in si z njo zagotovil mesto v slovenski modemi poeziji« (394). Prej smo po uvodu sklepali, da je bil Kosovel marksist, tu beremo še, da je pripadal naši modemi. Tudi sicer je v besedilu mnogo ohlapniostd aü jezikovnih prisiljenositi, v lomljenju in korekturi pa vidna nekoristna naglica.
Antologija Cas in zavest opozarja na potrebo po antologiji naše kritične misli vsaj med obema vojnama ali obče od modeme dalje, tistih, ki so v vojski padli, in tistih, ki niso, tudi nemarksoistov, vsaj tistih z liberalne in katoliške levice.
Matevž Hace je, predvsem za kmečke bravce, sestavil knjižico partizanske proze pod naslovom Vojska in ljudje (podnaslov Partizanske povesti). Ob knjigi je vredno pogledati .dosedanje podobne izbore in ugotoviti njihovo vsebino in sodelujoče pisatelje.
Prva knjiga, ki je po osvoboditvi prinesJa leposlovno prozo z motiviko NOB, je bila brošura Beseda iz naše borbe, izdana junija 1945. Vsebovala je 'šest proz šestih pisateljev, teksti pa so bili vzeti iz osrednjega osvobodilnega tiska ah bul napisani posebej za antologijo. Tekste je zbral pisec teh vrst spomladi 1945 na osvobojenem ozemlju Dolenjske in jih junija 1945 izročil Cenetu Kranjcu. Kranjc je dodal izboru Zupanov Andante patetico, :ki je bil za knjižico pred osvoboditvijo obljubljen, pa ne izročen, in je oskrbel natisk. .Značilnost proze v Besedi... je torej ta, da je nastala v času NOB in da. so jo prispevali nei>asredni udeleženci NOB. Njen neposredni namen je bil, da takoj po osvoboditvi izpriča leposlovno ustvarjanje na partizanskem ozemlju. Vsi sodelavci so bili leposlovno ali publi-<asučno dejavni že pred vojsko (Brejc v Dejanju, Zupan v Mladiki, Mikuž v znanstveni ^publicistiki, Ciril Kosmač, Ferdo Kozak in Miško Kranjec pa v osrednjih revijah).
lir
^ Knjiga Iz partizanskih let (1947), tei jo je uredil Josip Vidmar dve leti po Besedi..., pomeni v jedru le njeno razširjeno izdajo. Baaen Metoda Mikuža, ki odslej v leposlovju j ne nastopa več, imamo tu vse nekdanje isodelavce: KosmaCa in Kranjca z novim, Brejca, j Ferda Kozaka in Zupana pa celo z istim tekstom. Novih imen je petnajst, vendar so se | vsa ta imena pojavljaJa v naših revijah že pred aprilom 1941. (Nov se zdi GraheljSek; i vendar je tudi on nastopal že pred vojsko, a pod psevdonimom.) Nova imena ne pomenijo J v vsakem primeru tudi nove kvalitete. Poleg umetniško uspelih reči stoje namreč v zbor- j niku tudi zelo povprečne in slabe. Vsebinsko je ta proza širša, saj poleg partizanstva : obravnava tudi motlvibo taborišč, ilegalstva in zaporov. Največkrat ostaja še v mejah ' zgolj osebnih spominov, ki jih preureja v beletristične zgodbe. Knjiga vsebuje tudi \ spodbudne reportaže ali le oživlja tuje andkdote. Dogajanje v človeku je domala neznano. Zbornik že izpričuje zadrego pisateljev, ki čutijo potrebo po novem načinu obravnavanja dane snovi, obenem pa še zmerom neko nesproščenost m vezanost, značilni za tista leta. j
Skronmejša po svojem obsegu je knjižica Iz bojev za osvoboditev, ki jo je izdala j Mohorjeva družba 1949. V primeri z antologijo Iz partizanskih let ima omejen obseg; j zato izrazito slabih stvari ne prinaša in učinkuje bolj živo. Izbor ni napravljen po ; kakšnih svetovnonazorskih vidikih, saj uredništvo pred lastnimi ozkimi bravci brani izbor ! tekstov, ki da kažejo »enotnost v ljubezni do domovine in različnost v vprašanjih pogleda j na svet« (6). V knjigi imajo pniispevke trije, ki jih v dotedanjih antologijah še nismo j srečali. To so Franc Filipič, Kocbek in Udovič. Drugi iso še Kranjec, Kosmač, Magajra, ; Potrč in Prežti. Teksti so vsi nastali po vojni, Kocbek pa priobčuje odlomek iz svojega i partizanskega dnevnika. Teksti so osebni :in močno dokumentarni. j
Bevk, ki je uredil četrto knjigo z vojno tematiko, je to storU že v letüi odjuge. To kaže 1 vigja raven izbrane proze, novi prijemi v oblikovanju oziroma dojem'anju tematike in nova, i imena. Bevkov zbornik Nairod se je uprl (1951) že z obsegam opominja, da se je čas i spremenU (prim. Beseda... 80, Vidmar 257 in Bevk nad 500 strani!). Izmed nekdanjih j sodelavcev antologij so tu izpadli Brejc in Zupan, ki ista nastopala že v Besedi..., ter i Bartol, Grabeljšek, Magajna, Mrzel, SeHškar in šnuderl. Tako ise je torej število pisateljev i z vojno motiviko močno Skrčilo. Njihov Izostanek pomeni, da iso pripravljali ali objavljali j tedaj samostojne knjige z vojno tematiko aH pa oblikovanja vojne temajtike niso več ; šteli za obvezno (kolikor seveda niso bih vzroki za neso-delovanje čiisto zunanji). Novi i oblikovavci partizanske ali vojne vsebine so zdaj Bevk, Gradišnik, Boris Pahor in Rebula, j Da nismo srečali Bevka v Besedi... in v Vidmarjievem zborniku, je zgolj slučaj, saj je bil 1 vsekakor zmožen, da kadar koli prispeva svoje v obe lantologiji. Prav v Bevkovem prispevku 1 Težka pot najdemo stavek, ki dobro označuje bistveno novoist proze v tem četrtem! ztoomdku, namreč: »Njen pogled je bil obrnjen v notranjost« (137). Poleg zunanje podobe j vojne imamo v proai iz 1951 poudarjen prav pogled v notranje dogajanje, v duševni svet j in v svet etičnih vprašanj. Cas gole reportažnosti in dokumentarnosti je miriM), čeprav ima j zbornik še dovolj sledov tako prve kot druge. Obravnavanje površine se umika globljemu j dojemanju sveta in človeka. Knjiga ima manj imen kakor Vidmarjeva, kar dokazuje za | Vidmarjevo knjigo veliko mero manifestativnosti in dokumentarnosti, v Bevkovi pa smo j priče večjega imietniškega prizadevanja in leposlovnega ustvarjalnega hotenja. Poleg Bevka,! kakOT to isam ugotavlja z navedenim stavkom, pomenijo obrat k človekovi notranjosti i zlasti ispisi Kocbeka, Kraigherja, Potrča in treh novih, to je Gradlišnika, Borisa Pahorja in Rebule. Izrazito poživitev v prijemu vojne mottvike prinašata Pahor in Rebula, ki s temperamentom in barvitostjo vključujeta v slovenski leposlovni svet NOB v Trstu in; v njegovi neposredni okolici. Trije omenjeni »novi« pa raso novi v slovenskem pisanju, i Vsaj dva od treh »novih« v knjigi sta pisala že pred 1941: Gradišnik je nastopal pred vojno i vsaj s publicistiko, Pahor pa je že tudi sodeloval v naših revijah. Povsem novo ime, če j naislimo na predvojni čas, je ba, kolikor vem, samo Rebula. '
Deset let po Bevku, ob dvajsetletnici (začetka) revolucije je v Kondorju izdal antolo- i gijo vojne proze Bojan štfli pod naslovom Upor (1961). Oblika zbirke in obseg, kakor j so ga narekovali založniški oziri, sta seveda knjigo utesnila, čeprav je s tema dejstvoma | šlo v korak še urednikovo prizadevanje, da rešuje pri izbiranju tudi estetske zahteve, j Antologija prinaša petnajst tekstov petnajstih pisateljev, urednik pravi o izboru: »vzeta so 1 bila predvsem tista dela, ki eo nastala v vojni in kmalu po njej« (258), a dostavlja, da bi j morali, če bi hoteli zajeti »vsaj približno vse avtorje, vsa 'imena, ki spadajo semkaj«, { privzeti še Jarca, Lokarja, Selišl^rja, Moieličevo, Bartola, Kocbeka, Grabeljška, Cajnkarja, j Rebulo, Godino, Gradišnika, Ribiča, Zupana, Malenškovo in še koga« (258). V izbor j so bUa vzeta »predvsem tista dela, ki so nastala v vojni to kmalu po njej« (258). V knjigi;
stoji na prvem mestu Kosmačevo Prebujenje, zdaj drugič v naših antologijah. Končno je j
j
prišel v amitologrjo -rendar že tudi Bor (z Roško ofenzivo iz Slo^^ensk^a zbornika 1945), saj mu zaradi repoirbaže V partizanskem taboru v Slovenskem zboimiku v (prvi) zimi 1942 časovno pripada prvenstvo med partiBanskimd prozaSkd. Novi imeni v antologijah o NOB sta tu Beno Zupančič in Bok Arih. Ponavljajo -se teksti, ki Ismo jih že srečali v izborih, pri Prežihu, Magajni, Kranjcu in Bevku. PotPč, oba Kozaka, Šega, Ingolič, Pahor in Kralj imajo druge. A končno imamo v knjigi tudi urednikovo spremno besedo. Razen uvoda v zbornik Iz partizanskih let, kjer je urednik nanizal nekaj občih, predvsem na zavest se nanašajočih ugotovitev, se nobena antologija namreč ni spustila v oznako ali celo sodbo te literature. Tu imamo, čeprav skopo, oboje, štihova spremna beseda je malone sploh prva resna in tehtna sodba o tej vojni slovenski literaturi, ocena njene vrednosti v morahu in estetski ravnilu. Morala bi biti teamo širša, polnejša, kakor bi moral biti širši tudi izbor v knjigi. Ta in ona maisel bi mogla biti proicirana na širše ozadje.
Haoetova antologija Vojska in ljudje' (1961) ima to dobro poitezo, -da na koncu prinaša nökaj bistvenih življienjepisnih in bibliografskih po^datkov o pisatelj'ih, katerih dela prinaša. Vendar je podatkom mogo'če tu in tam ugovarjati, ker so ponekod površni. (Prežih naj bi ise bil rodil v Kotljah, Prežihova prva knjiga naj bi bile Koroške povesti, enodejanka Velikomestna komedija Ferda Kozaka je postala Enodejanka, Magajna naj bi bil pred vojsko vojiaški zdravn^ik ipd.) Vseikakor je tako in podobno pisanje površnost ter služi v dezinformacijo in ne informacijo. Tu je že tretjič priobčeno Kosmačevo Prebujenje. Dalje je v zbirki še ndkaj stvari, ki smo j'ih v podobnih antologijah že srečali. Nekaj je tekstov vzetih naravnost i!s osvobodilnega tiska (npr. Plandrova Borba za most in Kozakova Domovinska trobentica), nekaj iz povojnih objav. Pri izboru imen so upoštevani tasti ljudje, ki so »na različnih frontah deMi med vojno« (5), torej bili neposredni udeleženci NOB. Nova 'imena so tu Habjan, Hace, Perovšek m Bibič. Opozorilo nanje je vsekakor umestno. Težišče za izibiranje je m urednika bila neposredna dokumentarnost, zvestoba z-unanjdm dogodkom in mikavna zanimivost. Estets^ki vidiki niso odločali.
Po pregledu zbomikw vojne proze, ko smo razbirali predvsem njihovo vsebino in tehtali limena sodelujoöai, moremo upravičeno izraziti željo in ugotoviti potrebo po širokem izboru, ki bi prinesel vsebinsko in estets'ko najznačilnejše in najboljše tekste. Mislim, da nam je potrebna posebna zbirka tekstov neposredno iz vojnih let, iz let NOB, do 1945 lin posebna antologija iz let po vojni s tematiko iz vojnega časa. Doslej nobena povojna antologija ne vsebuje vseh, ki so biäi neposredni udeleženci dogajanja v letih 1941—45. Ob izboru bomo videli, kateri pisatelji iso tedaj doživljiali »moška«, kateri »mladeniška« in kateri »deška leta svojega življenja« in kako so ta svoja življenjska doživetja na različne načine umetm'ško oblikovali, öasi, ki so se že odmaknih, narekujejo tudi poudarjeno razločevanje dokumentarne vsebine in estetsko ostvaritev. Tega nam dosedanje antologije še niso prikazale in posredovale.
če se obrnemo od proze k liriki, moremo ugotoviti, da je tu pogled mnogo jasnejši Nekaj izbranih pesmi iz let NOB imamo v Klopčičevih Pesmih naših borcev (redakcija knjižic zaključena julija 1944), pritegniti pa moremo v neki meri še pesemske tekste, kolikor jih prinašata Hrovatinova Partizanska pesem (1953) in Gobčeva Naša partizanska pesem (1959). Kajpada se več, tudi primernega, dobrega gradiva za antologijo partizanske poezije krije še v nepreiskanem oBvoboddlnem tilsku. Antologija partizanske poezije iz vojnih let je nujno potrebna, ker bi bila ne samo bogatejša in popolnejša, kakor je mogla biti Klopčičeva, ampak po svoji notranji moči bolj polna in po izrazni paiizadevnosti globlja. Taka antologija bi dokirnientirala najširše kulturno ustvarjanje v NOB, nudila vpogled v prfeadevanja naših »šolanih«, »poklicnih« poetov, odpirala pa obenem pogled v ljudsko čustvovanje m spontano oblikovanje povprečnega slovenskega človeka. Bila bi zanimiva pobuda aa sociološko pretresanje o notranji kulturi čustev, o kulturi besede in ritma v širokih slojih, o odmevih ljudske poezije ter prepevane pesmi 19. in našega veka in tiskane pesmi od Vodnika do Mateja Bora.
V primeri z zborniki 'in ^antologijami vojne proze so izbori poezije iz istega časa prav redki. Pravzaprav sta 'antologiji isamo dve, ena v dveh izdajah. Prva je Kri v plamenih, ki sta jo izbrala in uredila Kalan in Vipotnik (1951, :razširjena izdaja 1961), druga pa je Lirika upora, ki jo je .sestavil in uredil Mitja Mej'ak. Res je sestavljavcem lirskih antologij na razpolago mamj gradiva, .tako da ise je v njem laže znaj'ti, bistvena razlika pa je v tem, da je naša lirika o Ijuds'ki vstaji dosegla višjo umetniško raven od proze in da so obe lirski antologiji izoblikovali pesniki in kritiki tankega okusa in ostrega kritičnega čuta. Svoj kritični čut je üzkazal Kalan tudi v .spremni besedi (v obeh izdajah Krvi v plamenih). Z njegovim viisiokostnim .tonom se v njej ne morem povsem skladata. Vsekakor
121
pa je bUa taka njegova beseda potrebna, da je nekoliko prevetrila s kadilom prenapotojea tempelj naše partizanščine.
Kri v plamenih se ne omejuje zgolj na vojno Mriko. Urednika svoj izbor označujeta kot liriko socialnega protesta in ljudske vstaje in poezija iz NOB predstavlja samo del. Izbrane pesmi zaobjemajo prostran časovni razpon štiridesetih let: po času objave je najstarejša pesem Albrehtova iz 1920, v drugi izdaji pa celo Bevkova iz 1916, zadnje verze pa sta sestavljavca vzela iz Šmitovih in Vipotnikovih knjig 1950, v drugi, razširjeni izdaji pa še iz 1959 (iz Oniča). Pri tako krhki snovi, kot je lirika, in pri tako aktualni poeziji, kot jo vsebuje antologija, je mogoče o obsegu in o izbranih pesmih govoriti iz drugačnega občutja in iz drugačne ocene ter predlagati to in ono, vendar bi ostala kljub temu sodba o antologiji ta, da so tako pretehtane in estetsko ubrane antologije v slovenski hte-raturi samo izjemne. Lirika, ki se veže na NOB, je tu vključena v ostalo poezijo. Posebej pomenijo obogatitev lirike iz NOB tiste pesmi, ki so tu prvič priobčene iz rokopisov, nastalih v vojnih letih.
Antologiji Kri v plamenih in Lirika upora, ki jo je sestavil Mitja Mejak, ne delata pregraj med pesmimi, ki so nastale pred vojno,.med njo in po njej. V resnici se leta prelivajo, prelivajo čustva in misli in prelivajo tudi stihi. Mejakova antologija se po svoji zamdsli ujema z gori obravnavano štihovo antologijo vojne proze: podaja izbrane pesmi, nastale med vojno in po njej, priteza pa tudi nekaj ustvaritev, ki se — zelo skladno — kot uvodni akord vključujejo v harmonično ubran celotni izbor in so nastale in bile objavljene neposredno pred velikim spopadom. Mejakov izbor se za vojno motiviko in motiviko NOB zelo ujema s Krvjo v plamenih. Jasno pa, da ima več pesnikov in pesmi »iz osvobodilnega boja«, kakor pravi podnaslov, in le izjemoma kakšno pesem, ki jo vključujeta Kalan in Vipotnik v poezijo socialnega protesta. Tako je Mejakova antologija bolj ubrana in enotna, a po estetski teži ne dosega zbirke Kri v plamenih. Obe pa v celoti dosegata zastavljeni cüj.
Viktor Smole j  j
122
NEKAJ NOVIH KNJIG O SLOVSTVU NOB
VI
NOB v celoti, vključi^oč todi fcultuxno ia stovstveno dogajanje, je v našd puM-cdistlfei in ananoeti, da izädjußimo leposlovje, iazvaa naravnost povodenj člankov, listkov, spominov, raaprav, kritik, poročil itn. V knjSlgi Franceta Skeaila pod naslovom Petnayist let bibliografije o narodnoosvobodillnem boju Slovencev, 1945—1959, ki jo je izdal in saložH Inštitut m zgodovino delavskega gibanja v Ljublj^ani, 1962, pravi dr. Metod Mikuž v spremni besedi: »o ndbenem našem zgodovinskem razdobju se še ni napisalo toliko kot prav o NOB« (V.). V resnici šteje Škerlova bibliografija (odslej SB) 6461 bibliografskih enot. Precejšen del govori o slovstvu. ŠB ima znanstven namen. Skerl o svojem gledanju na vprašanja bibliografije NOB razpravlja v predgovoru in utemeljuje svoje vddflke. Ni tu mesto, da bi na široko govorili o teh vidikih, pogledali pa bomo, koMko knjiga utegne pomagati našemu slavističnemu razpravlj^anju.
ŠB prekaša po svoji popolnosti in širini Slovensko bibliografijo (NUK). čeprav skuša bilK pomiagaHo predvsem za zgodovinsko raziskovanje NOB, priteza tudi kultuino dogajanje, slovstveno snovanje, gledališče, slikarstvo itn. Temeljna zahteva za prevzem kakega članka v ŠB je bila »njegova dokumeotairična vredniost za proučevanje zgodavune NOB« (avtor, X). Tako mi je razumljivo, da ne najdem v ŠB tega in onega, kar bi po mioljem mnenju sodilo v tako bilbliiograEijo. Kuütuira ije baHa z NOB tako neiposredno zdliita, da je najširše upoštevanje njenega deleža aH njenega uveljavljanja v teh letih neizogibno nujno, šiirše upoštevanje kulturnega področja bi v ŠB pomenilo samo obogatitev, dasi seveda obenem obtežitev dosedanjega gradiva, od urednika pa razširlitev dela in njegovih dosedatnjüi vidikov. Mislim, ida ne bi bilo prav, uveljaviti tudi na silavističnem področju vidik, M. si ga zastavlja avtor, namreč da morajo biti v članku »natančno doto-čeni prostor, čas in konkretne 'Osebe« (VII). Zdi se mi, ida moramo tu biti širši. Tudi osebna raamiSlj'anjia ali esejistična (razglabljanja o slovstvenih pojavih in kulturnih pri-Baidievanjih v NOB morejo toalsttveno idiopdlnijevati nalšo plodoibo, ki jo limarao o NOB. Zdatj SB prinaša mnogo reči, ki so zgolj drobci, samo nebistveno ponavljanje že drugje bolje in temeQjdteje obravnavane teme, le premlevanje malenkostnega podatka. Primerjaj na primer, kaj vse in koMko je pisano o Bogu, o tehnikah, zflaisti ljubljanskih, o potovanju v Jajce, o posameznih razvojnih stojmjah osvobodilnega boja v celoti aH v i>osameznlh slovenskih pokrajinah in podobno, številka skoraj šest tisoč in pol bibliografskih enot je visoka, vendar je vrednost prispevkov o zgodovini NOB zelo različna. Ne bi bilo napačno, ko bi bü Škerl ^tu širje odprl vrata tudi gradivu, ki se mu zdi mogoče premalo dodnimlenitaimo, pa. zadeva raše Slofvstvo. TüBtemu, ki se bo nadrobno ukvarjal s Btavsthnom NOB, naj velja opozorilo, da ne vsebujejo vsega bibHografekega gradiva ne ŠB ne Slo-vensike bibliografije, pa ne zato, ker nobena bibliografija po svojem bistvu neikako ne more biti popolna, ampak zato, ker se ljudje, ki nabixajo in odbirajo gradivo, raziha-jajo po svojih vidikih. VsekakCKr pomeni ŠB bistveno bibliografsko pomoč tudi na^ istovlstifei, ne ftao pa odveč, da Škerl sam alll Ikdlo dirug ob prvi priložnosti' dopoitoi sedanjo bibJlogirafijo, po načelu, da je bolje preveč kakor premalo, še z novim gradivom o slovstvu in kulturi v NOB.
Naj zapišem nekaj opomb, ki naj ne pomenijo dopolnjevanja, ampak le opozarjajo na vrzeli in opustitve, verjetno iziiajajoče iz idrugačnih pogledov na odbiranje blbliio-gmCskega gradiva, čeprav se ne morem ubraniti vtiisa, kakor sem že zapisai, o precenjevanju poliiMcne in vojaške dejavnosti.
ŠB pozna Čemejevo, Husovo, Campo, široka, ki so med slovenskimi kulturnimi delavci 'bdllli žrlbve voljne, nie pozmia pia KoSalka, Koiaaii*ja, Grahoctja, Šiifrerja. O Piimatu in Smrekarju imamo monografiji (1960, 1957), ki ju ne navaja. Upoštevana ni Menašejeva knjiga Mesesnelovega izbranega dela Umetnost in kritika, 1953, kjer imamo opis njego-
150
vega življenja in dela med okupacijo, v bibliografiji o njegovem življenju pa već člankov, ki bi spadali v SB (in po kateri bi J. P. avtor lahko raarešil). Će navaja Cesarjev članek o Flandru v JiS 1957/58, bi mogel vsekakor navesti tudi Koširjev članek en letnik prej, na katerega Cesar navezuje. Iz proletarskega pisatelja Moškriča sta v ŠB nastala dva: Moškrič in Moj'šteerc, ločena tuidd v Begiiisibru. öVCenim, da pO svoje osveitHjqjejo Žla-pančiča nenavedeni članki, kakor Mikužev Anton Pesnik — Oton Zupančič (S. Por., 23. I. 1948), HudaJesov Ž-eva pesem v partizanskem Užicu (Mrb. Vestnik 28. I. 1948), Budalov Primorje in OB v ž-evi besedi (Razgledi 1948) ipd. če je navedena Udovičeva bibU-ografija partizanskega tiska iz Slovenskega zbornika, bi spadalo v knjigo tudi Kranjčevo Gradivo za bibliografijo slovenskega osvobodilnega tiska, ki mu je napisal nekaj uvoda D. Moravec (1945). Avtor je zgrešil vodnik za razstavo slovenskega šolstva, 1948, ki vsebuje poleg opisa partizanskega šolstva tudi nekaj slik in grafikov. V SBL je do 1959, do kamor sega ŠB, opisan že tudi N. Pimat. Pri Kozakovi Leseni žlici ni zapisana polemika med tnljdim Sn J. Vidmairljem v NOvem siveitu, biätvanio pomembna za vprašainj© dokumentaimoslti memioaalsbe proae. Neenotno ije Skeailovo naivnaoje s ponatilsd. Ponekod ponatise iz partizanskih let opremi z opombo, drugod ne. (Prim, zapds pri 5290 in. 5291, da sta članka vzeta iz partizanske knjige IX. Eno leto IX. korpusa, pri 6185, ki je iz iste knjige, pa to ni zapisano.) Pri listku o Robu (4809) in Smrekarju (5162) prvi natis ni zapisan, pri 2851 pa je. Zakaj je zaznamovan odlomek Potrčeve črtice Podoba Slavke Klavore (4173), niso pa vnesene objOTe celote? Mogoče zato, ker je dokimientaren samo odlomek? 2e, toda dokumentarni odlomek je tudi del celote v vseh objavah. Ne morem se strinjiaiti z načinom zapiska na primer o Moravčevi izdaji Kaj.uha: bibliografija bi morala informirati, da vsebuje izdaja obširne opombe, ki posredujejo vpogled v Kajuhovo pesniško delavnico. Vsebinski zapiski, ki jih Je avtor dodal večini bibliografskih enot, so koristni, želel bi si jih še več in tu in tam določnejše. Kljub avtorjevemu prizadevanju je še vedno ostalo dokaj psevdonimov in avtorskih kratic nerazrešenih, vrednost prispevka pa je lahko bistveno drugačna, če vemo za njegovega avtorja. Tu je treba iskati dalje. Ce za kratico —er beremo Winkler, članek o ustanovnem občnem zboru (in ne zborovanju) sindikata profesorjev tn učiteljev v Črnomlju leta 1944 dobi vse drugo težo. Če v črkah H. U. beremo Hugo Uhlif, zraste tehtnost piščevih izjav o zadnjih urah Henrika Smrekarja. Ipd. Ne strinjam se s škerlovim načinom, ki je menda bibliografsko pravdlo, da navaja članke vedno pod resničnim avtorjevim imenom. Ce iščeš Filipa Kalana, v ŠB ne najdeš ne kazavke ne imena: vnesen je kot: /Kumbatovič/-PiMp Kalan. (V Registru ga seveda ni ne tako ne takD.) Podotaio jfe z Borotm, ki ga naljdeš pod: Pavšiič Vladimnlr-Matej Bor, v R^iStru pa pod: Bor Matej (= Pavšič Vladimir) oziroma pod: Pavšič Vladimir gl. Bor Matej. Potreben bi bil register psevdonimov posebej.'
Veliko vrednost ima Skerlov stvarni Register. Slavist najde pod imeni in pojmi zapisano bogato gradivo (npr. gledališče, glasbeno ustvarjanje, kulturniki, literarno usltvaijanje v NOB iltn., imtena posameanih oätvanjaivceiv ipd.).
OiMoBlffidirana knjiga Seznam graldliva tea prosllave, ki jo 'je s koleikftliivom kramjBkJe študijske knjižnice sestavil Stanko Bunc, ima praktičen namen: ob pripravljanju prireditev naj pomaga, »kaj naj izberemo in kje naj dobimo gradivo, da bo spored po vsebini in obliki dosegel svoj namen« (I). Gradiva je kljub izbiranju tudi tu zelo veliko, skoraj 250 strani. Razporejeno je po dnevih letnih proslav (npr. Prešeren, Cankar; za ustanovitev OF, prvi maj, dan vstaje, dan borca in ustanovitev KP je gradiva, ki bi šlo pod naslov našega obravnavanja, največ). Zapiski opozarjajo na snov za predavanja in članke, za deklamiranje in recitiranje ter na odrske in pesemske tekste. Seveda Seznam noče biitä popolna tottfliografija gradäwa o Blovlstbvu NOB, prinaša pa razme- ¦ romla veJSko opozoril na pomiembnejše, laže dosegljlitvo in uporatano gradivo. Ureditenr je jasna in strokovno zanesljiva. Knjiga ustreza svojemu namenu, sega pa tudi v širša področja, kot je sam NOB.
...^.^.^^..jt^____,:.^.^-^^^.y. Oct or Smole j
151

NEKAJ NOVIH KNJIG O SLOVSTVU NOB
VII
Načnt dn osnovo za 'fcriitiike, ki sem jih jmsal o devetih knjigah pod gornjim naslovom, sem imel že ob začeitku, kančno besedilo pa sem oddajal uredništvu neposredno pred vsako objiavo. Zgolj fe zunanjih traalogov je bilo nadaljeivanje idvakrait pretrgano dn se; je ob-javilij'anje zavleklo na celo leto in već. Zato se je raizumljivo nabrailo nekaij novega gradiva, ki ga naj posredujem v tem poglavju, in dodam peščico popravkov.
Beseda ježva iz Koroškega reja (219) je v tej obliki zapisana v Kranjski gori, medtem ko naivaljalta koroška vira isto besedo v oblki ježla. številka SPor, M je priobčila Župančičevo tpesem Pojte za menoj, ima datum' 6. to ne 8. IX. (150). ObMko Grahorjevega rojsltnega kraja Dolenje Bitmje (183) sem posnel po čermeljevi knjogii o imenoslovju primlor. krajev (Beograd, 1945). Krajevni leksikon LRS, 1954, to Imtemk nasedaj LBS, 1955, navajata obMso Dodnja Bitnja. Poglavje I se začenja na str. 148, kjer ije treba pred ivnsrto 6 postaviti rimisfco I.
Jože Brejc me je (osebno) opozoril, da napačno Sklepam o ohranjenih pesmih Ivana Korošca (218), češ da naj bi Ä nastali pred aprilom 1941: »Utemeljevanje oziroma ugibanje se zdi domisetoo, vendar ne drži. Spomtojam 'se, da sem pesmli med vojno bral in da sta pesmi tedaj nastali. Kdaj Sta bdM ctojaväjjend, bo treba poiskarta.« Koroščeva smrt je ostaHa nepojasnjena.
Se2inam gradiva... navalja (153) knljigo, ki naj bi biHa tretji zvezek Kiopöiöeve antoOogaije Pesmi naših borcev. Ta zvezek je 'stvarno samo tiskan ponatis II. ¦m., brez vsakršne spremembe ali dopolnitve.
O itekstih, ki jto je priobčila fcaj'izica Beseda iz naše boirbe, 1945, morem idati naslednja diopoaniOa. Kosmačevo Prebujenje je prvič izšlo 4. IV. 1945 v SPor, Mikuževa Ovetoča češnja ipa 12. IV. 1945 v Novicah, ki so bile Kslkano glasilo OF za Dolenjsko to Notranjsko. ¦Perdo Kozak je svojo Domovmo izročili v rokopisu (v Cmomllju), enako VitomM Zupan swoj Andante patetioo (neposredno po osvoboddltvl). V roikopöisu je itejročil svojo Kapitulacijo tuidi Jože Brejc, bral pa jo je že 1944 na proslavi uatanaviltve OP oa bazi 20. Za črtico Moška Kranjca se ne spomtoj-am, da bi bila objavOgena; nastala pa je januarja 1945, kakor je pod njo zapisano. Tudi Zupanov Andante patetico je bil napisan pred osvoboditvijo; vadil ga je za reciitaoiJBkd nastop Jože Tiran, vendar pred osvobojenjem ni prišlo do izvedbe. Reoiltfiral ga je prvič v raidiu Svobodna Ljubljana 5. VI. 1945.
Postaviti je mogoče določnejši datum, fcdaij je odšel Janez Kardelj iz Ljubljane m začel organizirati agitteater 1942. Pred odhodom na Dolenjsko je zapisal poslovilni sonet v spomfinisko knjigo dekletu Zdenki Jeršek, ki je bdla znanka dgravSke drušičme i&jrdeOj, Blanč
180
in Kovic. Ta itrojfca se je pri dekletu isti dan poslavljala od Ljubljane tn isti dan, vsak zase, zapisala v spamdnsko tojdgo nekaj poslovilnih based. Vsi zapüskd nosiijo daibum 15. VI. 1942. Pantlje so toretj odšli ob metslta v partizane med 16. dn 22. ijunijem, najprej Kardelj, za njim pa še Blanč in Kovic. Tako moremo začetke agitteatra ipostaivifci v zadnji teden junija in ne maja, kakor sem prvotno sklepal po nezadostnih podatkih (gl. laoski let., 91). BHo je to v času »čudežne pomladi«, kakor je te mesece inJenoval Radko Polič v svojih spominih (prilm. njegovo prvo knjigo pod naslovom čudežna pomlad, 1957, 79).
Mnogo dokumentamega in obenem človeško toplega gradiva prinaša omenjena Poli-čeva knjiga Čudežna pomlad. Marsikaj pripoveduje o Dolfu Jakhelu (182). Polič nam ga kaže v mesecih njegovega akövistiönega on vojaškega delovanja do smrti. Opisan ima tudi Borov obisk v grosupeljski četi, kakor nam ga je s svoje strani opisal Bor v reportaži V partizanskem) italboru. Osnovne podatke o Jaikhetlu prinaša knjiga Ljubljana v ilegali. I, 1960, 294.
JaMiei je isodelowal v časiopisu Zarja, ki ga ne navaja Ivan Krel5t v svojem seznamu partiljökito, isindikauiniih in isplliošno pirogresiiivnih listov v Sloveniji v raiadobju 1919—1941. (Seznam' se ne omejuje na SlovetaSijo, amip* upošteva Itudi liste v Trstu, Blraincijd ta ZDA). Tega isairajievslkega iHsita, pri katerem je sodeloval Jakhel, ne upošteva tudi zadnja izdaja tega seznama (prim, linjigo Ivana Regenta in Ivana Krefta Progresivna usmeritev političnega življenja med vojnama v Sloveniji in Trlstu, 1962). Zrja je izhajala, dovoiCj neredno, spočetka liitografirano, potem tiskano, v letih 1937—1940 v Sarajevu. Poleg Jakhela (članek o hisitor. materialazmu) so v 'listu sodelovali A. Cerkvenik (Brezposelnost in mladina), Klopčič (o Puškinu), Ivan Vuk, Stanko Janež, Anonimlis (Mi in Španija) idr., od 1939 tudi Bratko Kreft (o kmeöMh uporih), Juš Kozak, T. Seliškar, Igor Torkair, M. Kranjec idr.
Po besedah Franceta Kosmača (osebno) je izšla njegova zbirka Partizansld soneti na štajerskem mteseca avgusta ali verjetneje septembra. V njej je nekaj pesmi iz prve zbirke, nekaj pa novih. Zbirko so razmnožili  hkrati v dveh tehnikah.
Igra, ki so jo pripravljali za uprizoritev na (cerkljanskem in jo je napisal Mile-Pranoe Vreg (letošnji JiS, 52), je štela pet dejanj iln ije imela naslov V novi svet. Pripravljaili so jo pomladi 1944.
Ob koncu naj opomnim na zelo lepo pietetno izdajo, posvečeno jugaslovanskim književnikom, ki jih. je kakor koli zatekla smnt v letih zaidnje vojiske. Delo obsega tri knjige in , v liHviimih jeaüdh juigoslavanskih iknjiiževnaaM prinaša ođloanke iz literature 76 med vojno padlih alM pomrlih pesn'ikov, pisaiteljev, esejistov, kritikov, znanstvenikov in 'knjževnih organizatorjev. K   vsakemu proznemu odlomku 'ali k febraniim pesmim je dodana kratka bibliograf ilja knjiižavnikovega dela, članek ali O'đlomek iz članka, ki popisuje književnikovo' delo predvsem v NOB lin vojni ter njegovo smrt, in kratka biografija. Od slovenskih knji-ževnik'ov so v fcnijigah upoštevani (isti kot v Pavčkovi knjiiigi Iz ikrvi irdeče. V celoti se ujema tudi 'izbor, razen pri Cemejevi in Mesesnelu, kjer ima beograjska izdaja nekaj več. Zivljienjepisni zapiski k posameznim književnikom' so prevedeni — ta in 'tam skrajšano — ter bolj ali manj vestn'o iz slovenske izdaje. Tiskovnih napak ni v beograjski izdaji so-. razmetno nič več kot v Ijubljansiki. Delo pod naslovom Reči na delu (morda: Besede so dejanja) je Izdala Zveza 'književnikov Jugoslavije. Grafično zelo skrbna izdaja je vsebinsko bogata, dostojna počastitev junaštva dn žrtev med Ij'Udma besede.
VIII
Proti moji oceni svoje Umetnosti v NOB... je Vera Jagrova napisala v letošnjih prvih 3 števdikah JiS dovolj obširen Odgovor kritiku. Odgovor, ki je bil napdfean z veliko ihto dn nestrpnostjo, z majhno kritičnostjo in z nezanesljivo togiko, terja s svojo vsebino dn isvajim 'tonom, da tudi jaz rečem 'še isvoijo 'besedo. Odgovora Vere Jagrove nisem) bral nič prej kakor vsi dirugi 'bravci JiS, to ise pravi po objavi. In 'ker je uredništvo dal'o prostora Jagrovi, je naravno, ida ga ida tudi mend.
Moj odgovor skuša prispevati k boljšemu poznavanju slO'VSbva NOB in rešuje nekatera vprašanja s tega področja. Naše pisanje 'in naše prizadevanje naj služi 'resnici. Zato se bom le mdta'ogrede dotaknil tona, ki ga dBpdčuje Odgovor ikritilfcu. Ponekod 'bom segel v slovstveno gradivo samo, a ponekod bom prikazal dvomdijiiv način oponentkinega polemiziranja. Svoje trditve bom ponekod podprl z iizyavami oseb (iz Ljubljane, m'eseca januarja), kd jiim bo mc^oče J. dala 'večjo vero kakor meni.
181
J. ne sprejema mojega ugovora o Ivanu Robu: pd njenem mineiijü, iki ga ponovno podčrtava v OdigQworu, je 1942 odšel Roto te UjiuMjane v KbSeiVje M tan .^iSitanovSl kultuiino-prosvetno ekapo (57). Jaz sem itirdil, da Bob v Kočevje ni äel to *am m' lustanavljal nobene ekipe. Kaj je resnica?
Bogomil CJečnlano je bili tiste mesece, feo naj bi M prišel Rob v Kočevje, v riJ^tU zaposlen to je tam' Mdnio živel. Gerlanc pravi: »Bolba sem osebno poznsä. pred vojno. V mfe> stu, kakor je bilo 1942 Kočevje, bi bilo (popoltn'oma nemogoče, ida 'bi ga bil egresll. Ven<te.i' ga nisem videl ne z njim govanffl. Mesto je bilo iv Itistih teldnlto, ko se je pripraivljaia ofenziva na NotranjiSko to Doilenjisko, še posebej na Bog, nadvse strogo zastraženo to obdano z žico. Ne vem, kako da naj bi bil Rob aamenljal večje konoentracaljsko taJbo-rišče, fca- ' kar je bila tedaj Djulblijana, z manjšim fconcenitraoiijiSkiim! itabiariščam, kakor je bilo tedaj Kdčevije, saj je labiko odšel liz Djutbflljane netposredino iv partizane, kamor so ga 'klicali. Da bi bil Rob v Kočevju ustanavljal kulltumoprosrveltno ekipo 'in 'da bi bila ta ekipa s svojimi nalsitojJi pospešeivala borbenioslt oelo okoliškega prebdVavstva, kalkor hoče to ko Kozftnicu do- . povedati Jagrova, je bilo popdtaomla nem'ogoče. Sploh bi mi moralo biM delo Robove skuiptoe kakor koli anano, ce bi (ga kaj toiflio, pa zanj niič ne vem.« listo misli Štefan Trobiš, nekdaj učitelj v Kočevju, iki je 'julnija to julija bil pri dntemidanoi Glavnega štaba v Starem logu, kjer je, bil nastanjen tadi agitteater z Bobom. Ker je odš'el Trobiš v partizane iz Kočevja, je vzdrževal prav zveze s tem krajem to bi po 'tem >fcan'ailu« prišel v Stari log tudi Bois. Pa ni. Trobiš pravi: »Iz Kočevja prav gdtovo ni prišel. Kakršno koli odrsko, prosvetno, reoitaoijtSko ali podobno delo je bilo v Kočevju v ilegali nemOigoče. Ne vem oič o 'kakšnem Bobovem delovaniju v Kdčavju. Spominjam' ise 'Ijuidi, ikS 'so se zibirali okoli Janeza Kardelja, apomSnj'am se tudi Boba v Starem loigu, a kaj ¦več 'o njto'ovem življenju to delu danes ne bi vedel povedati.« Oponentka svoje zatrjevanje »podkrepljuje s sibvaimimd dokazi«, ki naj bi jito vseboval zaipisek Robovega »saborca« Branimira Komica v LD ob desetletnici Robove ;amrti. Kaj pravi Bran'imir Kozitoc idanes? Tole: »Bil sem Robov znanec pred vojno. Srečaval sem se z njtoi v gozđovn'iški organizaciji, 'kjier sem! Ml stareštaa. Nazadnje sem bil z Bobom dne 14. VI. 1942. Datuma ise tako idoldčno spomtojam,, ker so me naslednji idan Italijani 'aretirali to čez fcak'šmh deset idni odgnali v totemaOijo. Iz Italije sem se vrnil decembra 1943. Tako nisem bil Bobov 'soborec. O njegovem odhodu v partizane to o öjegovi Smrti isem 'zvedeil od drugih po vrnitvi alz laške Sintemaeiije ozirama'šele po voijini. Kdo >bi mi bil dali ifaformaoij'o, 'da ije šel Rob v Kočevje, se zidao ne spomtojam, vsekakor trditve tedaj nisem konltraliral to todi idaines nimam nobene opore, da bi še nadalje vzdržal svoj'o nekdanjo trditev v Ljuiblj. idnevn^iku. Verjetno sem napačno zapisal Kočevje namesto Kočevsko ali pa so ito napravili stavci.«
Mislim, da je s tem Bdbova »Ikočevska epizoda« pojasnjena. Tak'O je breepredmeten tudi oponentkm pouk, kako bi se bil >«naš boj verjetno dru'gače zaključil, ikakor se je,« če bi ise »bali naiši dljuidje rhidditi] v isavraižnikave pdstdjanfce« (57). Ta pouk to poznejše podobne naulke zavračam! z lopoaorilom na pairtizanski pregovor, 'da je po bitki vedno polno strategov to po vdjni vedno ntoogo junakov.
Mimiogrede še besedo o Bobovem B'Obnarju! Jagrovi sem v oceni očital, da govori v svdjd taj'igi, kako da je Bobnar biil humiorističen list. Zdaj me J. pravilno popravlja, da tam govori o satiričnem 'to ne humioriatičnem ilistu. Popravek isprej'emam, vendar si J. s tem položaja nič 'ne popravlja: Bobov Boibnar namreč ni bil ne hum'orističen ne saturičen, ampak obče vojaški, brigadni list.
Z velikim pouidarkdm J. v knjigi 'to zdaj v :svaj'em' Odgdvoru idiokazuje, kako da Klopčičeva Mati ni izvim'o delo, temveč »svobo'dina prepesnitev« Brechtove igre Puške gospe Carrar. Ironizira mojo trditev v zvezii s Oaipkovo Materjo to 'moje 'razpravljanje o tem im'enuje »naivno to nebogljeno«, »tnedlo in neprepriBljivo« »filozofirainje«. Poišoiimo resnico!
Proti 'trditvi Jagrove, da Ktopöiöeva Mati ni lizvilmo delo in ida ise Ije tu Klopčič zgl'e-doval po Breohtu, sem zapisali: i»če kje, Ije iskalti neko pobudo za motiv v Öapkovd drami Mati« (218). V isvajem Odgovoru pa J. pdtvarja mojio trditev, ko pravi, da sem namesto njenega Brechta našel drugega dramatika, ki naj bi bü Klopčiču za vzor pri pisanju nj'egove igre« _(58). Ne vem, kako J. bere, vsekakor zelo površno. Saj je neprizadetemu taravou popotoama jasno, kakšna razfliika je trditi, 'ida mi je kdo vzor pri pisanju, ali trditi, da mi je kdo 'dal pobudo za motiv.
Naj najprej spravim v prave meje oponentktoo zaitrjevanlje, da je pač lahko bil Klqp-čiču vzor in vzgled revolucionar Brecht, nikakor pa ne mieščaniski dem'otorat Capek. »Brechtova in Klopčičeva igra sta nastali 'iz revolucionarnega nagiba,« pravi J. (58), Capkova dramla pa ne. Gotovo je razildika med Breohtovo ta öapikovo idejno usmerjenostjo,
182
vendajr sta si toil tedaj, v danem trenutku, 1937 in 1938, irerolucionamo in meščanskodemo kraJtično stališče zelo t>Mizu aM -trili celo identični. Oapek ima pri nas Slovencih dohar glas, zato je prav, da ne ponavUjamo nekdanjiih trditev iz praškega dogmatičnega tabora. Naj posnamem po Pfehl^du öeskoslovenSkych dSjin, ki ga je iiizdiala praška akademija mano-sti (III. knj., 1960): V tridesetih letih je bil Oapek izrazit isređinec in je izražal odpor proti vsakršni tspreraemibi rvlaldaijočega družbenega reda. Toda dogoidki so tega živega, nadivse iskrenega pisatelja neugnano zibliževall z levico in ga v delih ^silili k upoštevanju perečih družbenih vprašanj, öapkov razvoj v zadnjih letih njegovega življenja dokaciujejo naslednja dejistva: podpiše protifašistični manifest čeških in slovaških pisateljev; 1936 v fantastičnem romanu Vojna z močeradi svari pred nevarnostjo fašizma in satirično kirSiti-zira kapitalistični svet; 1937 napiše roman o ijunaštvu in tovarištvu rudarjev Prva izmena; isto leto v protim'iilitaristi6ni drami Bela bolezen pokaže, ikafco fašistično nasilje ubije zdravnika človelfcoljuba, fei je iznašel zdravilo iproti ipandemičnd ibeli bolezni, njegova smrt pa obenem zapečati usodo vsega človeštva; 1938, v leltu münchenske tedaje iln hitlealjevske okupacije ČRS, staji oapek v listi fronti' is toomunisiti'önlimi književniki; isto 'leto, ki je tudi leto njeigove ismrtti, doseže isvoj napredni vrh s isvojo zadnjo dramo IVtati, kjer jasno namiguje na svojo domovino 'in Hitlerja: tedaj m'ati isam'a tsvojemu zadnjemu, najmlaijšemu sinu 'izroči puško, ida ise gre bO'iiit proti naipadavou (str. 430, 438—9, 594).
O idejni primernosti ali neprimernosti čapfcove Matere torej ne gre modrovati. Kaj pa motiv v obeh delih?
MoJi misli o pobudi za motiv v Capkovi Materi je Klopčič (v osebnem pogovoru) pritrdil že, ko sem pi^l III. pogl. teh ikritik. Ker pa se tedaj ni spomnil, 'kje m kdaij bi bil bral kraltk'o vsebino Capikove drame, iz Prage pa o datumu premiere nisem dobil pravočasno isporočila, svoje trditve nisem že tedaj dovolj ipodpričal. To lahko storim sediaij.
Kldpčič Čalpkove Matere v češčini ni bral, ker češčine ne zna, enako je ni dobil v roke v kakšnem prevodu, na Slovenskem pa pred vojsko ni bila uprizorjena. Prem'iera v Pragi je bila 12. febr. 1938, 'komaj en 'teden po njej pa je že ipisal o njej urednik Božidar Borko v Jutru ( 18. febr.). Poročilo je posnel po čeških listih. V ikratkem poročilu navezuje na Belo bolezen, ki se je tedaj igrala v Ljubljani, češ kako da je tudi nova Capkova igra odsev hudih časov, »ko prinašajo 'Usti dan za dnem vesti o žrtvah strašne morije na Španskem in na Kitajskem in ko nihče ne ve, kdaj in kje bo zazijala nova krvaveča rana sedanjega isveta.« Nato podaja kratko vsebino. Med drugim beremo: »Mati, ki izgubi moža in nato otroka za otrokom v izvrševanju nekih moških zadev, 'se .posvetuje s svojimi mrtvimi, ko gre iza usodo najmlajšega, po očetovi smirti rojenega sina. Prav tedaj je izfbruhn'ila nova vojna dn kakor v Beli bolezni je ibil napaden majhen narod. Kakoir levinja •se bori moti za zadnjega sina; noče ga žrtvovati »jiavnim' 'interesom«. V dramatiönem trenutku pa prinese radio toatastrofallne veisti z ibojišč o potopitvi ladje z mladimi kadeti, o uničenju otroške bolnice, o množestvenem pobijanju otrok. Tedaj tudi mlati razume najvišjo dolžnost in zadnjemu sinu še sama stisne puško v roke in veli: ,Poj'di!'«
Ko se je pripravljalo zasedanje zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju Jeseni 1943, je poklical Josip Vidmar neposredno v času priprav, to je okrog 25. septembra, v Podtum (pri Dolenjskih Toplicah) Mileta Klopčiča, Jožeta Brejca in Jožeta Udovdča in ji;m dal noč premiisleka, fedo iam'ed nj'ih bo za zbor odposlancev napisal primemo igro, skeč ali prizor. Dmgi dan je J. Brejc predložil svojo zamisel: vrsto zaporedn'ih sM'k dz slovenske nacionalne zgodovine. Klopčič pa Je povedal osnovni motiv, kd mu je ostal v spominu o Capkovi drami. Brejčeva misel bi bila zahtevala več časa za izdelavo, terjala pa bi tudi številnih 'igravcev, posebno statistov. Časovno se je zdelo Brejčevo zamisel nemogoče uresničiti v danih dneh. Zato Je bilo .naloženo Klopčiču, da uresniči svojo zamisel. V dneh 26. in 27, sept., kakor piše v tiskani partizanski izdaji Matere (14), je bUa napisana naša Mati, prepro'Sta, prozorno slovenska, ljubeznivo domača, iz našega občutja, za 'tedanje potrebe. Nič, prav nič ne zgubi na svoji ceni m svojem pomenu, če smo ji našU pobudo za motiv v tujem delu. Klopčičeva Mati je .izvirno delo m nikaika prepesnitev Brechta ali Capka. Tuidi ji ne mioremo odvzeti niti kanca naprednosti, čs se ni zgledovala po B'reohtu.
M&ldm, da je po vsem 'tem vsakomur jasno, čigavo »filozofiranje« je ob Klopčičevi Materi »nalivno in nebogljeno, medilo m neprepiričljivo«, kakor to meni na rovaš zapisuje J.
(Konec prihodnjič) Viktor s mole j
183
Ocene^ parocilđš^ sapiski
NEKAJ NOVIH KNJIG O SLOVSTVU NOB
VIII
J. iv Odgovoru porablja veliko besed, da bi mi dopovedala, kako se napačno »ogrevam« (56) za Stare Ogence v Snežniškem sklopu, kjer naj bi bili razmnožili prvo zbirko Kaju-hovih iijesmi. Sama je v knjigi trdila, da je to bilo v Mrzli jami nad Jureščami, zelo bHzu Starih Ogenc. Zdaj priznava, ida fotografija, ki jo hrani Brina-Marta PavUnova, tipkarica matric za Kajiuhovo zbirko, nosi zapis Stare Ogence 1943. Kljub temu J. tudi: zdaj' predlaga, da lostanemo pri njieni prvotni fcraljievni ddločitvi, pri MrzU jiami, češ da Stare Ogence ni zemljepisno ime to da tega On-aja na »speciaflfci« ni našla, sploh pa da se ne more zadovoljiti s tem »lokalnim poimenovanjem barak to gozdnega predela« (56). Poučuje me o tistem področju v Snežniških gozdovih, češ da »verjetno Smoleju ni znano« (56). Zal moram oponentko razočarati to priznati, da tiste kraje poznam to da sem! bil zraven, ko se je rodila prva Kajuhova zbirka v tisti »baraki« v Starih Ogencah. Da dokumentiram nastanek Kajuhove zbirke, naj napišem o tem nekaj več.
Kraja Stare Ogence to Mrzla jama (todi Mrzle jame) sita prav blizu skupaj. Spectialka, ki sem jo imel v rokah, kaže obe zemljepisni' imeni, zato ne vem, kakšno »spedalko« je imela pred seboj J. Med krajema je približno 2,750 km zračne črte. J. se je pripravljena zadovoljliti z Smenom Mrzila jama, ne more pa se »zadovoljiti z lokalnim poimenovanjem barak to gozdn^a predela« (56) Stare Ogence. Zakaj tako, ne razumem: prvo kakor drugo je zemljepisno, kajpada lokalno poimenovanje, samo da se je v enem Kajiüiova zbirka razmnoževala, v drugem pa ne. MisUm, da je prav, če se za pravi kraj »ogreje« todi J.
br. Boman Savnik (pismo iz Postojne 4. XII. 1961) sporoča, da poznajo domačini imenii iStaire Ogence to Mrzla jiamla. i»V obeh lokalitetah slo se zadrževali konislpitrativino partizani, vendar je pred njihovim prtoodom obstajalo nekaj stavb samo v Starih Ogencah (logamica to hlev), medtem ko v Mrzli jami ni bilo nikakih stavb. Podatke posredujem preko informatorja gozd. inženirja od starega domačega logarja, ki ve todi za konspirativne premike partizanov.«
Dr. Fedor Košir, ki je neposredno gledal, kako so nastajale matrice za Kajuhovo zbirko, pravi: »Vračali smo se iz Brktoov, iz Pregarij, to se po nočnem pohodu ustavili na prostoru sredi na novo zasneženih gozdov. Na jasi je stala požgana aH demolirana, spodaj zidana fcoiča. Na zidanih temeijto je ostalo še nekaj od aten lesenega zgornjega dela. Gotoivo je to bila kakšna lovska ali gozdarska koča. Bo miojem spoaninu koča ni imela strehe, vsaj v celoti ne. Tako je nudila le malo zavetja, nekaj pa le. V tej baraki je tov. Brina pripravljala matrice za Kajuhovo pesniško zbirko. Stroj je imbla na kolenih to je tipkala. Pred njo je stal Kajuh to ji na pamet narekoval verze. Pesmi ni toiel zapisanih, v roki je imel le kos papirja, to če kakšen stih ni gladko stekel, si je oa papir naslikal stopice to Skušal po njih preurediti metrum. Smejiali smo se to se norčevali, češ, kako pesniki res pesmi kujejo.«
Moji Bipomlind se glede kraja to demolirane logamiice ujemajo s item, kar sta pisala Brina v Tovarišu 1948 to Drenovec v Borcu 1953 to kar pripoveduje dr. Fedor Košir. V hiši je tol pod le detoo ohranjen; zato je bilo tam, kjer je bil istrgan, m'ogoče zaikurilti ogenj. Lesene stene so bile deloma ohranjene, vendar je skozi luknje to skozi odprtino vrat pošteno vleklo. (Vrata je snel Fedor Košir, da je zunaj na njto prenočeval.) Dim je odhajal vsepovsod, največ skozi razkrito streho, od koder je včasih veter zaneseH trop isnežink. Po podu, kolikor ga je bilo ohranjenega, so se sušili lisiti papirja, deloma še nepopisani, deloma že odtisnjeni. Večkrat so listi zafrlell v vrttočaiStem vetru, da jiih je bilo treba loviti. Kipar Belač je praskal v matrico dekliško glavo za naslovno stran. Bdla je noč, ko je bilo delo, začeto popoldne, končano.
Dr. Danilo Dovgan, s katerim 'sva tedaj za nekaj lur našla zatočišče v omenjena baraki, dodaja: »Pripovedovanje o 'kraju to raminoževanju drži. To m bila baraka, ampak ostanek planinske aH logarske koče, s kamnitim temeljnim okviram'. Ko me je 'bolnika zdravnik vodil proti tej koči, baraki aid ibolje podritiijii, sem skozi demolirane stene videl vso dru-ščtoo, ki je bffla tam: Kaj.uha, Briao, harmonikarja Janeza, Belača to Hreščakovo. Sten 'Skoraj nd büo. Tudi od strehe, kolikor se morem spomniti, je ostalo samo ogrodje. CudiH smo se, kako da je kulitumdška skupina Smela s seboj 'vse, kar je (bilo za raam!noževan(j© potrebno: pisalni stroj, matrice, papir idr.«
212
j. me pravilno opozarja, da Kajuhove zbirke ni razmnožil propagandni odsek XIV. J dimJEiije, temveč ikaiitumiška 'sifcupina, ki je bila neposredno »vezana na štab« (56). Prav , je, da to 'kulitumiško skupino pod Kajuhovim vodstvom podčifeinio kot samostojno telo, I saj je tedaj in pozneje na štajerskem res predstavljala samosvojo, posebno celoto.
Matevž Hace, ki je bil poHtkomisar XIV. divizije, v svojih Komisarjevih spomlinih veMkokrat govori o Kajuhu, a o tem, kako je nastala v Starih Ogencah njegova prva i zbirka, nima nobene b^ede. Tilsto popoldne ga namreč v oni baraki ni bik) in je prišel j šele pod večer, ko je Mo delo že končano. Pač pa se da po nj^ovih Komisarjevih za- j friških določiti 'dan, ko je biHa zbirka raamnožena. Bilo je 15. novembra. Dne 14. XI. (je ; doživel en oddelek diviBije v Tatrah v Brkinih zelo hud udarec: Nemca so zgodaj zjutraj | tistega dne zalezli premalo ouječno partiaansk'o stražo dn je padlo ofcoH dvajset ljudi, j (Dan potrjuje tu'đi krajevna 'krondka Pregairij.) Isti dan zvečer se je vsa divizija pre- ; maknila iz Brkinov. Pohod je krila ko smola črna nioč, v kateax) 'se je neugnano zKvall dež, ki se je v 'območju Sneižndlka spremfilnljaH v sneg. Divizilja je prebredila Reko in izginila ; v snežniških 'gozdoVih. Dne 15. XI. öe- je za kratek počitek .usitavila v Star'ih Ogencah in | taml je Kajuh 'izdal svojo pesniško zMrtoo.
j. v Odgovoru govori' prott mojemu nasvetu, naj ibi se pri 'svo'jem raapravljainiju dr'žaia leitnic 1941—45. Mislil sem pri tem ičisto jasno, ida naj ise človek, ki ne zna hoditi, drži 1 plotu. Jagrova je spregledala v istem odstavku moje kritike postavljeno trditev, kako — \ — povedano s primero — »ni sdnü 'brez očeta in da bo Sinu verjetno sleda! vnuk« (149), j z drugimi besedami, da je življenje teklo pred 1941 in da se razvoj m končal z majem ! 1945. (širše 'sem to misel nJogel razplesti v svojem 'blejskem 'referatu, ki je izšel fcudi i tiskan .prej kakor obravnavani Odgovor. Tako me ni šele oponentkino opozorilo na poli- j tične in 'kulturne manifestacije pred 1941 pripravilo do nekdh povsem naravnih mdsdi.) ' j. md daje nadroben pouk o dogajanju v slovenski 'kulturi in poHtikd .pred začetkom NOB , in dostavlja: »Vsak intelektualec x>ozna te pojave v našem ja'vnem življenju med obema i vojnama« (55). Ker si j. tudd 'šcer v Odgovoru prizadeva za mojo moralno 'in politično ; diskvalifikacijo — bolj 'kakor za mloje istrokovno diskreditiranje — tudd tu z logiko svojega J pisanja prozorno namiguje, da me nekako ne more šteti med tiste izobražence, ki .tiste \ predvojne pojave poznajo. Ker maslom, da prehaja j. tu na področje preverjanja oseibnih : legitimacij, ji ne morem slediti. Ostajam na področju naj'ine polemike in naijinega .pdsaoja in ne terjam od nje, da mi pokaže legitimacijo.
Poglejmo — da ,se držimo Satno. nekaJterSh ¦važnejših vprašanj — kaj govoriva z Jagrovo \ o ne&ateirdh naših pesnikih! j
Nlpr. o Žujpančiču in o njegovih »mJolčečih« letih! Uigovarj.al 'sem obči m'isli, da je,; Zupančič v .raad'otoiju mied obema vojnama dolgo čaisa molčal, misli, M jo poudarja tudd \ j.; saj beremo v njeni knljiigi: »Med zadnjo Zupančičevo .predvojno knjigo — ,Veroniko i Desenišk'O' ääz 1. 1924 dn njegovo parltälzainsko zbirko dÄ 1. 1945... je .preteklo skoraj četrt \ stoletja. V tem raadobju pa žuipančičev duh ni maroVal; obmolknil je sicer kot izvirni j pesnik, toda piresenetil nals je prav v tem času kot moj'strski prevaijalec« (44). Ce znam \ brati, pomeni ta stavek, da je Ziipančič kot izvirni pesnik molčal v času od Veronike • Desendške do partiEsanske zibirke v letu osvoboditve, to je »skoraj četrt stoletja«. V svoijl i kritiki sem temu ugovarjal. Vendar men'da !te oponentfcine trditve ne smemo dobesedno \ verjeti, saj govori v svojem »šolskem! priročniku« oziroma »študiji«, kakor sama imenuje i svojo knjigo, tudi o ciklu Med ostnücamd, čeprav, da ponovim svoje besede iz kritike, ¦ »tako nejasno, da nd mogoče vedeti, kaj naj bi to pomenilo« (150). Gori navedeno mesto ; iz svoje knjige pa J. v svojem Odgovoru citira drugače, namreč takole: »jaz [= Jagrova] i pravMno ugotavljam v svoji študiji, da je umoOknii šele po ,Verondlki Deseniški' in da se je njegova ustvarjalna sila spet sprostila šele 1. 1934 v ciklu ,Med ostmicami'«. Tako berem ¦ v Odg.ovo(ru (56). Toda ta Citat ni iz njene .knjige! Njena knjiga govori o skoraj četrtstolet- i nem molku, po tem citatu pa bi njegov molk trajal deset let. In da bi dmlell še večjo i izbiro v številkah, navaja j. Župančičeve verze, po ikaiterih »je kot pesnik umoOknil za ; ceOdh 13 let« (tako j., 56). Kaj naj si zaa;j iasberemo: deset 'let, trinajst let, četrt stoletja? i Ko govori j. po Zupančičevem ZD o tej »molčeči« peariodl, pravi, da spada v to dobo j samo '»nekaj pesmd« dn da so tedalj »nijegova pesniška dela... redka« (56). A prav bij bulo, da bi naVedla tuidd urednikove besede, da namreč »o trinajstletnem molku ne smemo' govoriti brez pridrSikov« (III., 374). In tako je po vSem .tem »zadeva nekoliko drugačna« i (56), ne »kakor jo je prSkazal Smotej«, ampak kakor jo je prikaaafla j.
Moram priznati, da sem ob gornji zmedeni »zadevi« döjansko v zadregi: tako je zme- j delna, da se mi ne zda mogoča. In vendar ml ponovno branje dn premišljevanje ne razbistri ,i pogledov: zmeda ostane zmeda. Podoibno je z naslednjim iprimerom:
213i
J. IV taidigi piše: »Pesem [Poylte za menoj] je bila objavljena v SPor 1. 1942« (47)- Jaz sem v loriitäki zaipisal: »Kaflco je mogoče zajpisati, da je Ziipančič objavil pesem Poj.te za menoj v SPor 1942, ko je pa zagledala beH dan že 6. IX. 1941« (150). A Zdaj vam J. v Odgovoru dobesedno pravi: i>h 1942 tpa pasem ni izšla v SPor, kot se je meni zapisalo, kar Sraolej za menoj ponavlja^ temveč v Slovenskem zborniku« (56). Kdo je še kdaj sOfiišal kaj takega: kritik citira avtorjevo napačno trditev, pa je za to odgovoren, kot da je napačna trditev njegova!
A naj pustim take in podobne primere in pišem rajši o stvareh, ki naj dopotailjo naše dosedanje analnje o Blovsitvu v NOB.
Popraviti morami sVOji dosedanji trditvi, da je Bor priobčil v LZ dve oziroma tri pesmi. Ce zdrobim njegov ciklus lotima v sestavne pesmi, je Borovih pesmi v celoti sedem. Vendar o Boru kljub temu še vedno ne bi rekel, da je )>pei3nik LZ«, kakor to hoče J. Stopio priobčenih pesmi je venidarle preskromno, da bi mu mogli iprisoditi tak časten .naziv. A J. tu spelje mojo misel nekam čiSto drugam. V Odgovoru natnlreč zatrjuje, da ni prav nič važno, koliko pesmi je Bor v LZ objavil. Da ni tpesmi objavljenih več, to dejstvo Jagrovi dokaEuje, da jih ni objavil iz političnih razlogov oziroma da jih ni mogel objavljati zaradi svoje opredeljen'osti. »Miislm,« pravi J. na ustreznem kraju v Odgovoru, , »da bi bilo važno, tudi če bi objavu eno samo pesem, saj bi se z njo opredelil« (55). Jaz nasprotno mislim, da se je Bor oipredelil s Svojitmd Ocenami in eseji, nijegove pesmi so pa take, Ida bi bile mogle biti objavljene tudi kje drugje, ne Bamo v LZ. To potrjuje tudi pesnik sam v pismu, s katerim odgovarja na moje vprašanje, zakaj ni pesnil v LZ več (Radovljica, 24. I. 1963): »Pesmi sem začel pisati zelo zgodaj, vendar jih iz avtofcriltičnoisti nisem objavljal. Ko me je ta aVtofcritflčnoSt nenadotoa kdo ve zakaj izdala, pa sem! odnesel Jušu Kozaku nekaj svojih pesmi, ki jih je ta iz pomianljkanja fcrltičnasti objavil. Ker je bil trmast že tedaj, bi jih bil objavil verjetno še kaj več, če bi 'se jaz spet prav tako nenadoma ne bil odl'Očil, da bom to razjvado opustil. Vzrok je bilo pomembno dejstvo, da san medtem postal teutplent na eni izmed najbolj razvpitih gimnaizüj v Slov-enijl, namlreč v Kočevju. Iz bojazni, ida ne bi na tej raaVpiM igimnaizijl prišel ob dober glas, sem svoje pesmi zaprl v kovček. Kasneje, med vojno, ko je bilo mogoče objavljati pesmi tudi pod psevdonimom — česar Juš Kozak [v LZ] m dovolil — sem se znova premisUl, posebno ker sem' med tem časom lojpustil službo na omenjeni gimnaziji. Kaj si bodo ö mojih peSmlih mislili okupatorji, ki iso v mojem življenju začasno zavzeli mesto kočevskih dijakov, pa mi je bilo vseeno. Vsekakor Juš Kozak, ki je jprvi tiskal moje ,pesmi, ni kriv oziroma nima nobene zasluge za to, da jih nisem pred vojno objavil še kaj več. Nasprotno, celo med vojno ni odnehal in me je tiskal v Slovenskem zborniku (pod ipsevdonim'om'!).«
Kakor ob omenjenem Borovem primeru J. v Odgovoru vztraja, kako da »ariora zanimati hteramega zgodovinarja«, zakaj je ipisal Bor za svoj predal«, »kajti brez vzrokov pesnik tega gotovo ni delal« (55), enako neodjenljlvo odklanja J. moj ugovor v kritiki, da »mladi rod« partizanskih pesnikov ni nastopil »nekako sredi 1. 1944« (56), ampak že prej. še nadalje vzdržuje isvoj časovni kriterij, češ, »walzen je samo datum prvih objavljenih pösimä« (56—57) v partizanskem tiSku oziroma, kakor se glasi njena druga foTmiulacija, vendar z bistveno drugačno vsebino, )*daj se je kateri knijiževnlk oglasil v javnosti« (56). Oglasiti se v javnosti pa v času NOB pomeni vse 'kaj drugega kakor nastopiti v tisku. Kriterij, kdaj je partizanski pesnik kakšno pesem objavu v tiSku, se mi zdi neustrezen, saj tedaj ni čakala vrsta uredništev na "vsake nove verze in liiteramih revij niso tdBkald v vsakem delu osvobojenega ozemlj'a- Kaj vse je rrioralo ostati ipo beležnicah, na slučajnih. papirčOdh v pesnikovem žepu! Kaj je moglo 'spregovoriti le v recitaciji ali biti objavljeno, pribito na drevo v .partizanskem taborišču! Sčasoma se bo tudi treba vprašati, zakaj npr. partizanska lirika opeva le nekatera človeška čustva in zakaj partizanska proza obravnava le omejeno motiviko. Res moramo v tem videti predvsem prostovoljno omejitev ustvarjav-cev, vendar ne smemo pozabiti, kako je odpor proti »partizanski brezi« prišel do izraza v javnosti šele zelo zelo pozno. Pri partizanski literatim bi vsekakor bolj kakor pri Boru morali upoštevati m'ožnostl in nemložnosti objavljanja. V NOB je moralo marsikaj ostati »v predalu«, brez krivde usitvarjavca, brez krivde vodstva, zaradi same BitvamoSti.
Razen načelno pa oponentfci tudi s formalnega stališča nisem mogel v svoji oceni pritrditi. Tudi po Odgovoru še nadalje vzdržujem svojo trditev, da »mladi rod« nikakor ni nastopil šele »nekako sredi 1. 1944«, ampak že prej. O tem važnem vprašanju ne bo odveč nekaj več 'besed.
Ko sem v svoji oceni spomnil avtorico na KIox)čičevo antologijo Pesmi naših borcev, sem mlislii, da ibo šla vanjo gledat in mogoče tam našla, česar jaz zaradi varčevanja s prostorom nisem v ocand na-vedel. V Klopčićevem uvodu namreč -beremo, da prinaša antolo-
214
gija pesmi, Jd so bHe že priobčene v lisitdh vojašiknih enoit tzaAijega pol leita in ki so vaeite le iz'majhnega štorala irokopisnüi izibMc (VI^VII). Anltologija ije torej rezsultait preü-hodinilh objav to ne pureres; Bkoai ositivanijanje sredi leita 1944.
V >anladi rod«, Be 'je aa&eH ogtošati v pairtdizansHh časnikih m revijah... nekaiko sredi 1. 1944«, šteje J. Levca, Vuka, Ivana Korošca, Brestovo, Franceta Kosmača, Minattija, šmiita '»i. dr.« (knjiga, 27). V svoji oceni sem avtorico Dpoaoril, da drugače gledam na nastop Kosmača, Levca, Vuka, Brestove in Korošca (150, 151, 218), v svojem Odgovoru pa m)e J. zavrača samo glede Kosmača Sn Levca, o drugih navedenih spornih pesnikih pa ne reče ničesar. Zakaj ne? Zaito, ker ne more aavmniiti moje aaigumenltaoije, da je Brestova iSKiaSsst pesmd že 1943 in da sta hüa »toekako sreldi 1. 1944« že mrtva Stanko Vuk vsaj brl mesece in Ivan KoroSec že kar celd dve leti! Tudi nič ne poijasni, kako miore pri nijej Ivan Korošec pasti maja 1942, začeti nalstolpalti v partizanskem tisku sredi 1944 in se kot poeta novus pojaviti pod imenom Anton Korošec še tretjič, »proti koncu NOB« (117)! O Minattiju ho držalo, da se je i>ojavil sredi 1944, kakor beremo v knjigi na str. 27, in ne šele '»proti koncu NOB«, kakor beremo drugače v isti knjigi na Str. 117. Za Smdita ne moremi reči, ali spada v mladi rod iz srede 1944. Pomam njegove pesmi az listov prekomorskih brigad 1945. Sicer pa je zsaičel nastopati že pred voljno.
Moije opoaorilo na naslov Jagrove v maji Oceni, češ naj pogleda v Pesimd naših 'borcev, je veljalo tu'dd glede Kdsmalča in Levca. Kloipčič namreC v uvodu omenja oba, češ da je imel v rokah tudi dvoje abdirk: Kosmalčevo Pred pomladjo in antologijo Iz težkih dni, ki jo je dadalla šlandrova -brigada in v -kateri je glavni 'sodelavec bil Leveč. Oponenltka se opozorila ni poslužila in v Odgovoru zavrača mojo misel, da bi bilo -treba pesnjenje Franceta Kosmača in Petra Levca v NOB pomakniti časovno nazaij, v leto 1943. Naj o obeh pesnikih nanizam neikaj -podatkov, kolikor se tičejo nj-imdh začetkov.
Klopčičev uvod v Pesmi naših borcev omenja Kosmačevo zibiiko Pred pomladjo in antologija iz nje prinaša nekaj pesmi. Kosmač md je napisal o svojem partizanskem pesnijenju naJSledlnje stavike: »prve petaii sem naipSsal setptembra in oktobra 1943 v Cankarjevi brigadi. Predložil sem jih nekaj Tonetu Seldškarju, ki je bdi vodja kulturniške skupine, vendar v vedmh premdkdh, na različnih terenih nisem mogel zasledovati, ali je kaj objavil dn kje. Iz partizanovanja v Cankarjevi brigadi je pesem Izdajavske. mu bratu. Nekaj pesmi je bUo našapirograllranlh na bataljonskih 'stenčasih Canl^jeve. Bojd in premiki 'ob nemški ofenzivi v pozni jeseni 1943 niso dovoljevald kaj -več. Ofenzivo samo sem doživel in preži'vel v železničarski brigadi, od tam pa sem bil v novembru prestavlijen v deveto. Ta brigada je spaJdal'a v sesitav XVIII. dSv. Sn je loperirala na Hrvatskem, v Gorskem Kotaru. Meseca decembra je nastala vrsta i>esnm. Deloma so to tiste, ki jih je uglasbU Marjan Kozina in so ponarodele, deloma so to še druge, ki so osnova kasnejše zbirke Pred pomladjo. Pesmi so nastajale deloma na pohodih, deloma po tamkajšnjih krajih, kakor so bih Srpske Mora-vice, Mrkopalj, Fužine in Vrbovsko. Nekatere pesmi so bile objavljene v našem brigadnem listu Naš pohod, ki sem ga tudi urejal. Tako so bile priobčene v januarski številka (1944) Mitraijezcu Milošu Jenku, v isti številki pa še Hej, tovariši, pod orožje vsi', in sfcer besedilo in Kozinova kompozicija, v februarski Motiv iz Hrvatske, -v marčni Pohod v zimski noči in v aprilski V spomin padlemu tovarišu. A tačas sem 'bil že prestavljen v propag. odsek XVIII. div., kjer je delo vodil T. Seliškar. Meseca marca 1944 je naš odsek (na šapirograf) razmnožu mojo prvo pesniško zbirko Pred pomladjo. Bilo je to na Gori nad Sodražlco. Zbirki je prijazen uvod napisal Sediškar, opremil in ilustriral pa jo je Vito Globočnik. Sredi maja 1944 sem odšel na štajersko v kulturniško skupino XIV. divizije, ki se je morala formirati na novo, saj so iz nje štirje padu, dve tovarišici pa sta bHl v bolnišnici. Kajpada sem tudi tam pesnil, vendar je to bilo že v drugi pol-ovdiol 1944.«
Jagrovo naj opomnim, da navaja med svoljSmd viri (145) pesmarico Badovana Gobca Naša pairtizanska pesem s Hrovatinovim uvodom to opombami. V tej pesmarici pa beremo (206), da je nekaj skladb na Kosmačevo besedilo nastalo že decembra 1943. To so pesmi: Hej, tovariši. Naša vojska in Tujci pohlepni. Prvi dve pesmi pozna v svoji knjigi- tudi J. in ju sama omenja (17, 16). AU se ji zdaj, po vsem tem še vedno zdi prav, postavljati začetke Kosmačevega objavljanja partizanskih pesmi v sredo leta 1944?
Svojevrstno usodo je imelo i)esnjenje Petra Levca. Klopčič v Pesmih naših borcev sicer pravi, da je prepozno dobil v roke brigadno zbirko Iz težkih dni, a pristavlja, da je vendar še mogel upoštevati njenega glavnega sodelavca. V resnici stoji Peter Leveč neposredno za KosmteJčem na prvih Straneh I. aveaka. Ztoiilka Iz težkih dni ima sicer kot mesec izida zapisan junij 1944, toda izšla je pač pred Klopčičevo antologijo, ki niso isti datum. O svojem -pesnjenju v paridzanih je Peter Leveč dejal (osebno): »Ko sem v brigadi videl, kako ta m om skuša oblikovati stihe, se mi je zdelo škoda, da bd se porazgubile
215
pesmi, ki so büe sicer okorne po obliki in dovolj borne po vsebini, a si čutil v njih preprosto iskrenost in neponarejenost. Kot zbiratelj se je na zbirko sicer podpisai Žan-Stane Lenardič, ki je bil pri propagandi, v resnici pa sem pesmi zbora! jaz in jdh tudi sam uredil. To je, nekako bi rekel, moja prva pesniška zbirka. Pesmi sem v veliko primerih moral vsaj raiillo zlikati, vendar isem to storil z vso obzirnostjo do Kvime besede. Tam sem tudi prvič priobčil nekaj svojih (pesimd. Brigada namroč lisita ni imela. Sicer srrio večkrat poskidali, da bi začeh, pa se nam nekako ni posrečilo. Moja prva pesem, ki je nastala v partizanih, je Požgana vas, iz avgusta 1943. Ker ni büo lista, sem seveda pesmi samo recitiral: na mitingih, na sestankih, na nekakih 'literarnih večerih. Tako se spamönjam nekega takega bi rekel Initerarnega večera maja 1944 v neki kmečki hiši: ko sem bral Požgano vas, so dvema navzočima starkama lile sdlze po obraeM. To je bilo eno mojih najletpiših doživetij: iprilzinanje pesniški besedi. Ko 'sm^o raztonioSili na šapirograf zbirko Iz težkih dni, jo je tov. Žan poslal Glavnemu štabu, pri mojem partizanskem imenu Boris pa je zapisal tudi moje pravo ime in priimek. In ker je bil tedaj v propag. ods. Glavnega štaba Mile Klopčič, ml je pisal pismo, na moje pravo ime, v brigado. Pravo ime mi je dal tudi pri objavi v Pesmih naših borcev. S tem, da mi je pisal tak poet, kakor je bil' Mile Klopčič, sem bil seveda zelo počaščen. S svojim zanimanjem zame je zbudil v meni samozaupanje in več poguma v pisanju. Po partizanskih listih pesmi nisem dbjavljal, ker jih vojaške enote, katerim sem bü dodeljen, niso imele. Zato so tudi v prvi povojlni zbirki Koraki v svobodo dodani pesmim datumi nastanka.«
Menim, da sem končno z obširnejšim argumentiranjem prepričal tudi oponentko, da je njeno razvrščanje mladih poetov tam okoli srede 1944 v knjigi in v Odgovoru nevzdržno.
Ne m'orem islediiti oponentki, ko se ml ponuja za vodnico pri spoznavanju m uveljavljanju, kakor ona misli, »novih« estetskih vrednotenj, »modemih« literamoteoretiöriih označevanj ipd. V sVoji kritiki se res nisem zadovoljil z nekaterimi aVtorićinUmi oznakami liter, del z neustreznimi ali ohlapnimi termini. Zdaj v Odgovoru visokostno zatrjuje, da so nekatere moje trditve s področja estetike in üterame teorije dokaz mojih zastarelih nazorov: »Morda je to ipomanjkanje posliiha za subtünejse stvari, morda pa so to ostanki nekdanje že zdavnaj preživele oficiahie estetike« (57). S takimi besedami naperi oponentka proti meni bridki meč isvojega Odgovora. Zal se še nadalje ne morem vneti za njeno »širšo, modernejšo in uzvlrnejšo razlago« (88) s področja estetike in literarne teorije. Vsakršna estetska ali literamoteoretična sodba mora namlreč vendarle temeljiti na dejstvih, ne moremo in ne smemo je izkonstruiratl iz svojih meglenih, na vsak način »novih« pogledov. Zelo cenen je način, nekaj kar vprek označevati za staro ali zastarelo, ne imeti pa svojih pogledov, ki" bi bili urejeni, zgrajeni v logičen sistem. Nobeno zatrjevanje z oponentkine strani o isvoji modernosti in moji zastarelosti ne more iz Kliopčičeve enodejaiike Matere napraviti dvodejansko dramo, kakor beremo v oponentkinl knjigi (82), aU ne iz Zupanove novelete »ciklus (5) kratkih novel«, kakor stoji v njeni »študiji« ali »šolskem priročniku«. Modernost, naprednost in novost si prisvajati, še ne pomeni, to .tudi dejansko imeti. Ob vnetem razglašanju svoje modernosti in ob glasnem poudarjanju zaplotništva svojega nasprotnika se prav lahko zbudi sum v resničnost z ihto zagovarjane trditve. Mimogrede naj Jagrovo opomnim na vedno živo resnico, da mladost ni zasluga in starost ne napaka; marsikdo je že ob rojstvu star dn hria toge možgane.
Za vzgled oponentkinih estetskih vrednotenj naj izmed vsega vzamem zatrjevanje Jagrove, kako so Prežihovi Naši mejniki »najbolj dovršene umetnine z vojno tematiko« (v knjigi 32, v Odgovoru 57). Ker Naši mejniki po oponentkinih besedah »ne potrebujejo ne Smolejeve milosti in ne moje hvale« (58) — sama v Odgovoru, mojim ugovorom na-vküjMib, vztraja pri svoji prvoitni sodbi — naj o zbirki spregovorijo drugi, da se bo videlo, koliko je movo«, »moderno«, »subtilnejše« vrednotenje liter, del, ki si ga prilašča J., utemeljeno. V svoji oceni sem imenoval prozo v Naših mejnikih »časniške listke in le delno izdelane novele« (152), oponentka pa »črtice in novele« (57). S strani Jagrove sem seveda žel za svoje mnenje odločen ne.
Ob izidu zbirke je Tine Orel napisal v LP (17. V. 1947) med drugim: »Čeprav pisatelj sem in tja zaide v žumalističen slog, vendarle zmaguje njegov nekdanji sveži, sočni, pristni realizem... [nekatere] črtice so ras bližje na hitro pisanemu felijtonu... žal ti je samo to, da te zgodbe niso povezane v veliki tekst te dobe. Bes so nekatere teh stvari kakor neobdelani drobci, kakor da bi jim manjkalo umetniškga prijema.«
Anton Slodnjak je v Letopisu Matice Srpske (1949, 369) in nato v slovenski objavi v Obzorniku (1950, 20) napisal: »Knjiga Naši mejniki vsebuje vrsto črtic in študij o slovenskem narodnem odporu zoper okupatorja... treba [je] reči, da lametniško niso povsem dognane in ne dozorele ter da so bolj gradivo in študije za umetniško sUko velikega časa in njegovih ljudi.«
216
In še Mamja Boršndk v knjigi Stadije in fragmenti (1962, 355) v eseju o Piežihu. Pisaitelj si je, pravi M. B., po trpljenju mted vojsko končno toAo opomogel, »da je napisal nekaj feljtonov in črtic tudi o vojnih strahotah nacističnega nasilja, toda razen redkih izjem (Stari grad) te agoidbe, ki jffli je deloma izdal v posehnl zibirki (Naši mejniki, 1946), nivoja njegovega predvojnega ustvarjanja ne dosegajo. So pa pomembni dokumenti tedanjih vojnih muk in bi lahko Blužili kot graJdilvo širšemu teksta. TaM', kot so, so reportažni in ne zaijemaijo is, jeldra.« '
Odgovor kritiku, ki ga je napisala J., nudi še vrsto mikavnih priložnosti za polemiziranje, razpravljanje, tuca ironiziranje ipd. Na primer! Oponentka vije roke, kje vendar živim, da ponujam uix)dabljajočo umetnost namesto likovne, ki je po njenem mnenju edino sodoben, naprednega Človeka vreden izraz. Moram ji zagotoviti, da stojim trdno na slovensfcüi tleh in da tudi najvišja šola »tistih« mnetaosti na Slovenskem nosi naslov Akademija upodabljajočih umetnosti. Ce jo je zbodel moj -izraz o pesnikih jypo božji volji« v moji oceni, je jjokazala — da se izrazim pol mistično — prav predpotopno nestrpnost. Kakor je cenena njena obtožba, da sem ob razipravljanju o Klopčičevih prevodih pri naštevanju »skoraj vsa imena« prevedenih pesnikov za njo samo »spretao ponovil« (57), bi bilo enako ceneno, ko bi jaz zapisal, da je avtorica ita imena -prepisala iz Kazala Klop-čičevega Divjega grma. Nesmiselno bi se bilo prerekati, zakaj Tiskovna zadruga m hotela izdati Župančičeve zbirke Med ostmicami. Zdaj mte poučuje s prstom na -vrsticah, ki sem jih avtorici sam pokazal. Itn. itn. Važno in prav se mli je zdelo, da v tem svojem razpravljanju zapišem nekaj novosti in dopolnit o slovstvu v NOB, v -prerekanje z oponentko se pa ne moreta spuščati.
Po vsem ne morem reči, da bi bila oponentka s svojim Odgovorom ubranila svojo »študijo«, »šolski priročnik« ali »šolsko izdajo«, kakor različno imenuje svojo knjigo. S svojimi ugovori me ni prepričala, da :bi menjali svojo sodbo. V Odgovom nI Varčevala z izrazi na moj račun, kakor so-: zaostalost, starokopitnost, osebno pisarjenje, glosatorstvo, kabinetnost, nepoučenoist, protislovnoist, ameidenoist, neizičiSčenoist pojmov ipd. Kdor se nasprotnika loteva s takimi izrazi, ga sumim, da mu manjka dokazov. Grafični triki, kakor: kritika, »kritika« in »KRITIKA«, morejo zmiesti -samo neizobraženega bravca, tem pa JiS menda m namenijen. V svoji oceni in zdaj v 'svo'jem odgovom nisem hotel biti oseben. AU je to načelo kulturne kritike spoštovala tudi oponentka, naj si odgovori sama. Zato ne bom oponentke opominjal, naj si samokritično prebere uvodna dva in zadnji odstavek v svojem Odgovoru. Vsekakor ise strinjam z njo, da je področje naše slovenisüke, vključno 'tudd področje NOBj talko široko, da nihče, kd se ukvarja z vprašanji našega slovstva, ne more biti »osebno prizadet« v svoji skrbi za morebitni »klavm' plasma« (53) svojega dela: dokaze imamo, da se da »plasirati« marsikaj. Jagrovo lahko samo zagotovim, da me polemika z njo ni nič veselila in da ta z mirnim srcem postavljam piko.
Viktor  Smole j
217
NEKAJ NOVIH KNJIG O SLOVSTVU NOB (DOSTAVEK)
Odgovor Veri Jagrovi sem kot fekletp svojega razpravljanja o slovstvu v NOB napisal konec januarja in taikoj oddal urednisitwu JiS. Naknadno sem po ugotovljenih podatkih mogel napisati še nekaj dostavkov, ki naj tu sledijo. Spadajo na začetek objave v št. 7 na str. 212. Tiskarni besedila ni bilo več mogoče uvrstiti na ustrezno mesto.
O tem, kako smo na Slovenskem spoznavali Brechta pred vojno, je na mojo pobudo napisal pomembne ugotovitve dr. Bratko Kreft (gl. tu, str. 217). Kreft sicer ugotavlja, da je bila igra Puške gospe Carrar »dobro znana med nami levičarji«, vendar ni vzroka, da ne bi Klopčiču verjeli, če trdi (osebno), ^ igre tedaj ni poznal in da je tudi po vojni ni bral, ko je izšla v slovenskem tisku. Sicer pa je ob ugotovitvah, ki sem jih nanizal o Čapku in Brechtu, zadeva jasna ko beli dan.
Naj iz arhiva Slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljani navedem sodbo, ki jo je o Čapkovi Materi zapisal eden izmed ocenjevavcev, ko je bil tekst predložen cenzurni komisiji. Sodba je seveda odklonilna, razlogi za odklonitev pa so tipično nazadnjaški. Ocena pravi (17. X. 1938): »Z ozirom na sedanji čas, ki spričo še preteče vojne nevarnosti (marca zasedba Avstrije!) ni pomirjen, in radi sUkanja vojnih grozot, ki bi utegnile v poslušalcih odjekniti negativno v več smereh, bi büo uprizoritev odložiti na poznejši čas, a s tera tudi odobritev dela.« Popuščanje nacifašizmu je tisti čas gnalo vodo na mlin samo Hitlerju, pozivanje na odjxjr in boj proti valečemu se fašizmu pa je bilo edino upravičeno in napredno. Prepovedati Capku na slovenski oder je torej pomenilo podpirati profašistične moči in razvoj v fašizacijo. Ta misel je jasno izražena isti mesec istega leta tudi v Slovenskem poročevalcu, ki je zapisal: »Gesla ,Vse za ohranitev miru' tirajo človeštvo kljub vsemu v novo svetovno klanje in novo suženjstvo'.«
»Verjetne« »vplive« tuje literature je ugotovila J. tudi ob Vitomilu Zupanu, samo da je mogoče zavrniti njene trditve hitreje. Naj najprej opozorim, kako kritik in literarni zgodovinar ne smeta verjeti niti avtorjem, če nista njihovih trditev prej sama pretresla in preverila. Gre za Rojstvo v nevihti, o katerem je J. posnela nekaj trditev iz gledališka lista ljubljanske drame ob premieri novembra 1945. Tam je namreč rečeno, da je to dramsko reportažo napisal Zupan kot borec IX. brigade v proslavo druge obletnice OF (Jagrova,
252
110). Ker je bila IX. brigada na Hrvatskem od pozne jeseni 1943 do 14. februarja 1944, ko se je vrnila na Slovensko, in ker je tedaj Rojstvo v nevihti nastalo najpozneje do srede februarja, je trditev, kako naj bi büo namenjeno za drugo obletnico OF, nepravilna, ker si težko m'islim, da bi bil dramatik recimo februarja 1944 pisal odrsko delo, 'ki naj bi proslavilo obletnico v letu 1943. Ce pogledamo objavo tega teksta 1945 v knjigi, najdemo tam (6) zapisano, da je bU napisan »v partizanih 1944 leta«, še večja je neprevidnost, da J. pri Rojstvu v nevihti ugotavlja vpliv Jeana Paula Sartra. Jagrova namreč piše: »Strinjam se s Potrčem, da je na delo verjetno vplivala drama Jeana Paiüa Sartra ,Morts sans sepulture' (Nepoko-pani mrliči)« (111). Res spoštovanje vzbujajoča kritičnost! Slovensko delo je nastalo do sred^ februarja 1944 in imelo premiere v Ljubljani novembra 1945, Sartrovi Nepokopani mrtveci so imeli francosko premiero 8. XI. 1946 — in tu nekdo resno govori o vplivu Sar-trove drame na Zupana!
'Novo pričevanje morem zapisati o pesniku Ivanu Korošcu. Ko sem lani pisal (218) o njegovih pesmih, sem izrazil mnenje, da je pesem Dve pismi najverjetneje nastala pred vojno, torej ne v partizanih. Jože Brejc ('gl. letošnji letnik, 180) je to domnevo zavračal. Končno morem zdaj dati vero Miroslavu Ravbarju, Koroščevemu sošolcu in prijatelju. Ravbar pravi (osebno): »Pesem Dve pismi je nastala pred vojno, ob služenju vojaškega roka v Mariboru 1939. To sem že zapisal v trž. Razgledih v podčrtali opombi (1951, 445). Korošec se je močno zgledoval po sovjetski poeziji in jo posnemal (Jesenina, Bloka, Ivanova 'idr.). Dve pismi 'izdajata Jesenin'a. Večina pesmi je ostala v rokopisu. Sodeloval je pri gimn. listu žar. Ime Anton se ga je prijelo po zafrkljivem namigovanju na politika, dr. Antona Korošca. Pravo ime je Ivam. Ubit je bü v neposredni bližini doma, nad domačo hišo. Domlači so ga na skrivaj sami pokopali na vrtu. Danes ležijo njegove 'kosti na borovniškem pokopališču. Vse kaže, da ga niso ubili ne Italijani ne beli, temveč da je bil žrtev nekega osebnega obračuna.«
Viktor Smolej
253