gpedfatone ta abbonamento postale — Fottntna
▼ gotovini
Leto XXn., št. 242
upcavmStvo. LjuDliana fuccuiiier* ali ca S.
Teleloo fe. 51-22. 51 23. 11-24 ta*enuoi oddelek: Ljub(|ana. Puccinijeva ali*
ca S — Telefon fe. 51-25. 51-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poStno-čekovnero zavoda fe. 17.749, za ostale kraje (raliie Servmo Conti. Cori Po«t No 11-3118
IZKJ-j w ZASIOPSIVO a oelast 12 Kj.
Itaiiu r. nozemstva ima Omon* P.ibhl.ctts Italiana S. A. MILANO
Ljubljana, četrtek 22. oktobra 1942-XX
Cena cent. 80

Iskal« viak dta ono »•■tdtljka Naitfaiai aaaia mesečno lir
m ioogemstro pa Lir 22JO.
OttdaiitTOi
v. 31-22. 51-25, 31-M.

GONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la p«b-UicU di peoveniona italiana mi oten: Pubbliati Italiana S. A. MILANO
Importante successo aereo nel delo eglzian
Varie dlecine di apparecchi nemiici risultano finora abbattuti da aviatori italiani, numerosi altri distrutti da quelli germaisici — Nuove azioni contro gli aereporti di Malta
D Quartler Generale delle Forze Armate eomunica in data di 21 ottobre 1942-XX U segnente bollettino di guerra n. 878:
In dura, violenta battaglia combattuta contro poderose formazioni nemiche l'arma aerea italiana ha riportato nel cielo egiziano nn importante successo. Varie diecine di apparecchi risultano finora abbattuti dalle valorose ed infaticabili squadriglie da cac-cia tra le qnali si sono particolarmente distinte quelle degli stormi III e IV, altri
numerosi apparecchi sono stati distrutti in combattimento da aviatori germanici, sel precipitavano colpiti dalle batterle contro-aeree; si stanno precisando le cifre delle perdite avversarie e delle nostre.
Keparti tedesehi da bombardamento han-no continuato le azioni contro gli aeroporti di Malta.
Velivoli inglesi hanno sganciato alcune bombe silile periferie di Catanla; non sono segrnalati dan ni.
Važen uspeh v zraku nad Eglptsm
Italijanski letalci so po dosedanfih ugotovitvah sestrelili ved desetin sovražnih letal, nemški pa uničili več nadaljnjih letal — Novi napadi proti letališčem na Malti
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 21. oktobra naslednje 878. vojno poročilo:
Italijansko letalstvo je doseglo v hudi in siloviti bitki z močnimi sovražnimi skupinami v zraku nad Egiptom važen uspeh. Hrabre in neutrudljive lovske eskadre«, med katerimj so se posebno odlikovale oddelki III. in IV., so po dosedanjih ugotovitvah sestrelile več desetin letal. Več na-
daljnjih letal so v spopadu uničili nemšld letalci, medtem ko so jih šest, ki so treščila na tla, zadele protiletalske baterije. Ugotavljajo se še vedno številke sovražnikovih in naših izgub.
Oddelki nemških bombnikov so nadaljevali svoje napade proti letališčem na Malti
Angleška letala so odvrgla nekaj bomb na predmestja Catanije, zabeležena ni bila nobena škoda.
P n govori s s!oveH5kkn ljudstvom:
Novinar g. Alessandro Nicotera je imej v torek zvečer po rad:u Ljubi ana naslednje predavanje:
Nekaj dn: smo dihali mili zrak glavnega mesta R nia. Prijetno solnce je trajno zlatilo kriv; ne stolpov in popolnih kupol in duh se je skozi jasnost sapic vezal s čuvstvom zbranosti in miru.
Nikdar nismo tako zelo, kakor ob takih začasnih odmorih, ki so obenem tudi prilike za razmišljanje, in toliko razmišljali o precej zopernem ozračju te naše Ljubljane; mislili smo na stalno meglo, ki se vleče tja do poldneva in vleče s seboj v dolgo zimo rie zadnje privide gotovega mračnega značaja, kot neke ideje obsedenosti. nasprotovanja, vztrajanja v zlu, vse to pa se zagrizuje v duše mnogih oseb, ki so se morale dolge mesece v letu kljub neugodnemu vremenu zapirati vase :n v svoja razmišljanja, ker so bili ovirani, da bd se razgledali po širših in globljih prostorih in obzorjih.
Te osebe se tako mučijo zaradi najbolj različnih vprašanj. Včasih se njihove misli obračajo v metafiziko in tedaj se nam ni treba ničesar bati! kadar pa se v misel za-grize črv politike in političnega delovanja, tedaj vemo, da so ljudje krenili na najbolj nevarno poprišče. ki je podmini-rano; kadar pa je misel zajeta še s podtalno zablodo, tedaj nas zajame žalostna blaznost zločinskih dejanj.
Zločini! Vedno in v vsaki deželi so se zločini dogajali. Zločini so se dogajali tudi iz političnih nagibov. Če pa nam dovolite, pa lahko napravimo neko razliko. V sredozemskih deželah imajo zločini vedno za podlago strast, drugod pa izvirajo iz more ali pa skoraj vedno iz hladnega računa. Teh razlik pa morala ne dopušča, pač pa lahko ugotovimo — če ne upoštevamo nekih primitivnih rodov, kjer je krvna osve-ta zavzela mesto zakonika —, da se ni nikdar moglo ugotoviti, da b: se zločin na tak način in tako sistematično vključil v politično delovanje in da bi postal politični zakon, kakor to že nekaj desetletij skuša boljševizem uveljaviti v naši izmučeni Evropi.
Boljševiki so z izkušnjo ugotovili, da se z zločinom lahko izvede in vodi revolucija; mi ne bomo rapravljali o tem. da se je to lahko zgodilo v Rusiji, vendar pa trdimo, da se je samo zaradi tega dejstva boljševizem avtomatsko izključil iz vseh naslednjih poizkusov v civiliziranem svetu. ker je izzval prav zaradi tega splošen gn;us in odpor, prav tako oporekamo, da bi se z organiziranim zločinom mogla dobit1 vojna, kajti to je končno edini cilj. ki se hoče sedaj doseči, tudi, če se žele vzpo-rediti cilji vojne in revolucije.
Sile. ki hočejo doseči zmago, ne morejo istočasno stremeti za tem, da se uveljavijo v hladnem strahotnem pobijanju; orve preveva topel idealizem in so polne viharnega zanosa; druge pa so prepojene z zavistjo in so razgaljena surova zločinska propa-lost in nič drugega ko zločinska propa-lost Ker se ne morejo obdržati v luči solnca ne bodo nikdar mogle korakati po b!r>5čeč: cesti zmage.
M vsi prav dobro vemo, da je boljševizem v vsakem svojem teoretičnem m praktičnem ooiavu rezultat obupane logike. je vedno ista volja umovania. ki gre do zadnjih posledic: zadeva (kakor smo že rekliV ki se je spočela med severnimi meglami brez omilitev in senčnih iger. ki iih dovoljujeta iužna toplota in južna luč
Ista strahotna volja, ki je boljševiško revolucijo postavila v službo kiklopskega ustroia. ki b: moral zmečkati vse druge ge narode ista absolutna log'ka vzrokov in učinkov, prepojena s številkami, ki bi od Marxa naprei morala v revoluciji neizbežno zmagati, navaia k premišljenemu in preračunanemu zloč:nu, hladnemu umoru > naiboli ciničnemu in podrobno pripravi lenemu atentatu, vse to pa bi se brez dvoma moralo v času znanstveno razvijati po določenih načinih, kakor se iz-
dela vlačilec, ali pa, kakor se sestavi proračun. Vse to se bo mogoče zdelo izredno in celo odločilno onim, ki niso izobraženi v zgodovini in v veri. plahim, prizadetim, zlasti pa učencem morilcev.
Vendar pa ceste, ki vodijo k zmagi, nikdar niso bile takšne in ne morejo biti takšne.
Kolikor mi vemo, je bila zmaga vedno ustvaritev junakov in nikdar podlih morilcev. Junaki se rode in delujejo v višjem ozračju, ki ni tisto iz splošnega zlo-činstva. Ozračje junaštva je odvisno od občega koprnenja po višjih ciljih civilizacije. Najvišji cilji civilizacije pa so določeni od držav Osi in streme, kakor smo že večkrat izjavili, za večjo socialno pravičnostjo med razredi in narodi. Sovražniki Osi so tisti, ki so rajši napovedali vojno namestu, da bi se priključili zahtevi po pravičnejši razdelitvi dobrin, katere so si hoteli obdržati za vso večnost, in tisti, ki kakor boljševiki mislijo, da bodo njim na ljubo narodi kaznovani po določenem kaznilniškem pravilniku. Vsi ti sovražniki Osi nimajo ničesar postaviti nasproti socialnemu in mednarodnemu načrtu Osi mimo premaganih obrazcev, v katere ne more nihče verovati, ker so isti, v katere v preteklosti prav oni sami niso nikdar marali verovati. To so napačni obrazci in v mreže teh obrazcev narodi, že enkrat izdani, odločno ne bodo marali drugič pasti. Sovražniki Italije in Osi in trojne zveze torej nimajo mogočnega ideala, ki bi ustvaril ozračje za požrtvovalnost in junaštvo. Če smo včasih opazili slučajno kakšen odpor, tedaj ne smemo pozabit' na ukaze, ki jih je dal rdeči car. da naj čete strelcev ostanejo za hrbtom bojevnikov in da naj ostanejo obkoljeni do smrti na bojišču. To je ruski sistem, ki je baje dal odlične rezultate, vendar pa to ni in ne more biti zmaga. To je ruska žaloigra. to je nasilje metode, to je patološka zaverovanost. ki vprizarja najstrahotnejše in če hočete najbolj logične nesmisle; in vendar to ni zmaga, kajti zmaga, proti kateri gremo, ni usmrtitev, ni duhovita zarota, ni zaseda, ni past nj dinamit. ni zastrupljen je na domu, ni satanska prevara, ni aritmetični račun, ni propalost ali napaka ali zvijača ali pa osebna krvna osveta.
Oni. kj so menili, da bodo za to ceno zmagali, so se pogosto zmot;li To so bih morda dobri načini v srednjem veku. danes pa imajo narodi zadnjo besedo. Narodi pa ne branijo samo svoje zemlje, ampak tudi svoje zgodovinsko poslanstvo. Nad dogodki, nad hudobnimi zločini, ki se mogoče dogajajo nad kalužami zgodovine, mi Italijani čutimo — in v dobri veri bi hoteli, da bi to z nami čutili tudi oni. ki imajo čut za življenje, čast in pravico —, da bo bližnja doba morala biti naša ne toliko zaradi tega. ker smo se zagrizli v delo primernega zatiranja zločinstva ali pa v jezljivo zasukavanje ali pa v mračno zagrizeno dogmat:čno blaznjenje. ampak zaradi tega. ker neka višja plemenita misel vodi naše nagibe in ta misel je prav ista ideja, zaradi katere smo se vojskovali v prejšnji svetovni vojni: ideja pravice za narode. To idejo so izdali prav tisti, proti katerim se sedaj vojujemo. toda ta ideja nam bo prinesla zmago.
Ob koncu bomo lahko prav tako kakor takrat rekli, da smo se lojalno vojev-li.
To je. kakor se znajo vojevati samo junaki.
Nemška letala nad Anglijo
Rim, 20. okt. s. Reuter poroča, da je bilo mnogo žrtev in da so bila mnoga poslopja uničena v ponedeljek, ko so se posamezni nemški bombniki nenadoma pojavili nad številnimi mesti v južni Angliji in nad ustjem Temze. Nemški bombniki so nenadoma prodrli skozi oblake in odvrgli bombe ter se naglo zopet skrili za oblake. Reuter ugotavlja, da so bombniki obiskali 10 mest v 18 okrožjih in pristavlja: Izredno Številne žrtve so bile v nekem mestu ob ustju Temze.
Nove osvojitve na Kavkazu
Izjalovljeni sovjetski razbremenilni napadi na severa od Stalingrada Italijanske in ruiminske čete odbile sovražnikove poizkuse za prekoračenje Dona
Berlin, 21. okt. d. Kakor javlja današnje vojno poročilo vrhovnega poveljni-štva nemške vojske, so se na kavkaškem področju nadaljevali srditi boji in so nemške čete kljub hudemu odporu sovjetskih čet pridobile novo ozemlje.
Tudj v Stalingradu se nadaljujejo boj}. Topništvo in letala so obstreljevala sovjetske ladje na Volgi, napadala sovjetske transportne naprave, letališča, skladišča in oskrbovalne kolone.
Med Volgo in Donom je sovjetsko poveljništvo z močnimi novodošlimi pehotnimi in oklopnimi silami obnovilo svoje razbremenilne napade s severa, ki so se z velikimi izgubami za sovražnika Se pred našo fronto zrušili. 40 oklopnih vozil .ie bilo uničenih in zajetih mnogo ujetnikov.
Italijanske in rumunske čete so odbile več sovražnih poskusov za prekoračenje Duna z velikimi izgubami za sovražnika.
Nad egiptsko fronto se je razvila velika letalska bitka z močnimi sovražnimi letalskimi silami. Nemški in italjanski love) ter protiletalsko topništvo so ob majhnih lastnih izgubah dosegli velike uspehe. Točni podatki še niso prispeli.
1
Nemški lovski bombniki so nadaljevali napade proti letališčem ta Malti.
V	Sueškem zalivu so nemška bojna letala v noči na 20. oktobra potopila sovražno petrolejsko ladjo s 5000 tonami.
Nekaj angleških letal je včeraj priletelo nad Severno Nemčijo. Posamezni bombniki so odvrgli bombe, ki so povzročile izgube med civilnim prebivalstvom in škodo na stanovanjskih poslopjih. Protiletalsko topništvo je sestrelilo eno sovražno letalo.
Severno od Shettlandskega otočja je bila z bombnim zadetkom poškodovana sovražna trgovska ladja.
V	teku enoletnih težkih bojev južno "" Ilmenskega jezera se je tako v napadalnih kakor tudi v obrambnih borbah močno odlikovala divizija SS pod vodstvom višjega skupinskega vodje SS Eickeja, imejitelja Železnega križa s hrastovim listjem.
V	dodatka javlja nemško vrhovno poveljništvo. da so ob severoafriški obali angleška letala dne 20. oktobra podnevi napadla nemško bolniško ladjo, ki je bi'a jasno označena z znakom Rdečega križa.
Soji za poslednjo sovjetsko obrambno postojanko v Stalingradu
kateri Izmed teh brodov so opremljeni > letalskimi motorji. Na krovu teh velikifc čolnov je postavljeno nekoliko brzoetrel-nih topov, ki skušajo vzeti pol svoj obstrrf nemške baterije na industrijskem področju. To pa so prvenstveno le akcije za presenečenje, ki se popolnoma ponesrečijo, ln se
V palači Venezta:
Duce sprejel ministra Rusta
i
I	20. okt. s. Duce je sprejel nemške-
gr listra za znanost, šolstvo in vzgojo Bernarda Rusta ter se je z njim nad eno uro prisrčno razgovarjal.
Rim. 20. okt. s. Davi se je minister Ru®t s svojim sipremstvom podal v Tivoli, kjer je obiskal vilo Adriano, vilo D'Este in italijanski etnografski muzej. Navzoča sta biLa Zvezni tajnik in predsednik muzeja Ceccareli. Nato je Eksc Rus* ofc«raka! v spremstvu ministra Bottaia vojaško bolnico v Ceviu ter se je udeležiti sprejema p<ri predsedniku Italijanske akademije. Minister Rus* je s svojim spremstvom odpotoval nato proti Dunaju.
Berlin, 20. okt. Sovražna propaganda priznava, da sta dva velika industrijska kompleksa »Džeržinski« in »Rdeča barikada« v rokah Nemcev, prehaja pa s popolnim molkom osnovno dejstvo, da je le tretji veliki zavod, namreč železarske delavnice »Rdeči oktober«, ostal kot zadnja obrambna postojanka vsega Stalingrada v posesti rdeče vojske. Po neki vesti iz Moskve si Reuter prizadeva dokazati, da so Rusi še vedno gospodarji industrijskega pasu, ki se vleče mnogo kilometrov ob bregu Volge.
Berlinski tisk popravlja ta poročila in naglaša, da je večji del industrijskega mesta trdno v nemški posesti. Edini del mesta, ki je še ostal rdeči vojski, je »Rdeči oktober«. »Nachtausgabe« pripominja, da zahteva napad na »Rdeči oktober« skrbne priprave, zlasti, ker se je vreme poslabšalo in nemško letalstvo lahko posega v boje proti sovražnikovemu te:V:emu topništvu z druge strani Volge samo v omejeni meri. To nalogo opravlja sedaj skoro izključno nemško topništvo, ki brez prestanka obstreljuje delavnice »Rdečega oktobra«, kjer se boljševiki pripravljajo po vsem videzu za takisto divji odpor, kakršnega so pokazali na ostalih dveh industrijskih področjih. Na prvi pogled bi se zdelo, da bo po strahoviti cgnjeni toči nemškega težkega topništva in nemških bombnikov, k: ne puščajo kamna na kamnu, imela nemška pehota pri napadu malo dela, toda stvar ni taka. Preostal. ooljševiki ,se z veliKO rpret-nostjo poslužujejo velikanskih kupov skiiv-ljenega železa, zamotane žice in razbitega kamenja ter za to oviro ustvarjajo novo točke odpora. Nemci so morali prestati hude boje s temi sovražnimi gnezdi tudi še potem, ko so bile delavnice »Dzeržinske-ga« in »Rdeče barikade« popolnoma zavzete. Zato so tudi sovjetske izgube tako izjemno visoke.
Od včeraj zjutraj dežuje nad .-Sialingra-dom kakor iz škafa. Deževje seveda ne ovira pehote in oklopnih čet pri obkoljevanju železarne »Rdeči oktober«, pač pa .ie izpre-menilo v mlako vso stepo na zapadu od Volge, tako da se na mnogih letališčih težka bojna letala niso mogla več dvigniti. Zaradi tega je bila onemogočena neprestana vrsta napadov na sovjetske baterije, ležeče na vzhodnem bregu Volge, ki predstavljajo največjo moč stalingrajske obrambe. Njihov stalni zaporni ogenj vzdržuje pred železarno »Rdeči oktober« nekako steno iz železa in ognja, ki otežkoča napredovanje nemškim oklopnim vozovom. Včerajšnji dan je zato sovjetsko topništvo lahko skoro nemoteno nadaljevalo svoje obstreljevanje. V Berlinu zatrjujejo, da sc-napad pehote na železarno še ni začel, pač pa oklopne čete že 48 ur napadajo, da 00-pro vrzel v utrdbenem pasu železa-, ne.
Rdeča obramba je potisnjena na tako tesen prostor, da je to za^io velika neugodnost. Nemško topništvo je osredotočeno na gričih zapadno od meota in lahko naravnava obstreljevanje poljubno na vsako točko ruskih postojank. Na drugi strani pa je ta okoliščina dala boljševikom možnost, da so osredotočili mnogo avtomatičnega strelnega orožja okoli železarne, tako cla skoro ni metra v utrdbenem pasu okoli železarne, ki bi ne bil branjen z vsaj eno strojnico. Razen tega niso v tovarnah samo čete, ki so bile v boju od prvega trenufki napad-i na Stalingrad, marveč tudi vse one čete, ki so se umaknile s področja »Dzeržinske-ga« in »Rdeče barikade«, tako ia je število branilcev te zadnje ruske utrdbe zelo znatno.
Zaradi silovitosti obstreljevanja sovjetskega topništva z vzhodnega brega Volge in zaradi sile obstreljevanja iz železarne nemško poveljništvo še ni poslalo v napad pehote. Poveljništvo se drži načela, da ne žrtvuje niti enega pešca več, kakor je potrebno. ker smatra po vsej pravici, da je bitka za Stalingrad že odločena in dobljc na. Zato čaka, da bi letalsko »onVoardira-nje in obstreljevanje topništva z.-r.anjšalo silo branilcev železarne.
Nemškim četam se je v mnogoštevilnih primerih posrečilo uničiti znatne ruske oddelke s številčno neznatnimi silami in so zato imeli sorazmerno majhne izgube. Težko si je pojasniti, zakaj Stalin Se vedno zahteva, naj se branitelji upirajo do posled-
nje kaplje krvi. Po mnenju berlinskega tiska bo glavni razlog za to, da ima Stalingrad izredno važnost za preskrbo vojske z bencinom. (»Piccolo«)
Nemški prsticr do Volge
Bera, 20. okt. V Moskvi že dva dni ne morejo več zanikati, da so nemške čete prolrle do zapadnega brega Volge in sicer ne samo na posameznih točkah, marveč v dolgih odsekih. Predvsem so Nemci dosegli Volgo na onem delu, ob katerem se razprostira industrijski oddelek, ki je bil zgrajen nalašč ob reki, da se olajša izkr-cavanje surovin in vkrcavanje izdelkov teh tovarn, velikih strojev, traktorjev in oklopnih voz.
Moskovski dopisnik »Exchange Telegra-pha« poroča, da je zasedba pretežnega dela stalingrajskega industrijskega področja dala sovražniku veliko taktično prednost, ker sedaj nemško srednje težko topništvo lahko obstreljuje predmestje na vzhodnem bregu Volge in onemogoča tako Rusom prehod preko reke tudi na velikih splavih. Pri takem stanju stvari so se Rusi zatekli k nekemu drugemu načinu prevažanja čet. Sestavljajo majhne skupine čolnov, ki v resnici niso drugega kakor vrsta splavov in čolnov, povezanih med seboj z žico. Ne-
sestavljeno brodov je popolnoma razbije, ako ni takoj doseglo uspeha, vendar pa Rusi že 48 ur nadaljujejo operacije na ta način. Pri tem jih vodi spoznanje, da bi bila usoda S tal i grada odločena, ako bi se Nemcem posrečilo, utrditi se na Volgi tako močno, da bi lahko ovirali dohod pomožnih čet in dovoz municije.
Doslej so v Stalingrad še vedno prihajale čete in materialna sredstva in tudi v noči na torek so lahko prepeljali v mesto znatne množine municije. Nemško letalstvo deluje tu s kakimi 500 bombniki tudi proti ruskim postojankam na zapadu mesta, ki so pod neprestanim ognjem rušilnih in za-žigalnih bomb. Vrhovno sovjetsko poveljništvo je mnenja, da je to obstreljevanje uvod za čelni napad, ki ga bodo izvršile kake tri oklopne divizije, obsegajoče okoli 1000 oklopnih voz. Dasi se pritisk ojačuje z vsakim dnem ln z vsako uro, ni v nobenem pasu bojišča razločnih znakov, ki bi zbujali slutnjo, da se Rusi pripravljajo na opustitev boja. Prav nasprotno je njihov odpor vedno bolj divji in fanatičen. (»Piccolo«)
finski odsek
Helsinki, 20. okt. s. Poročilo glavnega stana javlja, da s fronte mi poročati nič pomembnega.
Junaška smrt italijanskega novinarja
Spominska svečanost v Budimpešti
Budimpešta. 20. okt s. Z resnobno svečanostjo je bil proslavljen plemeniti Lik Franca Veianiija D i on i si.ia ita'i lanskega novinarja. ki je padel na vzhodni fronti na čelu nekega madžarskega oddelka V Kr. poslaništvu je ob navzočnosti Kr. ministra Italije in visokih zastopnikov madžarskih oblasti. med katerimi je bil tudi šef glavnega stana generail Szombathelv, inšpektor fašn-jev za Madžarsko dr. Failchi. z ganjenimi besedami govoril o Velaniju Dionisiju, skvadristu iegijomarju. prostovoljcu, oficirju milice, ki je junaško pade' na čelu madžarskega oddeika. Velani Dionisi. ki je v Budimpešti zastopal lista »PopoJo d'ltalia« ki »Resto del Carlino«. se ie ob pričetku vojne prostovoljno javil k armad". Kot oficir milice se ic udeležil balkanske vojne in je nato zaprosil, naj ga pošljej< na vzhodno fronto in dodelijo madžarski propagandni stotniji. Ob Donu je na nekn prednji postojanki med sovjetskim napadom padel smrtno zadet od krogci <*yvražne strojnice poveljnik nekega madžarskega oddelka, Franco Vezani Dionisii pa ie kot edini oficir. ki je bil tedaj na tej postojanki, prevzel poveljstvo madžarskega oddelka in ga povedel v protinapad. Ko se je snloviti protinapad razvijail in so se morale sovjetske čete umakniti, ie oadel kot lunak. zadet od sovražne krog'e Franco Velani Diorrsi.
Spomrn na Franca Velani ia Dionisija. je izjavil šef gkvnega stana madžarske vojske generail Sz'vmhathe!y. ko je izročili vdovi junaka visoko odlikovanje za hrabrost, podeljeno po smrti od madžarskega regenta hrabremu italijanskemu novinarju, bo živel večno v srcih madžsrsk;h vojakov.
Tudi minister Ullein Reviczkv se je kot šef tiskovne službe vlade sirominjal plemenite žrtve tovariša Franca Veilanija Dio-nisija, ki jc posvetil z lastno krvjo itaili-jansko-madžarsko bratstvo.
Pod+ajnik v predaedni&tvii ministrskega sveta Barczv ie prečital poslanico predsednika ministrskega sveta KaMava ki je izrazil svoje obžalovanje, da se ne more osebno udeležiti komemoracije. Franco Velani Dionisi. je napisal Kal'av v svoji poslanici, je padel, ko je brani'! vzhodne mejo.
Kr. minister Italije Anfuso je prečita! naslednjo poslanico ki mu jo je poslal Eksc grof Ciano: Smatrajte me za navzočega pri svečanosti, s katero častite silavni spomin novinarja, poročnika Franca Veianiija Dionisi ja. padlega kot junaka ;n poveljnika nekega madžarskega oddelka na vzhodni fronti. Žrtev tega mladega sina fašistične Ttailiie je nadaljnji snmbofl bratstva. ki veže Madžarsko in Italijo v borbi, ki jo bijeta s svojimi zavezniki proi' bolj-ševiski nevarnosti. Italije je ponosna na to
žrtev, kš posvečuje v večen spomin junaško tradicije obeh narodov.
S svečano izročitvijo prapora dunajskega fašnja, ki ga je Franco Velamd Dionisi pred leti izročil fašiju v Budiitmpestt. ki se octs&oj imenuje po junaškem italijanskem novinarju. im po fašističnem pozivu se je kononta resnobna svečanost, ki jo je obeležilo topilo čustvovanje tmadnoiijonalkiegai kailijansko-madžarskega bratstva.
Junaštvo italijanskih borcev na vzhodu
Berlin, 21. okt. s. Neki vojni dopisnik prikazuje v današnji izdaji lista »V61kfc-scher Beobachter« delovanje hrabrih čet italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji, kj so zaposlene v operacijah na važnem bojišču ob Donu proti sovražniku, ki že nekaj tednov neprestano naskakuje v želji, da bi zopet zavzel izgubljene postojanke. Boji, ki se razvijajo vzdolž Dona, ugotavlja posebni nemški poročevalec, so trd; in srditi, čeprav se že nekaj dni ne morejo več primerjati z onimi ▼ zadnjih dneh avgusta, ko je sovražnik, žrtvujoč tako rekoč vse, skušal vdreti na postojanke, ki jih Italjani trdno drže. Načrt sovjetskega poveljništva je bil, da preseče prometne zveze na tem področju in tako oropa nemške čete na področju pri Stalingradu nadaljnjih dovozov. Nepopisna je množica ljudi in vojnih potrebščin, kt jih je sovjetsko poveljništvo žrtvovalo, da bi uspel ta taktičen poskus, toda Italijani niso odstopili niti za korak. BiK so dnevi, ko so oddelki bersaljerov, pehote, planincev in črnih srajc, ki so operirali ▼ prvih bojnih črtah, potrdili svojo hrabrost neugnanih bojevnikov, jeklenih vojakov, katerim je mogoče zaupati tudi najdrznejše misije, vendar z matematično gotovostjo. da iih bodo znali izvršiti. Govorili smo te dni z mnogimi izmed naših italijanskih tovarišev in ugotovili, da je njihova morala zelo visoka, njihov duh pa odraža gotovost neizogibne zmage. Bore se na tisoče klom^trov daleč od svoje domovine z nezlo^-^vo vero staiSh rimskih legijonarjev. B re se v duhu ponosnega Ducejevega naloga ob njihovem odhodu, kot fašisti in kot Evropci, kajti, zaključuje nemški novinar, vojevanje ie za Mus-solinijeve Italijane samo nadaljevanje p<v hoda na Rim.
Mraz na Danskem
Kodanj. 20. okt. s. Danes ponoči je pritisnil na Danskem prvi mraz. Toplomer j« kazal 4 stopinje pod ničlo.
> JUTRO« št. 242
«
Četrtek, 22 X. 1942-XX
Delovanje GILL-a
Poročilo pokrajinskim hlerarhom
O priliki dnevnega sestanka na sedežu Dopolavora je zvezni podpoveljnik podal hierarhom pokrajine navodila glede nadaljnjega delovanja v letu XXI.
Posebno je poudarjal delo ljudskih kuhinj, podporo organizirancem. fizično vzgo-
jo v šolah in splošno vsa dela, ki se bodo morala izvršiti na kulturnem in zabavnem polju.
Nato je zbral voditelje ljubljanskih šol, da jim da podrobna navodila.
Pošiljanje oblek civilnim internirancem
Ustanovljeni bodo posebni uradi v Ljubljani, Novem mestu, Kočevju, Črnomlju, na Grosupljem in v Logatcu
Ljubljana, 21. oktobra
Visoki komisariat sporoča, da so na pobudo pristojnih poveljstev posadke v tekn priprave za ustanovitev vojaških uradov v občinah Ljubljana, Novo mesto, Kočevje, Črnomelj, Grosnpije in Logatec, za pošiljanje civilnim internirancem s strani njihovih svojcev paketov z obleko, to je paketov, Id bodo lahko vsebovali samo oblačila (obleke, površnike, majce, srajce, spodnje hlače, nogavice čevlje itd.) z absolutno Vključitvijo živil, knjig, časopisov, dokumentov, pisem, cigaret in drugih stvari.
Oprema paketov mora biti takšna, da jamči za dobro ohranitev vsebine za časa, dokler bodo paketi v uradu In la vožnji. Zaradi tega ne bodo sprejeti paketi, ki ne bodo dovolj solidni in trpežni.
Odpošiljatelj bo moral priključiti paketom Bledeče navedbe:
Generalije in odpošlljateljevo bivališče, generalije naslovljenca ter koncentracijsko taborišče, v katerem se nahaja,
bruto teža paketa s seznamom vsebine. V paketu mora biti listek, na katerem smejo biti le omenjene navedbe.
O vsakem paketu, ki bo predložen ln sprejet, bo pošiljatelj obveščen.
Paketi morajo biti predloženi uradu odprti in bodo zaprti v odpošiljateljevi prisotnosti.
Odpošiljatveni urad v Ljubljani ima svoje prostore na Miklošičevi cesti št. 22 A in posluje v naslednjih uradnih urah: od 8.30 do 11. in od 16. do 18.30 (ob nedeljah ne uraduje).
Slovencem v razmišljanj® in ravnanje!
Svoj pretresljivi govor ob odprtem grobu dr. Marka Natlačena je škof g. dr. Gregorij Rožman zaključil z naslednjim opozorilom in bodrilom, ki bi ju moral imeti vsak Slovenec vedno pred očmi in se po njih ravnati:
»Kai bi nam zdaj, ko se poslavljamo od tvojih zemskih ostankov, povedal in naročil ti, ki z božje bližine pregleduješ preteklost in bodočnost ljudstva, za katero si do konca storil vse, kar si mogel?
To bi bilo zdaj tvoje sporočilo:
Narod, zavrni, odkloni od sebe brezboštvo, to največjo nevarnost, ki te tira v časno in večno pogubo.	....	..
Ostani živ, narod moj, ne ubijaj samega sebe in ne izzivaj n^epov ld te morajo zadeti v tvoji življenjski sili. Združite se vsi. ki verujete v Bogate* Sbi in potomcem želite življenje, lepše in boljše kakor ga ponuja brezimni komunizem — združite se in preprečite, da tisti, ki so z vami sicer iste krvi, a sT tu jo miselnostjo zaslepljeni, ne bodo mogli več pokoncavati najboljših m najplemenSejših bratov in sestra, ki bi bili najbolj sposobni graditi pravičnejšo
bodočnost.
Takšno bi bilo tvoje sporočilo. Razumemo ga in sprejmemo.«
Požrtvovalno oskrbovanje posadk
na postojankah v afriški puščavi
Operacijsko področje, 20. okt. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani
v severni Afriki). Oddaljene posamezne posadke v puščavi, ki tvorijo, čeprav so med seboj oddaljene, obrambo na jugu, oskrbujejo periodično' z vsem potrebnim za življenje in vojno avtomobilske kolone, ki prihajajo iz oskrbovalnih središč na severu po celih dnevih vožnje. Te avtomobilske kolone lahko primerjamo s pomorskim konvojem glede taktike na poti kakor glede sredstev, ki jih spremljajo za obrambo pred morebitnimi napadi sovražnih elementov, ki včasih skušajo prodreti skozi nepovezano bojno črto. To so pravcati konvoji puščave. Kakor ladje se nalagajo tudi motorna vozila na poseben način. Ne samo teža in prostornina blaga, ki ga je treba prepeljati, nalagata določeno tehniko, temveč tudi pot, ki je lahko peščena ali kame-nita ali oboje skupaj, vštevši zasede, na katere kolona lahko naleti. To so činitelji, s katerimi mora avtokolona računati od začetka svoje sestave.
Avtomobilska kolona, kateri se je pridružilo naše motorno vozilo, je monala prevaliti najtežjo pot zlasti zaradi dolžine in raznolikosti terena. Ko so bili vsi avtomobilski vozovi naloženi, nam je bil dodeljen določen prostor v koloni in vožnja se je pričela. Zvečer smo počivali ob robu puščave. Vsi člani so se razkropili in se pripravili za prenočitev. Preden načne živilsko rezerva pregleda vsak šofer svoj tovor, najvažnejše dele svojega vozila, da je zjutraj pripravljen za pot takoj, ko pride povelje. V šotorih, postavljenih okrog vozni, smo prenočili in použili večerjo. Izbrani možje budno stražijo okrog kolone. Ob prvem svitu zore se kolona zopet sestavi in prične svojo pot, ki traja več dni po peščenih stezah in po kamenju. Za seboj smo pustili obalo in se usmerili proti jugu. Oklopni avtomobili so ropotali okrog nas ali pa se pred nami vzpenjali na višine, pregledovali planjavo ln se zopet vračali. Sovražnih zašel je mnogo, toda obrambna taktika se prične takoj s pričetkom pohoda. Na desetine motornih vozil gre po določeni poti z dragocenim tovorom. Vse potrebno za življenje vozijo s seboj za vojake, ki žive tam na jugu kot posadke na važnih točkah naše fronte in nadzorujejo važne predele v južni puščavi. Dosegli smo peščeni predel in zmanjšali brzino vožnje. Steze skoraj nI mogoče odkriti ob morju peska, kjer je teren vsaj navidezno trden za vožnjo s težkimi kolesi. Avtomobili se pogrezajo in dvigajo visoke stebre prahu, motorji pospešijo svoj ritem, možje manevrirajo in iščejo primeren teren za prehod. Vsa motorna vozila napredujejo, razen maloštevilnih, ki so postali ujetniki r>eska. Oklopni avtomobili na koncu kolone sporočijo vest prelnjim avtomobilom in avtomobilska kolona se ustavi. Po nekaj minutah nadaljujemo vožnjo. To pa ni bil edini incident tega dne. Nekaj ur nato je spremljevalni avto odel oblak dima in peska, ki je nastal po strašni eksploziji. Eksplodirala je mina, ena od tisoč min, ki so jih Angleži skrili v puščavi. Oklopni avtomobil naglo odhiti na kraj, kjer se je to zgodilo. Možje so nepoškodovani, samo eno kolo je odletelo več sto metrov v zrak. Po radio-telefonskem sporočilu se popravljalni voz, ki je ob koncu kolone, požene naprej in hiti na pomoč, čas se ne sme izgubljati in zato se nesreča izkoristi za odmor. ki bi moral slediti šele eno uro nato. Med odmorom leti nad nami izvidniško letalo in nadzoruje, ali je kolona v redu, ter javlja: Področje je izpraznjeno. Zvečer smo poiskali primernejši kraj za prenočitev.
Puščava je po v sol enaka, toda neprekinjeno gosledstvo planjav in gričev nudi dragocene točke za obrambo. Majhna dolina je sprejela celotno avtomobilsko kolono. Spremljevalna oborožena sredstva zavzamejo svoia mesta na višinah ter obvladujejo prehode. Po prvem dnevu napora
nihče ne odlaša počitka in v kabinah ter v vozilih prevzame vse/spanec. Naslednjega jutra nas je zbudilo petelinovo petje in me-ketanje koz. To so živali, ki jih vozimo s seboj žive za prehrano mož posadke na jugu. Ob povelju za pohod, se vsa motorna vozila postavijo na svoja mesta. Potrebna so bila tudi nekatera popravila, toda. izvršena so bila med odmorom. Voz z orodjem, ta pokretna delavnica v puščavi, je naredila čudeže že prvi dan pohoda. Ne da bi bilo treba ustaviti kolono, je popravila pokvarjeni kompresor, kar je bdi rekord v znanju in naglosti.
Ure in ure traja vožnja kilometre daleč. Koloni pa je bilo namenjeno nenavadno presenečenje. Bili smo 50 km od prve utrjene postojanke neke posadke, ko se je nenadoma pojavil na planjavi človek, ki je vihtel svoje pokrivalo, da bi zbudil našo pozornost. Oklopni avtomobil se je napotil tja. Tediaj pa se je z druge višine oglasil drugi človek. Ali je zaseda? Drugi sprem-ljevaln ivoz se je ločil previdno ol kolone in se napotil proti možema. Ni bila zaseda, bila sta to brodolomca puščave, dva nemška podoficirja, ki se jimia je na poti pripetila nesreča. Pešačila sta že nad 15 km in njuna usoda bi bila žalostna, če se ne bi kolona usmerila po tej poti. Poveljnik kolone ju je vprašali, ali sta lačna? Zavzela sta prostor med nami in skupaj smo bivakirali ter skupno nadaljevali vožnjo. Oba sta jedla, pripovedovala in zopet jedla ter vzklikala našemu tovarištvu, jedla in se radovala velike sreče, ki ju je ščitila.
Daleč na obzorju smo opazili prve utrjene postojanke. Straže so nas pozdravljale, drugi so prihiteli in odprli prehode skozi ovire. Vsa postojanka je oživela. Vest o prihodu avtomobilske kolone se je razširila in naredila praznično razpoloženje. Dospeli smo v središče posadke z veseljem pozdravljeni. Možje kolone, možje puščavskega konvoja zaslužijo prazničen pozdrav. Vajeni najtršega življenja in najbolj temnih zased so to čudoviti vojaki, ki premagajo vse napore ter tvegajo vse, ko gredo do najbolj oddaljenih in najbolj nevarnih točk in prinesejo, kar je potrebno za življenje in vojno tovarišem, ki žive v ločenih posadkah.
Prebivalstvo črne gore za sodelovanje z Italijo
Cetinje, 21. okt. s. Izjavljajoč svcflo vdanost Italiji, Vel. Kralju in Cesarju, Kraljici in Cesarici ter Duceju Fašizma so vodilni krogi v Črni gori s prisego hoteli potrditi svojo voljo za sodelovanje z italijanskimi oblastmi, za vzdrževanja reda in miru ter gospodarsko obnovo dežele. Ob tej priliki je Guverner napovedal osvoboditev 400 interniriancev v koncentracijskih taboričih v Albaniji, da bi se s tem svečano proslavila 20 letnica pohoda na Rim. Guverner je nato v Danilovgradu prisostvoval finalni tekmi v nogometnem tekmovanju vojaških čet, ki se je vršila v navzočnosti vojakov posadke in veliki udeležbi občinstva.
Cetinje, 21. okt. s. Na povabilo črnogorskega metropolita se je Guverner v spremstvu najvišjih civilnih in vojaških oblasti odpeljal v Ostrog (Nikšič), v starodavni pravoslavni samostan, da bi prisostvoval svečanemu verskemu obredu, med katerim so bile izrečene molitve v spomin na padle Italijane in Črnogorce v borbi proti komunizmu. Obreda so se udeležile nacionalistične formacije h Cetinja in Podgorice ter ogromna množica ljudstva iz bližnjih krajev.
Oglasi v »Jutra« imajo vedno uspeh!
Minister Rust ::a obisku v Italijanski akademiji
Rim, 20. okt. s. Popollne je minister za znanost, šolstvo in vzgojo nemškega naroda Bernard Rust obiskal Kr. akademijo Italije. Sprejel ga je na častnem stopnišču predsednik Luigi Federzoni z akademskim svetom. Gosta je spremljal minister za narodno vzgojo Bottai. V dvorani so se mu poklonili zastopniki oblasti, med katerimi so bili nemški veleposlanik v. Mackensen, Pod tajnik stranke Ravasio, guverner, pre-fekt, Zvezni tajnik, predsednik pokrajine, mnogi akademiki Italije in generalni direktorji ministrstva za vzgojo in ljudsko kulturo. Predsednik Kr. akademije Italije je pozdravil visokega predstavnika nemške kulture z izrazi zadovoljstva, ker lahko sprejema v hiši preporoda, kjer se krepi čisti plamen duhovnega življenja nove Italije, visokega zastopnika nemške kulture. Ob tej priliki je treba znova potrditi načelo vedno globljega sodelovanja najvišjih sil zgodovine in kulture, romanstva in ger-manstva, da bo zmagi orožja, ki bo z absolutno gotovostjo dosežena, sledilo plodno delo ustvarjanja bistvenih kreposti kulturne skupnosti.
Eksc. Federzoni je nato podaril Eksc. Rustu dragocene primerke kulturnega udejstvovanja Italijanske akademije, med drugimi krasno Izdajo »Cesarjevega trium-fa«.
Minister Rust je odgovoril na pozdrav in poklonitev s kratkimi gorečimi bese lami, potrjujoč, da bo v novi Evropi zmaga orožja sil osi koristila predvsem nadaljnjim drznim zavzetjem duha. Nato si je gost ogledal dvorane akademije in se zelo zanimal kot globok poznavalec umetnosti za vsa umetniška dela, ki so tu shranjena.
SoipocSis1
Pomen sončnice med kulturnimi rastlinami
Heso^lasia med Ameriko, Anglijo in Rusijo
Lizbona, 20. okt. s. Nasprotstva, ki obstojajo med Ameriko, Anglijo in Sovjetsko Rusijo, se tako poostrujejo. da zbujajo skrbi v odgovornih ameriških in angleških krogih. Vprašanje, k j dela Anglosasom največ skrbi, je tako zvanc» vojaško sodelovanje med poveljništvi obeh glavnih stanov. Da to sodelovanje ni medsebojno, priča izjava dopisnika »Timesa« v Washing-tonu, v kateri poziva k večjemu soglasju med poveljništvi ob?h zavezniških narodov v svrho neobhodno potrebne skupne strategije. Nadaljnji dokaz o pomanjkanju sodelovanja Amerike ln Anglije ne samo na vojaškem področju, temveč tudi na finančnem, je bil nedavno obisk Morgenthaua v Londonu. Namen tega potovanja naj bi bil po pisanju samih angleških listov, ublažiti naraščajoče spore med ameriško in angleško vlado glede vojnih in finančnih vprašanj.
Ostavka čilske vlade
Santia-go, 21. okt. s. Čilska vlada je nepričakovano podala ostavko predsedniku republike Riosu, ki jo je sprejel. Vladna kriza je nastopila zaradi razlik v nazira-njyh med državnim šefom in odgovorno vlado glede posledic, ki b; mogle nastati zaradi incidenta, povzročenega s poslednjim govorom Sumnerja Wellesa.
V bilanci sovjetskih izgub v zadnjem letu zavzemajo važno mesto obširna področja Sovjetske Rusije, kjer stoji sončnica na prvem mestu med kulturnimi rastlinami. V naših krajih je sončnica znana le kot rastlina, ki s« goji v vrtovih ali kvečjemu na robu njiv. Njeno seme pa s<e uporablja predvsem za krmljenje perutnine. V južni Rusiji, zlasti pa v Ukrajini ter v donsikem in kubanskem področju ob srednji in južni Volgi ter v sev-ornozapadnem Kavkaizu pa gojijo sončnico v velikem obsegu na poljih. Med tehničnimi rastlinami je v Sovjetski Rusiji zavzemala sončnica prvo mesto pred lanom in konopljo in pred siladikomo peso in bombažem. V letu 1932 je celotna s sončnicami posejana površina dosegla obseg 5.3 milijona hektarjev, pred prvo svetovno vojno pa 1 milijon hektarjev. Naglo povečanje površine, posejano s sončnicami, je imelo za posledico zmanjšanje povprečnega donosa. Zato je bila po zadnjem pridelovalnem načrtu površina zmanjšana na tri milijone hektarjev. Pa tudi ta površina je znatna, saj je približno enako velika, kakor znaša v Nemčiji površina, posejana s pšenico, ovsom in krompirjem.
Med vsemi kulturnimi rastlinami spada sončnica med najmlajše. Njena domovina sta Kalifornija in dolina Mississippija. Pod imenom vindiijansko sonce« je prišla sončnica v Španijo, nakar se je razširila tudi v Evropi, toda bolj za okras. Šele pred sto leti so spoznali pomen te rastline za pridobivanje rastlinskega olja Sredi preteklega stoletja so pričeli najprej v guberniji Voronež v večjem obsegu pridobivati sončnično seme za izdelovanje olja. Leta 1850 je znašala v Ukrajini celotna površina, posejana s sončnicami. 1000 ha. leta 1880 je dosegla 150.000 ha, leta 1914 en milijon hektarjev in je leta 1932. kakor smo že omenili, prekoračila celo 5 milijonov hekt-
arjev. V zadnjih desetletjih se je pridelovanje sončnic v velikem obsegu razširilo tudi v Rumuniji in Bolgariji, kjer daje še znatno večji donos kakor v Rusiji saimi.
Sončnica je čudovita rastlina, to po svoji nagli rasti kakor tudi po svoj i vsestranski uporabljivosti. Na videz je tudi zelo skromna rastlina, toda kdor hoče doseči pomembnejši donos semena, jo mora prav tako gojiti kakor druge kulturne rastline, četudi ji ni mogoče dati onega. kar največ zahteva. to je dolgo in vroče poletje Zeleno listje senčnice dobro služi za krmo. stebla se uporabijo zlasti v krajih, kjer m gozdov, kot nadomestek za kurivo, ali oa se zažgo na polju, da se zemlja preveč ne izčrpa. V Rusiji so pridobivali iz rastline tudi neko zdravilo proti malariji. Najvažnejše pa je seveda seme, ki se oluščeno preša. Dobljeno olje se po svoji kakovost med rastlinskimi olji še najbolj približuje olivnemu olju in se uporablja tako kot namizno olje kakor tudi kot surovina zia izdelovanje margarine in za proizvodnjo miila Pogače, ki ostanejo pri prešanju. pa s<c prvovrstno močno krmijo. Oluščeno seme daje 20 do 30°/o olja. To je sicer manj kakor pri nekaterih drugih Oljnatih rastlinah toda več kakor na primer pri soji. Pn skrbnem obdelovanju polja se v Rurmnrji in Bolgariji v dobrih letinah dobi tudi 12 in več metrskih stotov semena na hektar, medtem ko znaša povprečni donos v Rusiji 6 do 7 metrskih stotov.
Letošnji pridelek sončničnega semena v Ukrajini in v področju Dona in Kubana bo prišel v prid evropski oskrbi z jedilnim oljem. Pri tem je treba upoštevati, da je Sovjetska Rusija navzilic razmeroma nizkemu hektarnemu donosu zavzemala v s?ve-tovni proizvodnji sončničnega semena vedno prvo mesto in je na leto pridelala 1-5 do 2.5 milijona ton tega semena.
= Italijansko-špansko sodelovanje na kemičnem področju. Nedavno smo poročali, da je znana italijanska družba za umetna tekstilna vlakna Snia Viscoea skupaj s španskimi interesenti ustanovila v Španiji tvornico za umetna teksilna vlakna. Sedaj poročajo lz Milana, da je tudi italijanski kemični koncem Montecatini stopil v stike z velikim španskim kemičnim podjetjem zarad sodelovanja pri razvoja kemične industrije v Španiji. Družba Montecatini je sklenila s špansko družbo Sociedad Ibe-ria Nitrogeno pogodbo, po kateri Pasta obe družbi ustanovili v Asturiji veliko tvornico za pridobivanje sintetičnega amonijaka, pri čemer bodo uporabljali odvodne pline koksarne, ki pripada družbi Duro Feigue-ra. Tvornica je predvidena za letno proizvodnjo 50.000 ton dušikovega gnojila. Na podlagi sklenjene pogodbe bo družba Montecatini novemu španskemu podjetju dala na razpolago pravice za uporaba produkcijskih postopkov in bo stavila tudi svoj« strokovne moči na razpolago za gradnjo in za obratovanje nove tvornice.
= Tudi Američani bodo izdelovali sintetični bencin. Ameriški vrhovni urad za ru-
Kazni za prestopke obrtnih predpisov
Urad za kontrolo cen pri Visokem komisar i atu objavlja:
Kr. Kvestura v Ljubljani je od 1. do 15 oktobra 1.1. izrekla naslednje kazni zaradi piekrškov predpisov o živilski preskrbi 'n nedovoljeni špekulaciji:
Ker niso izročili predpisane količine mleka Prevodu:
Novak Anton, posestnik, Litijska 1, 800 lir globe; 2. Komatar Anton, posestnih. Štepanja vas 2, 1500 lir globe; 3. Novak Franc, posestnik, Vič 27, 1000 lir globe;
4.	Babnik Valentin, posestnik, Glince 9, 2000 lir globe; 5. žabjak Ivan, posestnik, Zapuška 17, 2500 lir globe; 6. Virant Josip, posestnik, Ilovica 116, 2500 lir globe; 7. Modic Josip, posestnik. Ižanska 275, 2500 lir; 8. Terkov Amalija, posestnica, Ižanska 375, 1500 lir; 6. šušteršič Franc, posestnik, Dolnice 11, 2000 lir; 10. Sterle Ivan, Črna vas 219, 2000 lir; 11. Jevc Marija, posestnica, Črna vas 231, 2000 lir; 12. Japelj Ivan, posestnik, Črna vas 159, 3000 lir; 13. Cepon Karel, posestnik, Peruz-zijeva 112, 2500 lir; 14. Carman Franc, posestnik, Vodnikova 211 1500 lir; 15. Žitnik Ivan posestnik, Ižanska 362, 1500 Ur; 16. Kopač Ivan, posestnik, Vodnikova 204, 3000 Ur.
Zaradi navijanja cen: 1. Trpin Felicita, prodajalka, Rožna dolina Vin/12, 1000 lir globe, 20 dni zapore obrata; 2. Reisner Ivana, prodajalka, Sp. Hrušica 46, 1000 lir globe; 3. Saksida Ivana, trgovka, Galje-vica 174 1000 lir globe in 5 dni zapore obrata; 4. Slapernik Adolf, tovarnar, šišenska 18, 2000 lir globe, 10 dni zapora;
5.	Peček Frančiška, mlekarica, Pražakova
15,	1000 Ur globe; 6. Avšič Frančiška, gospodinja, Dolenjska 12, 500 lir; 7. šefic Stojan, slikar, Cankarjevo nabrežje 3, 500 Ur; 8. Urbas Miroslav, trgovec Slomškova 13,1000 Ur; 9. Urbas Marij, zasebnik, Slomškova 13, 500 lir globe; 10. Treo Herman, Prijateljeva 8, 1000 lir globe, 5 dni zapora; 11. Centa Ivana, prodajalka, žabjek 6, 1000 Ur globe, 5 dni zapora.
Zaradi opustitve zabeležbe o prihodu in odhodu mesa: Grabelšek Franc, mesar, šentpeterska 76, 500 Ur globe.
Zaradi skrivnega nakupa svežega svinjskega mesa po pretirani ceni: Rozman Josip mesar, šentpeterska 83, 2000 lir globe.
Zaradi nakupa mesa na prepovedan dan ln po pretirani ceni: Kaiser Robert, trgovski zastopnik, Cesta Viktorja Emanuela III.
16,	1000 lir globe, 5 dni zapora.
Zaradi tajnega zakola: Jesih Anton, mesar, Jarše 27, 200 Kr globe, 10 dni zapora, 30 dni zapore obrata.
Zaradi' prodaje mesa v omaki na prepovedani dan: Filipovič Pavla, gostilničar-ka, Cankarjevo nabrežje 5, 2000 lir globe, 30 dni zapore obrata.
Zaradi nakupa in prodaje mesa, ld ga nI dobavil Prevod: Mertel Franc, mesar, Cesta soške divizije, 1500 Ur globe, 10 dni zapora, 30 dni zapore obrata.
Zaradi nakupa mesa brez predpisane knjižice: Legat Stanko, učitelj, Poljanski nasip 16, 100 Ur globe.
Zaradi skrivnega nakupa in prodaje olja po pretirani ceni: Feldstein Franc, stavec, Poljanska 25, 1500 lir globe.
2Jaradi neredno vodenih zapiskov o pri-
hodu in odhodu blaga: Grassi Peter, trgovec, Bleiweisova 50, 1000 Ur globe.
Zaradi skrivnega nakupa in prodaje klobas: Hribar Valentin, uradnik, Slomškova 16, 500 Ur globe.
Zaradi prodaje raciOniranega blaga brez odrezkov: 1. Butara Božidara, Tyršova 86, 2000 lir globe; 2. Kaiser Otilija, trgovka, Cesta Viktorja Emanuela IH. 16, 1000 lir globe, 10 dni zapora; 3. Malgaj Niko, trgovec, Knezova 19, 2000 lir globe, 10 dni zapora.
Zaradi Izdelovanja ln prodaje nadomestka za kakao po nedovoljenih cenah: Sedlar Ivan, Ambrožev trg 3, 1500 lir globe.
Zaradi izdelave čevljev brez dovoljenja in navijanja cen: škerl Alojzij, čevljar, Beljaška 34, 1000 lir globe, 10 dni zapora.
Zaradi opuščene zabeležbe o prihoda in odhodu blaga: Grbec Maks, mesar, Zeljar-ska 8, 500 Ur globe.
Zaradi napačnih vpisov v spisku o prihodu in odhodu blaga: 1. Vovk Josip, pek, Rožna dolina n/14, naznanjen sodni oblasti; 2. Kušar Helena, trgovka, Rožna dolina vni/15, naznanjena sodni oblasti; 3. Bir-tič Ivan. pek, PokopaUška 8, naznanjen sodni oblasti; 4. Požar Vinko, pek, Vod-matska 27, naznanjen sodni oblasti.
Zaradi odtegovanja blaga običajni potrošnji: Poljšak Elza, gostilničarka, šmar-tinka 22. naznanjena sodni oblasti.
Ker ni imela Izložbenega cenika: Vato-vec Ana, trgovka, Tovarniška 33, 500 lir globe.
Razen tega je okrajno glavarstvo LjuD-ljana v mesecu septembru izreklo naslednje kazni
Zaradi skrivnega zakola: 1- Lenaršič Ivan, Vnanje gorice, 1000 Ur globe, 30 dni zapora, zaplemba blaga; 2. Jesih Anton, Jarše, 1000 lir globe, 30 dni zapora, zaplemba blaga.
Okrajno glavarstvo v Novem mestu je v meescu septembru izreklo naslednje kaz-
Zaradi nedovoljenega nakupa moke: 1.
Smolič Josipina. gospodinja, Rostova 76, Ljubljana, 1000 lir globe, zaplemba blaga; 2 Pugelj Terezija, gospodinja, Ljubljana, Povšetova 78, lOOlir globe in zaplemba blaga.
Zaradi nedovoljenega nakupa mesa; Pele Ciril, Ljubljana, Streliška, 100 Ur globe, zaplemba blaga.
Zaradi opuščene prijave prašičev: 1. Barbo Terezija, gospodinja, Kasteličeva 9, Novo mesto, 500 Ur globe; 2. Murn Ivan, šukljetova 6, Novo mesto, 200 Ur globe; 3. Tomic Simon, mesar, Novo mesto, Kan-dijska 5, 500 Ur globe; 4. Mali Anton, delavec, Trdinova 17, Novo mesto, 200 lir globe.
Zaradi navijanja cen vinu ln zaradi neiz-vešenja cenika: Vindišer Joaip, gostilničar, Novo mesto, Kolodvorska 2, 300 lir globe.
Zaradi prodaje živil brez odrezkov ln po višjih cenah: Seidl Franc, trg Littorio, Novo mesto 30, 300 Ur globe in zaplemba blaga.
Zaradi nakupa tkanin brez oddaje odrezkov: Morela Leopold, trgovec, Novo mesto, Trg. sv. Florijana 300 Ur globe.
Zaradi skrivneg^ zakola prašičev: Bojane Vinko Novf mesto, Prešernova 17, 200 Ur globe.
darstvo je izdal poročilo o preizkušnji najbolj uporabnih postopkov za pridobivanje tekočega goriva in mazilnega olja iz premoga. Ameriški kongres je že sredi letošnjega leta odobril gradnjo poizkusne naprave, ki se gradi v Pitftsburgu. Sedaj preizkušajo predvsem rentabilnost nemškega postopka Fischer-Tropsch. Smatrajo, da je ta postopek posebno priporočljiv, ker nudi dosegljivo rentabilnost že pri produkcijskih napravah z letno kapaciteto 30.000 ton, medtem ko nudijo ostali postopki isto rentabilnost šele pri mnogo večjih napravah. Vrhu tega je za pridobivanje tekočega goriva po postopku Fischer-Tropsch potrebno manj precizijskih strojev in se postopek da uporabiti za vsako vrsto premoga. Poročilo vrhovnega urada za rudarstvo navaja, da je predvidena gradnja takih naprav v vojško važnih in oddaljenih oporiščih, tako na primer na Aljaski.
= Izredno narasli izvoz zdravilnih zelišč iz Bolgarije. V letu 1924 je Bolgarska prvikrat zabeležila v svoji statistiki izvoz zdravilnih zelišč. Toda do leta 1930 se je ta izvoz dvignil šele na 112 000 levov. V naslednjih letih pa je pričel naglo naraščati izvoz in v lanskem letu je bila že zabeležena vrednost 160 milijonov levov, tako da spada danes izvoz zdravilnih zelišč rned najvažnejše postavke bolgarskega izvoza. Količina izvoženih zelišč se je povečala na od 90 stotov v letu 1936 na 13.110 stotov v letu 1940 in 16.500 stotov v lanskem letu. Bolgarska zdravilna zelišča so znana po znatni vsebini učinkujočih snovi. Tako je hitro zaslovela bolgarska volčja črešnja (Atropa Belladonna) in bolgarska poprova meta poleg številnih drugih zelišč. Bolgarska vlada je izdala poseben zakon, ki ureja tako izvoz kakor tudi zbiranje zelišč. S tem zakonom so predpisani učni tečaji za zbiralce zelišč. Obisk takega tečaja je pogoj za udejstvovanje pri zbiranju zelišč. Poseben seznam navaja 197 zdravilnih zelišč, ki rasejo v Bolgariji, in 12 vrst zelišč, ki se pridelujejo, nadalje 8 divjih 14 kultivira-nih aromatičnih rastlin.	, , ^
= Iz spodnještajerskega trgovinskega registra Pri tvrdki Ivan Legat, prvi specialni trgovini in popravljalnici pisarniških strojev v Mariboru je vpisana sprememba imena lastnice Fani Gasperlinove roj.
Legat v Legat.
Izpred vojaškega
sodišča
Vojaško vojno sodišče vrhovnega povelj-ništva Oboroženih sil Slovenija-Dalmazia, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti:
1.	Podboršek Tereziji, pok. Franca in Frančiške Maček, roj. v Smartnem pri Dev. M. v Polju 1914 in
2.	Oblaku Rajku, sinu Franca in Ivane Kofelj roj. v Ljubljani 6. VT. 1908 in tam bivajočemu, šoferju; oba se nahajata v begstvu.
Obtožena sta bila:
a)	zločina po čl. 1 Ducejeve naredbe % dne 3. V. 1942, ker sta sodelovala pri združbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega in družabnega reda v državi;
b)	zločina po čL 5 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941, ker sta delala prevratno propagando s tem, da sta razširila mnogo Izvodov lista »Slovenski poročevalec«;
c)	zločina po čl. 16 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941, ker sta solelovala v oboroženem krdelu, ustanovljenem z namenom izvrševanja zločinov proti varnosti države.
Iz teh razlogov je sodišče spoznalo Podgoršek Terezijo in Oblaka Rajka za kriva pripisanih jima zločinov in ju obsodilo v dosmrtno ječo s trajno izgubo pravice opravljati javne službe, z izgubo oporočno-sti, oblasti soproga in očeta ter na zakoniti prekUc. Obenem sta obsojena solidarno na plačilo razpravnih stroškov, pristojbine za sodbo ter na stroške vzdrževanja v preiskovalnem zaporu.
Sodišče je odredilo objavo pričujočr sodbe v izvlečku po enkrat v »Piccolu« v Triestu in v »Jutru« v Ljubljani.
Ljubljana 16. oktobra 1942-XX.
Ženske delovne moči v nemškem gospodarstvu
Berlin, 20. okt. s. Kakor doznava DNB je zdaj zaposlenih v nemških državnih poljedelskih podjetih 100.000 žensk. Ob pri-četku vojne so nemške državne železnice preskrbele delo 16.000 ženskam.
Zapiski
starega Ljubljančana
Iz zapuščine pokojnega trnovskega župnika Ivana Vrhovnika
1866, 3. julija, se je slovesno otvoril novi. 84 sežnjev dolgi, leseni most čez Savo med Krškem in Vidmom. Blagoslovil ga je leskovškj dekan Izdelal je most celj-sk tesarski mojster Maksimilijan Stepiš-nik, kar je kazal pri mostu na slavoloku stoječi kronografikon: sLaVa tebi CeLjan, zDeLaVeC saVskega Mosta!
.1866, 22 .iulja. Vsled telegrama, došlega od ministrstva, razglasi deželno predsedstvo; da se začno rabirati deželni strelci. Kc oi se oglasi za .strelca in ie potrjen, dobi 8 goldinarjev na roko in potem 54 krajcarjev na dan. V Ljubljani se je skle-ni!o pod županov:m načelstvom osnovati meščansko stražo.
1866, 25. julija. Vpisovanje med deželne strelce se vrši v paviljonu v »Zvezdi«. Godba igra voj e in patriotične pesmi, ki navdušujejo v obilnem številu došle mlade-n če V nekoliko dneh se je v Ljubljani oglasilo 380 strelcev, katere so preobiekli, oborožili, razdelili v tri stotnije in pod mčelstvom treh častnikov dne 4. avgusta poslali na zahodno deželno mejo. Do 8. avgusta se je prostovoljno vpisalo 512 mož med strelce in potem je bil nabor sklenjen, ker i'h niso več potrebovali.
1865,	9. avgusta. Dne 10. junija je bilo mi";sterstvo dovolilo 51.000 gld., da se preloži cesta na Rebernice med Razdrtim in Loz;cami. Delo se začelo dne 18. junija ln končalo se v eedmih tedmh. Potem so precej 9 avgusta novo cesto otvorili, ker so jo potrebovali za prevažanje vojske. Smer novi cesti so pokazali ostanki stare rimske cest?, ki ie šla iz Vipavske doline ob za-hodn; stra*v Ninosa proti Razdrtem.
1866,	10. septembra, je prišla v Ljubljano kolera. V prvem tednu je zbolelo 17 ln umrlo 7 o^eb za kolero. Ukrenilo se je potrebno, da bi se bolezen ne širila. Dne 2 oktobra jih je v Ljubljani med 92 zbolelimi osebami pobrala 44.
1856. 26. septembra. Vojaški deželni olavni komando se preseli iz Ljubljane v Gradec. Iznraznilo se je zaradi tega v Ljubljani 81 stanovanj.
1866. 30 septembra. Knezoškof Widmer je posvetil novi mramorni altar v župni cerkvi št. Rupertu na Dolenjskem. Altar je lep in 6 sežnjev visok.
1866, 2. oktobra. Ljubljanski prošt in generaln; v!ksr Anton Kos je vložil v Rib-r.-ci kamen za novo župno cerkev.
1866. 3i3. oktobra. Do tega dneva je v Ljubljani, za kolero zbolelo 192 oseb ln umrlo 94 civilnih oseb; potem je bolezen ponehala. Od vojakov jih je vsega skupaj zbolelo v Ljubljani za kolero 391 in umrlo 143 mož; na vsem Kranjskem je pa zbolelo 1884 oseb in umrlo 762
1866, 2. novembra. Ljubljanski občinski ervet izda nov tržni red in določi sejmišča.
1836. 14. novembra. Kranjski deželni glavar Anton baron Codelli je bil upokojen in je dobil red železne krone 2. vrste. Deželnim glavarjem je bil imenovan Karol baron Wurzbach.
1866,	4. decembra, je bil imenovan ime-teljem kranjskega pešpolka št. 17. pod-maršal Franc baron Khun pl. Kuhnfeld.
1855. 10. decembra. Cesar izraža priznanje za patrijotično požrtvovalnost ob zadnji vojni in pošlje mnogo odlikovanj: 11 viteških križcev Fran Joipovega reda, 7 zlatih zaslužnih križcev s krono, 9 zlatih zaslužnih križcev, deželni glavar Wurz-bach je pa dobil viteški križ Leopoldovega reda in mestna občina ljubljanska je prejela cesarsko lastnoročno zahvalno pismo.
1S65. 31. dccembra. Od 1. januarja do 31. decembra 1866 je bilo nastanjenih v Ljubljani 533 generalov in štabnih častnikov, 9802 nadča3tnika, 537.844 vojakov in 50.861 konj.
1867.	3. februarja Reformuje se zaradi naredbe državnega ministrstva politična uprava na Kranjskem. Dotlej je politično
upravljalo deželo poteg deželnih oblaatev v Ljubljani dvoje političnih in 28 mešanih okrajnih uradov, te posle pa sedaj prevzame deželna vlada pod vodstvom dež. predsednika in 11 političnih okrajnih uradov.
1867. 14. februarja. Odpravijo se z naredbo justičnega ministrstva mešani okrajni uradi na Kranjskem in njih justični posli se izroče okrajnim sodmjam. čiistih c. kr. okrajnih sodnij se ustanovi na kranjskem 26 in nespremenjeni ostaneta mestno-delegovalni sodniji v Ljubljani in v Novem mestu. Uradno osebje se določi tako. da naj so pri okrajni sodniji: sodnik, pristav, aktuar, kanceiist ter diurni-stov in slug kolikor je treba.
1867 2 marca, se ustanovi v Ljubljani slovensko »Dramatično društvo«. Pravila se mu potrdijo 19 aprila 1867
1867 11. marca, začno poslovati novo-organizirana politična oblastva in sodnije.
1867. 18. aprila. Edvard baron pi, cesarski namestnik na Kranjskem, je Imenovan namestnikom za Primorsko ln Trst, deželnim predsednikom za Kranjsko je pa imenovan žiga Konrad pL Eibtsfeld. Žiga Konrad je bil okrajni glavar v Mariboru, 6. julija 1853 je postal namestniki svetnik v Temešvaru, v maju 1854 Je dobil plemstvo in naslov »pl. Eibesfeld«, potem je bil svetnik pri lombardijskem namest-ništvu In dvorni svetnik pri namestniStvu v Zagrebu, od 14. avgusta 1865 podpredsednik pri namestništvu v Benetkah. V Ljubljani je bil predsednik od 18. aprila 1867 do 19. maja 1871, nato je šel za namestnika v Zgornjo Avstrijo in 29. Junija 1872 za namestnika v Spodnjo Avstrijo.
1867. v maju, so postavili novo marmornato propovednico v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani in do septembra popravili cerkev zunaj in znotraj.
Dr. A. Druškovič:
Vojno sodišče in njegovo sodstvo
(Nadaljevanje lz torkove številke)
Pretežna večina političnih kaznivih dejanj, s katerimi se bavi vojno sodišče, se sodi po določbah Razglasa od 3. X. 1941.
Njegov 1. člen kaznuje s smrtjo dejanje, ki meri na to, da se zmanjša edinstvo, neodvisnost ali neokrnjenost države, dejanja, ki spadajo pod pojem veleizdaje. Ker je Ljubljanska pokrajina priključena k Kraljevini Italiji, pomeni poskus odcepljenja pokrajine ali njenega dela veleizdajo.
Po 2. členu je kazniv s smrtjo oni, ki v Ljubljanski pokrajini stori dejanje, ki meri na pustošenje, plenitev ali pokolj, če tudi samo na malem delu pokrajine. Po tem členu se kaznujejo oni, ki n. pr. z roparskim namenom napadejo, odločeni k uboju, če bi naleteli na odpor, kako naselje, ki more biti tudi manjše od vasi.
Tretji člen kaznuje s smrtjo one, ki pripravijo ali vodijo ali se tudi samo udeleže oborožene vstaje zoper državno oblast. Kaznivo dejanje te vrste zagrešijo oni, ki se kot skupine upro z orožjem, to je napadalnim orodjem kakršne koli vrste, kakršnemu koli predstavniku državne oblasti. Mogoče je pa znižanje kazni v lahkih slučajih.
Četrti člen določa smrtno kazen za kolovodje združb, ki hočejo nasilno spremeniti politični, socialni ali gospodarski red v državi. Udeleženci pri taki družbi se pa kaznujejo z ječo 3—12 let. Takim združbam je po sodni praksi prištevati četmžke in partizanske skupine in vse osebe, ki se bavijo s propagando, naperjeno proti sedanjemu stanju.
O propagandi te vrste govori posebej peti člen, ki kaznuje z ječo 5 do 15 let vsako dejanje in vsako besedo, ki bi pomenila protest proti obstoječemu političnemu, socialnemu ali gospodarskemu stanju ali o*» odobravanje takega protesta. Po veljavni sodni praksi zagreši tako dejanje tudi tisti, pri katerem se najdejo kakršni si bodi ilegalno izdani letaki, spisi, časopisi, brošure ali pa knjige ali Izpis in prepis iz njih, ki so pisane v smislu, nasprotnem obstoječemu stanju, če je po okoliščinah, pod katerimi je propagandni material bil aa-rien pri obtožencu, utemeljeno sklepati, da je imel služiti prevratni propagandi Za obsodbo po tem členu zadostuje tudi košče« papirja, ki nosi znak ali emblem, ki izraža manifestacijo proti obstoječim poiitičnim, socialnim ali gospodarskim razmeram; "udi ni potrebno, da je obtožencu dokazano, da je on vedel za vsebino tiskovine, ki ie bila pri njem najdena, samo, če mu gre pripisovati sum, da bi utegnilo Iti za materijal za propagando.
Sledeči člen kaznuje-z ječo od 5 let naprej napad na telesno varnost in osebno svobodo oseb, ki pripadajo Oboroženim silam. Pod temi je razumeti tudi osebe, pripadajoče policiji — naj si bodo tudi v ci-vilu — in osebe pripadajoče Milici katere koli vrste. Telesna varnost se smatra za ogroženo z vsakim dotikom dotične osebe, naj si bodi tudi v neokusni šali, kakor pomeni napad na osebno svobodo vsako, tudi najmanjše oviranje svobodnega gibanja teh oseb. če bi pa vojaška oseba bila pri tem ranjena, se tako kaznivo dejanje kaznuje seveda strožje (kot lahka ali težka telesna poškodba) in sicer, ker gre za vojaško osebo, po italijanskem kazenskem zakoniku. če bi pa posledica fizičnega napada na vojaško osebo bila smrt, se storilec kaznuje s smrtjo, pa naj si ista nastopi po naklepu ali le po nemarnosti storilca.
Sledeči 8. člen določa smrtno *azen za kazenska dejanja, storjena v političnem namenu, iz katerih utegne nastati resna nevarnost za javni promet, življensko potreben za prebivalstvo. S to zakonsko določbo se kaznujejo sabotažna dejanja proti pro-me/tnim sredstvom kot cestam, žele.-adcam,
telegrafskim in telefonskim napravam itd. Naglašeno naj bo, da za kaznovanje po tem členu ni potrebno, da je sabotaža uspela, temveč zadostuje že poskus. Smrtna kazen pa se Izreka samo v slučajih, ki so dejansko ogrožali v znatni meri vzdrževanje prometa, neobhodno važnega za prebivalstvo.
Sledeči člem so psčajo s kaznimi, določenimi za izprirje ali stavko ta sicer se člen 10 bavi z izprtjem ali stavno s političnim namenom, člen 11 z Istimi z drugačnim namenom. Delodajalec, ki v jvoiem obratu ustavi delo, in delavci, ki v žrtevtUi od treh ali več odlože delo, ali ga zavirajo s pasivno rezistenco, eni in drugi v političnem namenu se kaznujejo z ječo 1—5 let. če se pa tako izprtje ali stavka lzvrše v drugem kot političnem namenu, znaša kazen do 3 let. Kolovodje kaznjivih dejanj te vrste, najsi v političnem ali nepolitičnem namenu, se kaznujejo z dvoino mero omenjene kazni.
Naslednji člen govori o hujskanju na dejanje, ki so po tem razglasu kazniva in znaša kazen ječo od enega do osmih let, če se hujskanje ni izvršilo javno; v tem slučaju pa znaša ječo od 3—12 let, vender pa s to omejitvijo, da naj bo kazen za po-
MAS italianl attraversano 1 vallchi delle Alp! per giungere sol lago Ladoga — Italijanski MAS na poti do Ladoškega jezera preko Alp
lovico manjša nego ona, ki je določena za dejanje, na katero je krivec hujskal.
Poudarjeno naj bo, da so take kazni odmerjene za hujskanje, tudi če do Izvršitve samega kaznivega dejanja ni prišlo, bodisi ker hujskaču namera ni usrpela, bodisi, da si je nahujskani premislil, če je pa prišlo do kaznivega dejanja, do katerega je imelo hujskanje dovesti, se kazen ne odmerja po tem členu, ampak po oni kazenski določil, ki določa kazen za ono kazensko dejanje, na katero je hujskanje merilo, pri čemur se hujskač smatra za sokrivca in kaznuj; ravno tako, kakor glavni krivec.
To naj pojasni sledeči primer: A hujska B-a, da naj postavi bombo pod železniški tir, B se ne odloči na tako dejanje in oblast zve za hujskanje A-a. V tem slučaju se kaznujeta z ječo od 1—8 let. če ;e na E res postavil bombo pod tir (naj si je ona eksplodirala ali ne), se z A-jem vred kaznuje s smrtjo.	(Nadaljevanje sledi)
Nemške naselbine v Bosni
Nedavno smo poročali, da se je iz Bosne izselilo večje število Nemcev v svojo prvotno domovino. V naslednjem hočemo našim čitateljem z nekaterimi zgodovinskimi podatki prikazati vzrok in začetek nemškega naseljevanja v teh krajih.
Pred 73 leti so se prvi Nemci naselili v tedaj še turški Bosni. Bili so to rodovniki reda trapistov, ki so prišli v okolico Ba-njaluke pod vodstvom očeta Franja, ker v bivši avstroogrski monarhiji tedaj niso mogli najti primernega kraja za gradnjo svojega samostana. Dne 21. junija 1. 1859 so se redovniki vselili v stajo nekega kmeta in tam začeli s svojim delovanjem. V skladu s tradicijami svojega reda so začeli obdelovati zemljo, krčiti gozdove, graditi ceste in mostove ter so se že ieto dni kasneje, o božiču, vselili v svoj novi samostan, ki so ga zgladili ob obali potoka Raskov-ca. Tri leta kasneje so marljivi nemški redovniki zgradili že svoj lasten mlin na Vrbasu, potem pa po vrsti sušilnico za slive, mlekarno in žago. Oskrbovali so tudi prevoz čez reko Vrbas. L. 1872 so odprli katoliško šolo, tri leta pozneje pa cerkev, pivovarno, opekarno, tkalnico in končno tudi bolnico. Ko so si redovniki, katerih število se je s prihodom novih frlanov iz Nemčije znatno povečalo, uredili tako svoj samostan in njegovo okolico, so začeli jr-ganizirati nemško kolonijo. Pobudo za to je dal predstojnik samostana, njega pa je navajala k temu velika zapuščenest, ki je za časa turške vlade v Bosni vladala v teh krajih. Iznajdljivi Nemci so videli vse gospodarske možnosti, ki so tisti čas v Bosni, ki je bila poprišče neredov in vstaj, ostajale neizkoriščene. Prišli so do zaključka, da bi se slabo gospodarsko stanje v deželi lahko popravilo edino z tivim primerom naprednih nemških naseljencev.
Mad Nemci, ki so se na pobudo trapl-stičnih redovnikov začeli naseljevati v Bosni, so bili kmetje, delavci in mali obrtniki iz razapih nemških krajev. V Bosni so našli boljše življenjske razmere, popravili so si svoj gospodarski položaj, obenem s tem pa mnogo prispevali h gospodarskemu napredku svoje nove domovine. Prvi prise-
ljenci so bili iz Porenja, z3 ijimi pa so prišli nekateri tudi iz Vestfalije in šlezije. Skupina treh rodbin je leta 1879 po moledovanju trapistov kupila za 500 zlatnikov posestvo Šalih bega Ibrahimbegoviča v vasi Klašnici pri Bosanski Gradiškl. Tu so se naselile te tri rodbine, naslednje leto pa so prišli za njimi tudi drugi. Ki so kupili zemljo v bližini ln se tam naselili. Naselbina se je stalno večala do ;eta 1887. ko je močnejše priseljevanje prenehalo. Ko so si naseljenci življenje eodobra uredili, so vas nazvali po nemškem politiku Windt-horstu. Pozneje se je število prebivalstva
toliko pomnožilo, da so Jo razdelili na tri občine: Gornji, Srednji in Dolnji Wlndt-horst.
Za tem so trapistični redovniki že začeli ustanavljati naselje Malaj na Vrbasu, imenovano pozneje Rudolf sttal, Naseljenci so bili po večini iz šlezije, Hannovra tn Oldenburga. Začeli pa so pozneje prihajati tudi iz drugih krajev bivše avstro-ogrske monarhije. Ugodne gospodarske razmere so še dalje privabljale podjetne Nemce v bosanske kraje in so njihove naselbine nastale še v bližini Prijedora, v Brezovem polju, Dugem polju na pobočjih Kozare, Prosari in drugod. Zanimivo je ia je bilo med priseljenimi Nemci mnogo judi iz Galicije in Rusije ter precej švabov iz Bačke,
Približno v tem času so nastale nemške delavske naselbine v Zavidovičih, Zenici. Lukavru in Zepču. — Bili so po večini zaposleni v tamošnjih industrijskih podjetjih m so zaradi svoje podjetnosti dali posebno obeležje tem krajem. Priseljevanje Nemcev v Bosni se je nehalo 1.1905, njihove kolonije pa so se zaradi prirodnega prirastka številno še naprej množile.
Kjerkoli so se naselili Nemci, ie v tedaj precej zapuščene bosanske kraie prihajal naprednejši duh evropskega severa. Od priseljencev se je bosanski kmet mučil uporabljati poljedelske stroje in racionalnega obdelovanja zemlje. Hrvatski narod, ki je z nemškimi naseljenci živel povsod v dobrem sosedstvu, se je od njih mnogo naučil. — Danes se nemški priseljenci vračajo v staro domvino Za njimi bo ostala globoka brazda, ki so jo zar .zali v hrvatski prosvetno in gospodarsko življenje.
Matiara na ljubljanski realki v letu 1912.
Letošnjo jesen poteka 5 let, odkar so se abiturijenti ljubljanske realke iz leta 1912 ega zbrali k 25 letnici mature v srebrni dvorani hotela Un:on v Ljubljani, triintrideset tovarišev in trije profesorji. Obljubili smo si. da se v letu 1942 — ob 30-letnici — zopet sesta nemo. Toda me I nas so stopili dogodki, usodni za vse človeštvo in za cela stoletja. Tedanji sklicatelj, prof. Vladimir Lapajne je umrl še pred vojno in mnogi so mu v teku zadnjih let sledili. Tudi še živečim gg. profesorjem v tujim se ne moremo oddolžiti.
Od za ln jega sestanka ni več med Sivimi stolnega kanonika prof. dr. Mihaela Opeke, vladnega svetnika prof. Alojzija Tavčarja,
v inozemstvu pa je preminul popularni prof. dr. .Joscf \Wnzel. že prei vojno je v Ljubljani jmrl prvi slovenski direktor realke Josip Mazi. Hvaležno se spominjamo še v Ljubljani živečih dobrih pedagogov univ. pref. dr. Franceta Šturma, prof. Schweigerj?» -ros1 pa, dr. Henrika Swobode, prof. - slikarja Antena Koželja in našega slovstvenega mentorja, dr» Janka šlebin-gerja, ravnatelja študijske knjižnice v Ljubljani. Izmed sošolcev je preminul Roš Ferdinand iz Hrastnika, usoda mnogih je neznana.
Mnogo se je izpremenilo na svetu in čas ni primeren za spomine na lepo> zlato mladost in še manj za vese!e proslave. Zato v skromen pozdrav priebčujemo pesem sošolca in publicista Iva Peruzzija z željo, da
bi vsi tovariši srečno prestali tudi težki zrelostni izpit sedanje dobe do petin tri le-setletnice.
TOVARIŠEM - SOŠOLCE" .
Tretjina nas stoletja je ločila. Vihar mladosti utihnil je v večer Jesen naj v duhu vsaj bi nn«- ?:'ri.J:a, Ko v svetu teče pravda in pre,..r.
Molčč, tovariši, smo križ nosili, dvomili t; ' nbUi na skrh :. Smo se kolesju časa izognili? In koliko imamo še postaj?
Vi ste gradili stroje in palač-.
Vi vsi ste v službi re-*a in da i;';. Vsak svoja pota hodil je drugače. A skupna misel veže nas srca.
Nekoč spominom morda pot odpremo. Po burni debi novi dan vzblesti. Tedaj v veseli krog se spet zberčmo. Zapojemo prihodu novih dni!
DOMAČA PRIDIGA
»Zakaj pa prihajaš tako pozno domov?« »Oh, draga ženica. Ko sem šel skozi park, je skočil predme neznan človek in zaklical: ,Denar ali pa življenje!'...« «... in ti osel, si mu dal seveda denar!«
KULTURNI PREGLED
Civilizacija brošure
Ondan sem listal po knjigi s portreti učenjakc/v in pisateljev renesančne m baročne dobe Pri mnogih so v ozadju poklice s knjigami: z debelimi, težkimi foKanti, ki jih ni mnogo, a te zavzamejo s svojim obsegom, ki obeta velike zaklade učenosti. Spomnil sem se na knjige prejšnjih stoletij, na velika, temeljna dela. kakor je biilo pri nas Dalmatinovo Sveto pismo aH Valvasorjeva zgodovina NTa knjige učenih humanistov. na filozofska in zgodovinska dela ki |ih čitatelj m mogel ne »požirati« m ne »prebavijati« s tako lahkot. kakor dandanes pospravi celo knjižnico raznovrstnih bukev. Na knjige, ki jih je bilo malo. a jc z njimi lahko človek živel dolgo časa. Pogosto je kakš.na knjiga zahtevala več mesecev, da leto dni čitanja in študija. K izbranim knj;gam predvsem k ddom klasikov. so se vračali izobraženi ljudje vse življenje. Vs&k je imel svojega ljubljenca med pesniki in mcdroslovci in ga je znaf' domala na pamet.
Primerjajmo to z današnjim čitateljem! To. kar je bilo ljudem prejšnjih stoletij ne-važno in kar so zametavali: aktualno po ročilo. drobna brošura je stopilo v ospredje. Če lahko dandanes govorimo o kakem večjem vplivu knjige ki ima več uspešnih novih tekmecev (film radio), tedaj moramo ugotoviti značilno dejstvo, da ne gre prvenstvo knjigi v pravem pomenu besede, marveč brošuri. Današnja civilizacija živi od množice brošur, ki najbolj ustrezajo potrebi in razpoložen ju večno hitečega površnega in nemiirnega človeka Medtem ko kemiki sanjajo, da bi zgostili vso hrano, kar
je potrebuje človek, v nekaj tablet ali kroglic, se zdi, da je na duhovnem področju že priličn« napredovalo to sintetično-kemijsko prehranjevanje. Tu je zavladal sdstem pilul v podobi drobnih kniig brošur m zvezkov, ki skušajo nadomestiti velike, debele bukve prejšnjih stoletij.
Duh, ki se hrani z brošurami, obvladuje naše tehnično stoletje. To prHično ustreza njegovemu splošnemu stilu, saj je tehniki najbližja govorica formul in številk in inženirski možgani se najlaže zadovoljujejo s to skrajšano in zgoščeno duševno hrano. Ljudje ne marajo učenosti, ne marajo debelih knjig — delno ne marajo ker so vajeni lažje sintetične brane, delno pa jih ne ufegnejo brati.
Tako »o brošure tudi prispevalle svoj delež k bilanci našega časa. Duhovna prehrana z brošurami pomeni z druge strani: prepovršno, prenaglo in notranje nezadostno obrazovan ie duha. Brez tistega velikega napora, vztrajnega in spokojnega dela s knjigo, ki ga je zahteva1'« doba debelih knjig, ni mogoča globlja splošna izobrazba. Sintetična hrana v obliki broiuT in priročnikov zadošča strokovnjaku, ne prispeva pa k utrjevanju in razšnrjenju tiste notranje podlage, ki jo zahteva stalnost sleherne omike, obstoj vsake humanistično usmerjene kulture. Brošur« daje zadosti zgoščene hrame umu. ne more pa s svojo Se tako sintetično vsebino — največkrat nima n;ti tega — zadostiti vsem potrebam duha in duše ne more enakomerno nahraniti človeško osebnost. Z brošurami Izobraževani ljudje so podobna nezadostno ftrehranjevanrm lju-
dem, ki jim nedostaja nekaterih važn:h vitaminov.
Nočem reči, da je v debelih knjigah žc samo po sebi več dobre, čiste, zadostne duševne hrane, kakor je najdemo tudi v dobrih brošurah, ki obvladujejo današnjega človeka S temi knjigami je kakor s klasičnimi jeziki: saj ni važno, ali se naučiš, kako se v latin c-ini in grščini imenuje koni; potrebno je, da imaš stvarno znanje o konju. Toda gre za kaj dragega- kdor se e dalje časa smotrno baviil s klas;čn'mi jeziki, si je pridobil več kakor samo zn3nie besed; sprejel je iz besed nekaj njihovega duha. navadil se je smotrnega logičnega mišljenja pridobil si je smiselno disciplino ki je drueači ne bi zlahka dosegel, razvil si je nekatere sposobnosti m si ustvaril trpežne :šo podlago za nadaljnje duševno delo. Tako so tudi debeli folianti, ki so se premagani umaknili pred brošurami, z vsem svoji.m sistemom branja tako različnim od današnjega požiranja knjig, mnogo bolj kakor najboljša m zato redka sintetična hrana uriii in razvijali duha ustvarjajoč trdnejšo podlago za samostojno mišljenje in za globlje duhovno življenje.
Brošure so v času tehnične ie masovne civilizacije najbolj prispevale k razširjenju nekaterih idej in psevdoidej. (Prirn. vpliv brošure na razširjenje marksizma!) Enostransko fanatični in duševno plitvi dok tri-narji so bili zmeraj šiba božja za človeštvo Najslabši pa so tisti, ki prihajajo od brošure, ki mislijo, da jim zadošča za spoznanje skrivnostne problematike sveta in življenja. za doumet je zapletenih nacionalno-ekonomskih, socialnih in zgodovinskih pojavov nekaj brošur h obilne marksistične brošume produkcije Taki ljudje trpe v yvo-jih intelektualnih in moralnih pogledih za
težkimi avitaminozami in se sami ne zavedajo njihovih posledic. Vsekako je to samo eden izmed značilnih pojavov v stoletju brošure, posledica vitalno nezadostne du=evne prehrane s »sintetičnimi« proizvodi književne kulture.	Moda alus.
Mira Danifora v P;?andell3vi igri
Danes popoldne bo v Drami premiera znamenite igre Luigija Pirandella »Šestero oseb išče avtorja«. V tej igri. ki uživa za-
radi svoje originalne zamisli in oblike mednarodni sloves, bo '_>rala glavno žensko vlogo, pastorko, ga. Mira Danilova Ta, od avtorja markantno označeni lik je v igrail-sko-tehničnem pogledu zelo nenavaden ker druži v sebi najrazličnejše čustvene odtenke. ki sestavljajo značaj pastorke. V dodgi vrsti vlog. ki jih je ustvarita Danilova, je to ena izmed posebno izrazitih nalog.
Zagrebško pismo
Hrvatsko gledališče v i?3vi sezsni
i.
Vodilno hrvatsko gledališče, zagrebško^ ni imelo letos počitnic. V duhu vojnega časa je bilo po zaključku lanske sezone kar mobilizirano pod poveljstvom podpolkovnika Lovra pl. Matačiča. dirigenta evropskega slovesa. Za časa počitnic se je gledališče ponašalo z imenom Domobranskega kazailišta ter je kot tako prirejalo predstave na trgu sv. Katarine v Gornjem mestu, po vojašnicah, bolnicah in na drugih krajih, kjer so se zbrali vojaki in ranjenci. — Vedno več njenih sinov nosi domobranski kroj ali kroj ustaške milice. — Zato je biilo tudi potrebno, da voditlno gledališče nudi nekoliko razvedrila pripadnikom hrvatskih oboroženih sil
V hrvatski državi delujejo sedaj štiri gledališča, medtem ko se peto pripravlja. Najstarejšo hrvatsko tradicijo imata seveda gledališča v Zagrebu in Osiieku; obe sta j popolni in tudi slednje ima zdaj opero. ■ Zato je pa bilo potrebno pohrvaititi bosen-! ska gledališča v Sarajevu in Banja Luki. ki sta v bivši državi pripadali srbskemu kulturnemu krogu. To je bila v vsakem pogledu prav težka naloga. Vse je bulo treba iz-premeniti: osebje, repertoar, način dela in mentaliteto. ter pridobivati celo novo publiko, ker stare ni več. V pripravi je še primorsko gledališče v Dubrovniku, ki bo sestavljeno večidel iz članov bivšega gledališča v Spailatu. Vendar ie treba še tam prebroditi razne težave. Bondino gledališče v Dubrovniku je v zasebnem lastništvu imetnikov lož in ga je treba podržaviti. Tudi

Kronika
*	40 letnica madžarskega parlamenta.
Pred 40 leti dne 8. oktobra je imela Madžarska zbornica svojo prvo sejo v novi palači parlamenta. Dotlej so sedeli poslanci tesno stisnjeni v ozki dvorani neke mestne hiše, za kar je parlament plačeval mestu letno simbolično najemnino v obliki ene same zlate krone. Otvoritev parlamenta je bila svečana. Listi pravijo, da je bilo v madžarskem parlamentu v teku 40 let mnogo razburljivih in strastnih debat, ki so današnji mladini docela nerazumljive.
*	ženske v poročevalski službi. Nemško vojno ministrstvo je razpisalo natečaj za dekleta in žene, ki se hočejo izpopolniti za poročevalsko službo in jo potem redno vršiti. Vsaka udeleženka se bo izšolala po svoji želji in sposobnosti kot telefonistka, telegrafistka, radijska napovedovalka, pomočnica v letalski poročevalski službi, ali pisarniška, gospo linjska in zdravstvena pomočnica. Po možnosti bo vpoštevana tudi njih želja, ali hočejo biti zaposlene ^ma ali v inozemstvu. Izobraževanje je trez-plačno. Nameščene tečajnice bodo imele takšne plače, kakršne imajo nameščenci v javni službi.
*	Madžarska potujoča razstava. Poslani-niki prijateljskih držav v Budimpešti so bali povabljeni v ondotno reduto, da si ogledajo predmete, ki bodo uvrščeni v potujočo razstavo pod geslom »Delovna Malžarska — za novo Evropo«. Potujoča razstava bo potovala po Nemčiji, Italiji, Bolgariji in Hrvatski ter bo pričala o najnovejšem razvoju Madžarske ter o prispevku, ki ga že zdaj daje Evropi in ga bo v bodoče dajala še v večji meri. Priprave za razstavo je vodil šef oddelka za kulturno politiko v vnanjem ministrstvu Evgen Zilahy-Sebess. Razstava prikazuje politični, gospodarski, industrijski, obrtniški in socialni razvoj od Gombosa do Kallaya ter zlasti naglaša, da je bila Malžarska prva, ki se je po prevratu 1918. obrnila proti boljševizmu ter ubrala krščansko in nacionalno smer. Velike fotografske montaže bodo prikazale madžarsko sodelovanje v vojni proti boljševizmu. V sredini bo velika slika padlega namestnika državnega upravitelja viteza Štefana pl. Horthyja.
*	Priprave za 3001etnico Helene Zrinj-ske. Dne 5. maja 1943. bo minilo 300 let, kar se je rodila Helena Zrinjska, mati madžarskega borca za svobodo Frana Eako-czija II. Bila je junaška žena, ki je tri leta branila trdnjavo Munkacs proti sovražnemu navalu. Njeno truplo počiva poleg njenega velikega sina. v Rakosczijevi cerkvi v Kožicah. Za 300 letnico pripravljajo primerne proslave. Izdali bodo posebne spominske novce in znamke, v trdnjavi Munkacsu pa bolo postavili spomenik.
* Italijanščine, nemščine in francoščine se najhitreje perfektno naučite, če obiskujete naše priznane, uradno dovoljene, dnev_ ne ali večerne, nadaljevalno-konverzacijske in začetne jez;kovne tečaje. Učnina zmerna. Zahtevajte nove prospekte. Trgovski učnj zavod, Kongresni trg 2.
u— Novi grobovi. Po kratki in mučni bolezni je dotrpela in za vedno zapustila svojce posestnica ga. Marija Gerkmanova. K večnemu počitku bodo blago pokojnico spremili v četrtek ob 16. uri iz kapele sv. Nikolaja na Žalah v rodbinsko grobnico pri Sv. Križu. — Po kratki in mučni bolezni je preminila ga Frančiška Bricljeva. Na zadnji poti jo bodo spremili v četrtek ob pol 17. uri iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala v petek 23. t. m. ob 7. uri v cerkvi sv. Družine. — Po kratki hudi bolezni j-? preminila ga. Thekla Kai-serjeva, po rodu Voltmannova. Blago rajnko so pokopali v sredo popoldne na evangeljskem pokopališču. — Pokojnim bomo ohranili blag spomin, užaloščenim svojcem p3 izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Hladnejše vreme. Po ponedeljskem deževju se ozračje ne more več tako ogreti. da bi >meli še sončne jasne in tople dni. Barometer se je v torek zjutraj spet dvignil na 776 mm j,n vremenski prerok v Zvezdi nam še nadalje napoveduje lepo vrcra:. Toda sonce naglo izgublja svojo moč. V torek zjutraj je bilo 5.5° C in je čez dan narasla temperatura komaj na 10.3° C. Davi je bilo komaj 4° C, hlad pa je bil tem občutne jši, ker je spet ležala megla V teku dopoldneva se je medlo sonce priborilo skozi meglo in se je vreme začelo jasniti.
u— Grozdje, kostanj in gobe so najznačilnejši predstavniki letošnje j-eseni. Vsi trije so se namreč letos izredno dobro obnesli. Toda sezona grozdja, ki je siadko in okusno, pojenjava. Z gobami se je oskrbela marsikatera gospodinja. Po zadnjem
dežju pa so gobarji spet pohiteli v svoje revirje in iznova obogatili domačo zalogo ali pa so gobe prodali svojim več ali manj stalnim odjemalcem Kar se kostanja tiče, smo zdaj v Ljubljani z njim dobro založeni. V obratu so skoraj vse tiste stojnioe kakor lani. Kupčija se prav dobro razvija in pečeni kostanj je bolj kakor katero koli drugo ieto izdaten priboljšek k prehrani. Dobro so s kostanjem že od sobote dalje založene tudi ljubljanske branjevke in trgovine s poljskimi pridelki, ker je prispelo iz Gorizije več vagonov izdatnega in okusnjga kostanja. Cena prav lepim žlahtnim maronijem je 9.20 lir za kilogiam.
u— Tramvajski promet je zmeraj živahnejši. Električna cestna železnica ima vsak dan večji promet. Zdaj že ni več ure, da bi ne bili vsi vozovi na vseh progah natrpani. Naval je tolikšen, da se občinstvo kljub ponovnim opozorilom in grožnjam uprave obeša na stopnice in drugam, da potniki visijo kakor grozdi z voza. Da se ne zgodi kaka hujša nesreča, je pravi čudež, saj se obešajo na vozove tudi otroci, in med odraslimi ni nikogart ki bi lahkomiselno mladino poučil, da je obešanje na drveče vozove smrtno nevarno. Odpovedali smo tudi v pogledu discipline med vožnjo. Navodil, da je treba vstopati spredaj in izstopati zadaj, ne vpoštevajo vsi. Važno je, c!u sakdo zavzame mesto čim bliže izstopu. Kdor namerava kmalu izstopiti, naj gre takoj na sprednjo ploščad, če je ta zasedena, pa kolikor mogoče blizu sprednjih vrat. Nasprotno naj tisti, ki se peljejo daleč, ostanejo bolj v ozadju voza in naj se pomikajo počasi naprej, misleč na to, da so v tramvaju tudi drugi ljudje, ki so prav tako plačali vozni listek in se jim morda prav tako, ali še bolj mudi do smotra.
u— Ljubljana se razvija na vse strani. Mestni okraj med Tržaško cesto in Gra-daščico se je v zadnjem času lepo razvil in moderniziral. Tja doli do Viča so zrasle nove stanovanjske hiše in vile z ličnimi vrtovi, ulice in ceste so večji del urejene in mnoge podaljšane. Vzporedno s Tržaško cesto, ki je glavna prometna žila na tem koncu mesta in ena najvažnejših sploh, je speljana široka in ravna Marmontova cesta, ki sega skoraj do Viča in bo v do-glednem času, kadar bo dokončno urejena na svojem spodnjem delu, velikega pomena za ta del mesta. V poslednjem času je bila najbolj živahna gradbena delavnost med Jadransko ulico in Vičem. Mnogo nezazidanih parcel je še ob Tržaški cesti v Stanu in domu in ob Gralaščici, nekaj pa tudi v notranjosti tega mestnega predela. Med še nerešena vprašanja spada ureditev in podaljšanje Bičevja, ki se začne na desni strani Groharjeve ulice med Marmontovo in Tržaško cesto in se v presledkih nadaljuje do milarne. Kadar bo tudi ta ulica urejena, bo imela Tržaška cesta n.a svoji levi strani tri ravne in dolge vzporednice. Sredi tega mestnega dela je mali Marmontov trg, ki je bil časih lično posajen z zelenjem, v novejši dobi pa spremenjen v plodno njivo, ki je že bogato obrodila.
u— Posestnike gozdov v okolišu Ljubljane, ki jim je ljubljanski mestn-' preskrbovalo! urad odredil sekanje drv za preskrbo ljubljanskega prebivalstva, opozarjamo. da bo mestni preskrbovaln' urad prevzemal drva. ki jih morajo gospodarji oddati no dobljenih odlok'h. od četrtka 22. t. m. dalje samo na svojem sklad:šču na mestni pristavi ter ne več na sl^adišču prejšnjega sokolske<?a dnma v Šiški
u— Podružnica SVD š>ška si je že preskrbela semenski krompir »Bintje« Člani, ki si nameravaio o-krbeti za orihod-n.je leto s tem krompiriem n?j s: ea č'm-prej nabavijo pri predsedn ku podružnice. Vodnikova cesta 108. dokler traja zaloga.
u— šentjakobski knjižni v Ljubljani
je na željo strank odnrta odslej vsak delavnik dopoldne od 1.0 do pol 1., popoldne pa od pol 3. do pol 7 zvečer.
u— še je čas, da se vpišete v italijanske tečaje za začetnike in spretniiše. Poučujemo tudi druge moderne jezike. Prijavljanje dnevno od 8 do 1.2 ure in od 14. do 16. ure M^fi trg 17'I.
u— Kniižn'ca Poki4f»jin,=k'> dciavsk« zveze (prej Delavske zbornice) na Miklošičevi cesti v Ljubliari je tudi od 20. oktobra dalje odprta v vi k delavnik nepretrgoma od 12. do 19. ure Član® knjižnice pro^rr.r samo, da pridejo toliko zgodaj, da bodo po-strežer.i pred 19 uro
u— Brez skrbi ste za nsneh svojega otroka, če ga dnevno pošiljate po dve uri k razlag', izpraševanju, popravi in sestavi nalog itd. Važno za tiste, ki iz kakršnihkoli vzrokov ne morejo redno pose-. čati šolskega pouka Prijavljanje dnevno od 8. do 12. ure in cd 14. do 16 ure. kore-petitorij Mestni trg 17/1
n— Večerni trgovski tečaj — se zaradi
nove policijske ure vrši ob zgodnjih popoldanskih urah — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, še predno prične poslovanje v uradih in trgovinah. Pouk iz vseh trgovskih predmetov. Posebni tečaji za stenografijo, strojepisje in knjigovodstvo. Tečaji so odobreni od šolske oblasti. Zahtevajte prospekte.
u— Nesreče. Gramozno dvigalo je padlo na nogo in jo zlomilo triletnemu sinu posestnika iz Polhovega Gradca Francu Osredkarju. S hleva je padla in si zlomila levico 8 letna posestnikova hči Antonija Plevnikova iz Tomačevega. Desno nogo si je zlomil 9 letni posestnikov sin Franc Košir iz št. Jošta. Franc Zeman, mehanik iz Ljubljane, ima poškodovano desno nogo, 32 letni šofer Anton Brišnik iz Novih Jarš pa je ranjen na glavi. Pod voz je prišel 8 letni ključavničarjev sin Ivan Kreč. Deček ima zlomljeno nogo. 53 letni mizarski mojster Avgust čeme iz Ljubljane se je ponesrečil pri delu. Deska ga Je tako močno udarila v trebuh, da je dobil precejšnje notranje poškodbe. Ponesrečencem so nudili zdravniško pomoč na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bolnišnice.
Iz Gorenjskega
Gospodarsko šolanje na Bledu. Preteklo soboto in nedeljo je bilo na Bledu sklicano prvo zborovanje za napredek gorenjskega gospodarstva. Sklical ga je župni gospodarski svetovalec inž. Winkler in se ga je udeležil tudi radovljiški okrožni vodja dr. Hochsteiner. Inž. Winkler je erisal gospodarski razvoj v Nemčiji v zadnjih stoletjih ter je naglašal načela narodno-so-cialistične gospodarske kritike. Udeležence je seznanil z nalogami, ki jih zahteva vojno gospodarstvo od obratovodij. Sledila so predavanja o delovnem pravu, o mezdah in plačah, o kreditnem gospodarstvu v Nemčiji, o davčnih vprašanjih in o koroškem gospodarstvu Naposled so bili vsi obratovodje pozvani, naj še bolj zastavijo sile, da bodo gorenjski obrati prispevali svoj delež za močn0 in neodvisno Nemčijo in Evropo.
Smrt na fronti. Na vzhodni fronti sta padla koroška rojaka 30 letni podčastnik Štefan Vauti, najstarejši izmed šestih sinov ugledne družine v šmihelu pri Pliber-ku in 31 letni desetnik Jože Heynich iz Celovca. — Z zlatim nemškim križcem pa je bil odlikovan letalski poročnik Hans Granitzer, doma iz Celovca.
Smrtna nesrs-ča v Karavankah. 18 letni Valter Neumayer :z Celovca se je z nekaterimi tovariši odpravil v Karavanke Plezali so na Košuto. Tik preden so dosegli cilj, je Neumayer padel z 200 metrov visoke skale in je obležal mrtev.
Za zimsko pomoč priredi nemška delovna fronta v soboto in v nedeljo vsepovsod poulične zbirke. Na vseh javnih prostorih bodo prepevali pevski zbori in bodo igrale godbe. Povabljen bo vsakdo, da se petju pridruži. Razprodajah bodo pevske zvezke z najbolj znanimi nemškimi ljudskimi in vojašk:mi pesmimi, ki jih v sedanj vojni največ prepevajo.
Veliko zborovanje jp sklicano za prihodnjo soboto v Celovcu. Na zbor se bo pripeljal kot glavn,- govornik vodja glavnega urada za komunalno politiko pri državnem vodstvu narodno-socialističn e stranke Karel Fiehler. V nedeljo bo ob:ska! Beljak, Kjer bo prav tako sklicano veliko zborovanje v telovadni dvorani.
Za dar i t vr-ne nedelje v prid zimski pomoči je letos v gostilniški obrti razveljavljen postopek iz prejšnjih let. po katerem je bilo predpisaro kosilo z eno samo jedjo po določenih cenah Letos velja 71 jedilni list samo sniogno navodilo o dajanju jedi v gostilniških obratih z omeiitvji. da mora ob daritvenih nedeljah vedno b"t.' na jedilnem listu koeilo z eno sanio jedjo. Gostilne torej niso vezane na siceršnje predpise o kuh' kos la z e~o samo jedjo in drugih jedil. Knkcr ob drugih nedeljah smejo izstaviti jedilne liste, ki pa morajo vsekakor vsebovati tudi kosilo z eno samo jedjo. K eni jedil se pobira prot: potrdilu tudi darilo za zimsko pomoč, pri če-mor so gcrtilne kakor doslej razdeljene v tri r»zreče. Vsak gost. ki vzame hrano v gostilni, daje cb daritverih nedeljah v času od 10. do 17. uie darilo za zimsko pomoč.
štednja z zvezki. Po n?redbi prosvetnega ministrstva je treba uprštevati pomanjkanje papirja tudi v šoli. Kjer dopuščajo razme:e, še zlasti v nižjih razredih, naj se med učitelji kolikor le mogoče poslužujejo table. Vse zvezke je treba popolnoma izkoristiti. Ce ni na razpolago črtanih zvezkov, lahko služijo pouku tudi drugi zvezki, j
Nesreče. 281etna Ana Cememiakova je j padla pri obiranju jabolk in se nOTarno polomila. 451etni gozdni delavec Jakob Zavrnile si je pri padcu zlomil rebra. 121etni Friderik Klemenjak je padel na nož in se nevarno urezal nad levim cčesom. Od ne-
Fronte russo: Reparti d! alplni delTArmata Italiana In Russia durante le recenti ope-razioni — Z ruske fronte: oddelki alpincev Italijanske vojske v Rusiji med zadnjimi
operacijami
kega voznika je bila povožena učiteljica Jožefa Tavšičeva, ki se je peljala s kolesom. Vsi poškodovanci se zdravijo v celovški bolnišnici. V bolnišnico v Volšpe:ku pa so bili pripeljani naslednji ponesrečenci iz Lavantinske doline: Žagar Egidij Ra-pič se je s kropom nevarno opekel po nogah; tovarniškemu delavcu Štefanu J' ra-jiču je padel debel hlod na desno nogo ln mu jo zdrobil; 131etni Julij Mavc je padel z drevesa in si zlomil nogo. Ivan Stehar-nik iz Guštanja si je zlorr.il nogo pri nogometu; učiteljica Romana Rapičeva pa je padla na poti iz šole in si zlomila nogo.
Nesreče v gozdovih so zlasti ob deževnem vremenu nevarne in je potrebna največja previdnost. To je moral izkusiti tudi gozdni delavec Luka Valentinčič iz Sir-nice. Ob deževnem vremenu je lupil hlode in ko je hotel enega izmed njih s cepinom obrniti, se mu je ta izmuznil in delavcu hudo zmečkal levo nogo. Njegovega tovariša je hlod močno odbil, k sreči pa delavec ni prehudo poškodovan.
žrtev nevarnega b.ka. Poročali smo, da je v začetku letošnjega avgusta bik nekega posestnika na Svinji planini do smrti pobodel gozdnega delavca Franca Binterja. Posestnik je bil te dni poklican na odgovor pred deželno sodišče v Celovcu. Ker je bilo ugotovljeno, da je orožništvo že nekoč opozorilo posestnika, naj dobro pazi na hudega bika. je b'l posestnik zaradi prestopka zoper varnost življenja obsojen na 3 mescca zapora pogojno za dve leti.
Iz Spsd^fe šoferske
Z okrožnim dnevom v Brežicah, ki je
bil preteklo soboto in nedeljo, pravi mariborski dnevnik, je Heimatbund izvedel manifestacijo v vseh okrožjih svojega območja. Zdaj ne more biti na Spodnjem štajerskem nobenega človeka več. ki ne b-; vedel. za kaj gre in ki se ne bi znal opredeliti za jasno fronto
Prostovoljci za kmečko delo Od 12. do 15. oktobra je bilo v celjskem mladinskem domu izbirno taborišče za mladeniče, ki so se prostovoljno priglasili za kmečko delo. 50 teh mladeničev je nato odpotovalo za leto dri na Dolnje Avstrijsko. Prihodnje leto bodo tudi na Spodnjem štajerskem urejena taborišča za prostovoljce kmečkega dela in bodo prišli kmetom pomagat mladeniči iz različnih nemških dežei.
Nevarna očesna poškodba. V Framu bsvajcči državni 'n železniški ključavničar Anton Cuš se je pri delu nevarno ponesrečil. Drobec železa mu je priletei v desno oko, ki mu ga bodo le težko rešili. Prepeljali so ga na očesno kliniko v Gradcu.
Pr; .ičifcan.hi koruze so sc v Dogošah pri Mariboru sprli nekateri delavci mariborske industrije z domačimi fanti. V pretepu je bil 32 letni delavec Flcrijan žerjav tako močno udarjen po glavi, da mu je počila lobanja, več drugih uedeležencev vaškega boja pa je bilo poškodovanih. Orožniki so takoj naslednje jutro zaprli več krivcev.
n— Nesreče otrok. Z visoko s senom naloženega voza je padla 91etna hči kočarja Marija Rebernikova in si pri padcu zlomila več reber in levo nogo. — Pri igranju je padel na domačem travniku 6-letni Janez Ogorelec, sin posestnika iz Globodola pri
Mirni peči, tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. — V Praprečah pri Črnomlju se je smukal okoli štedilnika v kuhinji 4 letni dninarjev sin Frančišek Gerželj. Cim se je mati za trenutek oddaljila iz kuhinje, je otrok segel po loncu kropa, ki se je prevrnil, pri čemer je dobil prav težke opekline po vsem telesu.
n— živilski trg. Na novomeškem trgu še vedno prevladuje sadje, katerega je letos izredno veliko v vsej okolici. Zadnje čase prinašajo okoličani na trg tudi prav pridno grozdje in orehe, ki so se dokaj pocenili. Tudi kostanja ne manjka na trgu, vendar zahtevajo zanj še vedno visoko ceno. Sicer pa vlada tudi na samem podeželju pomanjkanje zelenjave, čemur je v glavnem kriva suša. Gospodinje so se * o pot lahko založile z mlekom, smetano in široki, pa tudi jajca so se dobila po običajni ceni.
n— Vpisovanje obrtnih in trgovskih vajencev in vajenk v strokovno nadaljevalno šolo v Novem mestu se bo vršilo v nedeljo dne 25. oktobra od 9. do 12. ure v prostorih ljudske šole v samostanu. Delodajalci so dolžni pripeljati k vpisu vse svoje vajence in vajenke, tudi one, ki so že obiskovali to šolo. Vajenci naj prineso k vpisu zadnje šolsko izpričevalo, rojstni in krstni list in učno pogodbo.
Hrvatska razstava v Benetkah ima vi dno pobi o obiskovalcev. O slovesnostih ob otvoritvi smo pred dnevi že poročali. Ker se splošno izraža želja, da bi sc ogled razstave omogočil čim večjemu številu Italijanov, bo po zaključku v Benetkah razstava najbrže prepeljana še v Rim.
75-letnica Hrvatske akademije. V soboto je bila v Zagrebu svečano proslavljena 75-letnica obstoja Hrvatske akademije. Doslej je imela ta najvišja znanstvena ustanova na Hrvatskem deset predsednikov. Prvi je bil dr. Franjo Rački, danes pa vodi Hrvatsko akademijo dr. Tomo Matič. Glavna palača akademije je bila zgrajena na Zrinj-skem trgu v Zagrebu leta 1880. Uprava in glavne zbirke akademije so se v njo vselile leta 18S4. Ima tri posebne ustanove: Stross-mayerjevo galerijo slik. knjižnico in zgodovinski arhiv. Galerija slik ima nad 500 del najbolj znanih hrvatskih in tujih umetnikov, knjižnica ima preko 100.000 zvezkov, medtem ko je v arhivu 35.000 originalov iz starejše in novejše hrvatske zgodovine, več tisočev hrvatskih in latinskih listin, okoli 1200 rokopisov in še več drugih zgodovinskih listiD.
Nemci se selijo iz tuzianskega okraja. Nemška narodna skupina v Tuzli je z velikimi proglasi objavila sporazum med NDH in Nemčijo o preselitvi Nemcev v Rajh. Za preselitev se je izjavila večina Nemcev, ostalo jih bo le manjše število, po večini starcev. Med povratniki je 1(0 rodbin s 600 družinskimi člani.
Tekmovanje letalskih modelov. Dne 1.
novembra bo v Sveti Nedelji blizu Zagreba prirejena prva tekma letalskih modelov. Tekmo prireja društvo »Hrvatska krila« po želji poveljnika letalskih sil generala Krena. Sodelujejo lahko amaterji in učenci modelarskih šol, medtem ko modelarski učitelji lahko tekmujejo samo izven konkurence.
druge ovire so še na poti. Vendar se člani bodočega gledališča na Primorju že pridno vadijo v Zagrebu do trenutka, ko bodo lahko odjadrali na sončni jug.
Zaradi počitniškega dela se je začela zagrebška gledališka sezona šele v začetku oktobra s klasičnim delom dubrovniške književnosti. Lucič-Držičevim »Pirom mladega Derenčina« ter z najstarejšo hrvatsko opero. Lisinskega »Porinom«. Domači dramski repertoar je razmeroma skromen. Ponavlja se tudi kajkavska drama »Diogemeš« izza časov narodnega preporoda Med hrvatskimi dramatiki ima največ uspeha v Italiji in Nemčiji Milan Begovič. -»Pusto-lova pred vrat ima« je uprizorili tudi Braga-glia v Rimu. sedaj bo pa ovekoveeen še v italijanskem filmu. Begovič in Gofcovac sta izmed Hrvatov dosegla rekorde v evropskih uprizoritvah. Obnovljena bo tudii Vojnovi-deva »Dub^ovačka trilogija«. Iz pietete se bo prikazala tudi ena Galovičeva drama. Ta med prvo svetovno vojno padli pesnik je posebno pri srcu današnjim odločilnim hrvatskim krogom. Med novimi deli se uprava ni mogla dosti odločiti. Napovedala je le Marušičevega »Vilenika«, močni narodni motiv, ki kaže. kako mačeha uničuje rodbino. Mesaric se je zopet vrnil iz Sarajeva na zagrebško gledališče. Vsa štiri gledališča bodo uprizorila po eno njegovo komedijo. Prav tatko se bo povsod prvič prikazala Zagorkina satira na hrvatsko zavist »Jalnuševčani« v stilu revizori jade. Pisateljica je dobro znana po svojih zgodovinskih romanih.
Od klasičnih del evropske literature je napovedano- dva Shakespearja. »Otelo« in »Hamlet«, Molierov »Namišljeni bolnik«, Racinofva »Fedra«, Lessingova »Mimma van
Barnhelm« (tudi v Osijeku). Ibsenov »Peer Gynt«, medtem ko bo bližnjo' Hauptmanno-vo 801etnico proslavilo zagrebrko gledališče z »Voznikom Henschlom«. banjaluško' pa z dramo »Pred sončnim zatonom«.
Značilno za Ietcšnji repertoar zagrebškega gledališča je zlasti veliko število italijanskih in nemških avtorjev. Italijansko klasično dramatiko predstavljata Goldoni-jev komični »Sior To J oro Bron to'on« in Gozzijeva fantastična basen »Kralj Jelen« (II re cervo), ki jo dramaturg dr. Ivaniševic predeluje za sodobno sceno. Po tolikih uspehih svojega očeta se uveljavlja sedaj tudi Pirandellov sin Landi in bo zagrebška drama prikazala njegovo moralistično delo, spisano docela v očetovem slogu: »Stopnjo nižje« (Un gradimo piu giuj. Nam tudi po Gradnikovih prevodih dobro znani Sem B sneli i bo prikazan v Zagrebu in Osiieku s svojim posebno znanim delom iz časa Me-diičejev »Brezdušna šala« (La cena delle beffe), ki je dosegla lep uspeh tudi v filmu. Od talentiranega sodobnega dramatika Ros-sa di Sam Secondo bo zagrebško gledališče uprizorilo »Mariomette». banjaluško pa »Stopnjišče* (Scala). Naposled pride na vrsto še komedija dveh piscev Corra im Achilla »Izvir čudežev« (II pozzo dei mira-coli). Italijanske drame bodo uprizorjene v prevodih dramaturga Ivaniševica. po dramatizaciji Budakovega »Ognjišta« znanega prof. Rabadana in igralca Dujšima.
Izmed sodobnih nemških avtorjev, ki so v zadnjem času dosegli doma najboljše uspehe, nameravajo nekatere uprizoriti tudi v Zagrebu v prevodu Gavelle in Strozziia-Spor med cerkvijo in državo v času Ca-nosse obravnava nrav originalno Kolben-heyar v drami »Gregor in Henrik®. Sodobne
tendence obdeluje simbolično v okviru klasičnega okolja Sch*eyvogel v »Modri Du-najčanki« (Kluge Wienerin). nekako podobno kakor Homberg v »Črešnjah za Rim». Nadalje so na repertoarju še tri nemške komedije: BšMinger »Malusine«, Friedrich »Bbustroh«. Heinz Coubier »Zdrav razum«.
Pri ostalih tujih avtorjih je veljalo načelo. da se uprizori vsaj po eno delo pri-jateljskih in zavezniških narodov. Od teh del ima najbrže največjo literarno vrednost tragedija iz bo be za svobodo Bolgarov pod Turki »Očetie in sinovi«, delo intendanta sofiisikega gledališča Poljanova Tudi sarajevsko gledališče uprizori neko bolgarsko delo: Jovkova »Borjano«. Ukrajinski pisci so v Zagrebu zastopani z mistično dramo gospe Printzlau »Motno okno«, v Osijeku pa z Vimničenkovo socialno dramo »Zakcm». Od Slovakov pride na vrsto samo komedija »Ženski zskon«. delo Tajovskega. Rumuni bodo zastopani v Zagrebu s Sorbulovo »Rdečo strastjo«, v Sarajevu pa z znanimi delom Eftimkia »Človek ki je videl smrt«. Madžari so sc lepo uveljavili v inozemstvu zlasti z uspe-nimi komediiami. Zagreb bo prikazal po eno komedijo Sol ta m V as za ry a »Nič ni slučajno« odnesno »Angel v zakonu«. Osijek pa od slednjega komediografa še »Hrupno ljubezen«, ki meji že na burko.
Zagrebška opera se pripravlja letos na posebno lepo število premier, saj ima kar dva ravnatelja, maestra Gotov ca im podpolkovnika Matačida. Bivši ravnatelj opere im komponist zelo uspelih baletov, »Licitarske-ga srca« in »Imbreka z nosom«. K reši mir Baranovič, se bo prvič poskusil s komično ljudsko opero »Turci idu«. izd e'a no po Še-noini noveli im v biedermeierskem stilu. Tudi ravnatelj Muzičke akademije dr. Boži-
dar Široki bo po več manjših delih prvič nastopil z opero »Mladi go-podin«. Tudi to je odlomek iz Šenone novele, ki se dogaia v plcmenitaškem Tuaopolju. Glasba je tudi preplitena z narodnimi motivi s folklornimi scenami, narodnimi običaji in obredi. Pomovila se bo nadalje domača opera Pa-pandopula »Sunčan;ca«. ki je pccnkus, ustvariti na podlagi narodnega melosa glasbo spolnega sodobnega značaja. Libreto iz turških časov je spisal ravnatelj drame Solja-čič. zato je tudi v glasbi dosti orientalskih motivov.
Od tujih oper je stalno na repertoarju okrog 25 standardnih del. Izmed njih bodo letos"še posebej ponovili sledeče: »Fausta«, »Figairovo svatbo«. »Moč usede«. »Rensko zlato«, »Walkuro«. »Predano neveste-«. »Ka-valirja z rožo«. Poseben dogodek pa bodo premiere dveh novih italijanskih im ene nemške opere. Kot prva se pripravlja premiera »Adriane Lecouvreur«. ki obravnava na podlagi Scribove drame življenje znamenite igralke Comedie Fran^aise iz 18. veka. Komponist Cilea. ki je danes že v visokih letih, jo je uglasbil v vemističnem. post-puccinijevskem stilu Druga premiera bo opera duhovnika Reficea »Margherita da Cortome«. spisana povsem v stilu sodobne italijanske glasbe. Na podlagi srednjeveške legende prikazuje življenje" nesrečne ženske. ki naposled najde tolažbo v odpovedi. Popolnoma v novem stilu je opera Wer-nerja Egka »Columbus«. Ta razmeroma mladi nemški komponist je predsednik odseka za komponiste v nemški glasbeni zbornici. N jegova opera je dogodek zaradi svojega povsem novega stila ž»vljen iepisne kronike v slikah ali biografije v operi. Sam avtor imenuje svoje delo »Bericht und Biid-
nis«. Komponist bo osebno dirigiral zagrebško premiere. Napovedujejo se še gostovanja stalnega dirigenta NVagnerjevih festivalov Elmendorfa, lirskega tenorja berlinske opre Andersa, baritona monakovske opere Hottera. izmed znanih italijanskih opernih pevcev pa sta napovedana Maria Caniglia in Gino Becchi. Pripravljajo se tudi nova gostovanja zagrebške opere v Italiji in Nemčiji. Balet bo prikazal razen Baranovičevih del Lhotkega »Djavo u selu«, v katerem so naši Mlakarjevi dosegli tako lep uspeh, im pa Adamovo vGizelle«
Madio Lpbljassa
ČETRTEK, 21. OKTOBRA 1942-XX 7.30: Pisana glasba. 8.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Lahka glasba.
13.:	Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.10: 5 minut gospoda X. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Izmenjalni koncert z Nemčijo — Orkester vodi dirigent Petralia.
14.;	Poročila v italijanščini. 14.15: Novi orkester vodi dirigent Fragna. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Vojaške napolitan-ske pesmi od leta 1887 do danes. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pesmi in na-pevi. 20.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec — Simfonična glasba. 21.30: Trio Emona. 21.55: Predavanj« v slovenščini. 22.10: Koncert pianistke Marte de Concillis. 22.45: Poročila v italijan-ščini.
Kako je Krištof Kolumb
mer i ko
Ladje so plule z bodrim vetrom proti ju-gozapadu, vreme je bilo lepo, dan bolj svež nego kdaj, mnogo kopnih ptic je frfotalo okrog jambora, rac, vran in drugih, šumni polet ptic je bilo slišati celo vso noč. Toda moštvo je začelo izgubljati potrpljenje, pritoževalo se je zaradi dolge vožnje, ki je bila v opreki s pogodbo, in je razburjeno izjavljalo^ da te igre z življenjem ne more več zdržati. Kolumb je skušal može pomiriti in jim je obljubljal zlate gore. Ko to ni imelo učinka, je izjavil kratko in odločno: vse tožbe jim nič ne pomagajo, on je zdaj na poti v Indijo in se ne bo ustavil, dokler je z božjo pomočjo ne doseže.
In možje so držali, kajti že je vstajalo jutro, ki je ves strah izpremenilo v radostno gotovost. Tega jutra 11. oktobra se je zaganjalo morje s tako visokimi valovi kakor nikoli prej na vsej vožnji. Znamenja kopnine so se množila o:l ure do ure. Mimo je priplavala veja s svežim zelenjem. Možje na »Pinti« so zagledali trstje in drevesno deblo, drugo deblo, ki je bilo lepo obrezano z železnim orodjem, pa so potegnili iz morja. Možje na »Nini« pa so ujeli največje čudo: vejo z divjimi rožami! Sedaj se je morala kopnina končno pokazati, vsako minuto bi se lahko dvignila nad črto va-lor na obzorju. Vse malodušje je prešlo, sedaj ni bil nihče več dvomil v srečni uspeh te drzne vožnje — drug drugega so pogledovali, si kimali in nagovarjali skoraj istočasno: »Da, naš admiral!«
Proti večeru je Kolumb zapovedal, naj jadra razen nekoliko štirjaških metrov zavijejo, da bi ponoči ne nasedli. Po večerni molitvi je sklical posadko svoje ladje in je nočni straži na sprednjem gradu ter njenim zamenikom zabičal, naj pazijo s posebno pozornostjo. Vse, kar bodo opazili, naj mu takoj javijo, da bi v neznanem vodovju ladje ne zašle v nevarnost. Kdor pa bo kot prvi javil, da je zagledal zemljo, mu bo podaril lep, svilen telovnik poleg visoke nagrade, ki sta jo določili veličanstvi za to stvar.
Ko se je zmračilo, je stal sam v zadnjem gradu ob krmilu. Morje se je bilo spet pomirilo, valovi skoraj niso dihali. Nebo je zakriijal oblačni pajčolan, nobene zvezde ni hilo videti in tudi ne lunej ki je bila v zadnjem krajcu.
Nenadno se je Kolumb zdrznil. Tam, daleč ob skrajnem nebu — ali ni bil to soj neke svetlobe? Zabliskalo se je rdečkasto, izginjalo je in se spet pojavljalo, kakor plamenica, ki jo prenašajo sem in tja, ali kakor plaimen, ki se dviga in upada! Vse-gamogočni Bog! Svetloba! Svetloba! — Kjer je bila svetloba, je moralo biti tudi kopno!
Poklical je enega izmed plemičev, ki so bili to noč v njegovi bližini, Pedra Gutier-reza. kraljevega komornika. Tudi ta je opazil luč. »Kjer je svetloba, mora biti tudi kopno!« je ponavljal Kolumb venomer. Svetloba je plapolala kakor sveča in je končno popolnoma ugasnila.
Minila je ura za uro. Peščena ura je pod motnim sojem krmilarjeve svetilke kazala že drugo nočno uro, na vzhodu se je risala črta obzorja razločno in ostro — tedaj, blisk in grom — znamenje: »Zemlja na vidu!« Strel ni bil počil na admiralski ladji, temveč s »Plute«, ki je po naključju ali hote plula najbolj spredaj. Mornar Rod-rigo de Triana je bil v prvi zori s svojimi sokoljimi očmi na zapadnem obzorju zagledal bledikasto progo. In ko je sedaj po znamenju na vsaki izmed treh ladij moštvo zlezlo na jambore ali pa se zgnetlo v sprednje grade ter so bile vse oči v napetosti brez diha naperjene v isti cilj, se je bledikasta proga odražala čedalje jasneje
—	tokrat ni moglo biti čutna prevara! Bila je obala! In nenadno je vzplapolal kakor plamen svetli glas ladijskega duhovna v nebo; »Te Deum laudamus!« — Veliki Bog
—	hvalimo Te! In glas za glasom se je pridruževal temu svečanemu koralu, da je bučaj na zadnje kakor vihar preko sivo-črnih valov. Potem se je splošna napetost sprostila v prešerno radost, moštva so tekmovala med seboj, kdo bo z najglasnejšim glasom rjavel večino mornarskih in vojaških pesmi v jutranji zrak. Na »Pinti« je bilo raizzoloženje še posebno glasno. Boben na zvočnik in nekoliko dud je dajalo takt, okoli velikega jambora pa so mornarji razposajeno plesali. Rodrigo de Triana se je opotekal kakor vaška lepotica, ki teka vse za njo, iz rok v roke, kapitan Martin Pin-zon je bil moštvu poklonil meh vina. Ce se je pa admiral pokazal na krovu svoje ladje, so spremljali vzkliki s čepicami mahajoče roke njegove korake, ljudje so se pretepali, kdo mu bo prej smel poljubiti roko,
in marsikdo je v pijani sreči padel na kolena, da bi se istočasno zahvalil božjemu izbrancu in Bogu samemu.
Do dneva so plule ladje počasi naprej, potem so razpela spet jadra in v žarečem jutru 12. oktobra 1492 so se ustavile kmalu pred plosko, sredi zelenih gozdov lesketa-jočo se obalo — pogled, kakršnega niso imeli že pet tednov. A na rumenem bregu niso frfotale samo ptice, tam so se zbirale tuli ljudem podobne, rjave postave, ki so tekale popolnoma nage naokrog, dvigale v največji razburjenosti roke proti nebe-som, vreščale nerazumljive besede, se metale plašno na tla in skakale spet pokoncu, skakale v vodo. kakor da hočejo steči k ladjam, in bežale potem spet na kopno ter se skrivale v najbližja grmovja.
Sedaj so na ladjah spustili sidra, verige so zazvenele in zaropotale, spustili so čolne, ki so se napolnili z oboroženimi možmi. Del moštva se je spremenil sedaj v vojakef ki so bili črnovolneno mornarsko jopo zamenjali s sivorumenim usnjenim telovnikom, rdečo čepdco pa z ozkokrajnim klobukom. Nosili so muškete in dolge puške, ta in oni tudi samostrel, in helebarde so zazvenevale, ko so zadevale druga ob drugo-
Kolumb je postavil kot prvi nogo na no-voodkrito zemljo, padel je na kolena, poljubil tla in se zahvalil Bogu. Tudi kapitani, vojaki in mornarji so upognili kolena in obstali za časek v tihi molitvi, ki ga je samo tu pa tam zmotilo zvenčanje orožja. Potem so stopili v vrsto in so odkorakali v svečanem sprevodu do nizkega griča v bližini obale. Tu je Kolumb potegnil meč, razvil kraljevo zastavo in oznanil z močnim glasom, da zaseda v imenu kralja in kraljice to neznano, sel a j po španskih ladjah odkrito deželo za vse večne čase. Istočasno je v skladu s pogodbo s špansko krono zaprisegel moštvo, kajti od tega trenutka dalje je bil veliki admiral Atlantskega oceana, podkralj in dosmrtni namestnik vseh teh dežel na zapadu, ki bi jih odkril sam ali pa ki bi jih z zvezi z njegovim odkritjem našli in zasedli drugi.
Ko so se čolni bližali, so bili domačini zbežali v bližnja gozd, skrivali so se sedaj za drevesi in grmi ter opazovali z grozo čudno lesketajoče se kapriole teh velikih, dvonogih in pisanih živali, ki so bile zlezle iz trebuhov velikih in okrilatenih ladij. Menili so, da so priletele naravnost iz neba ...
Zvitorepka na preži
V članku o srečanju z medvedom je bilo v »Jutru« navedeno, da je celo tndi lisica že zelo redka po loviščih. Ta navedba velja, kakor je v članku omenjeno, pač za Nemčijo. Pri nas pa je zvitorepka že še dosti številno zastopana. O škodi in koristi je pred tremi leti posebno zanimivo razpravljal Krispin Ogris v glasilu naših lovcev.
Gotovo je lisica koristna v lovišču, da pospravi poginulo in bolehno divjad kakor tudi slabiče, ki so z vzgojnega stališča potrebni, da se odstranijo, pa tudi marsikatera klateča mačka pride v njene zobe. Še bolj pa je koristna poljedelstvu, kjer je njen jedilni list zelo obsežen. V nenasitni želodec spravi miši. črve in zalego os, toda tudi vseh vrst jagode in druge sadeže, ježa. ribe, vseh vrst perutnino in njih jajca, zajca, mladiče srnjadi in gamsov in tudi odraslo srnjad. Na roparskih pohodih je preudarna, predrzna in krvoločna. Ogris je navedel nekatera razboj-ništva. ki jih je napravila v dveh letih v lovišču.
Na Možaklji je tamkajšnji lovec Pečnik Anton v teku dveh let imel trikrat priliko, opazovati napad na smje mladiče. Na Fer_ janovem rovtu je zaslišal zvečer, ko je bilo še dosti svetlo, vekati mladiča. Kmalu zagleda bežečega, vekajočega mladiča, štiri metre za njim razbojnico lisico in 20 metrov za lisico dirja skrbna mati srna z gobčkom, odprtim od upehanostL Za uspešen strel je bilo predaleč. Lovec je pričel kričati, misleč, da bo lisico odvrnil od zasledovanja. A ni se zmenila za lovca in njegove klice, mladič je milo plakai in že bi bil v zobeh razbojnice, da ni zagrmel strel. Lisica je odskočila v stran proti najbližjim grmom. Mati je tekla za svojim mladičem v gozd, plakanje je prenehalo in mladič je bil rešen.
Zvečer v mraku je lovec spet zaslišal v Pleču vekati mladiča, vedel je, da je spet na delu nepoboljšljiva grešnica lisica. Šel je v smer plakanja, a kmalu je zaslišal pojemajoči glas mladiča, ki so ga že trgali ostri zobje lisice . .. Ob zori. ko je šel opazovat srnjad, mu spet udari v uho veka-
nje mladiča, ki je drvel z Obleka preko Čebularjevega rovta nizdol proti Zatrepu. Lovec je tekel na pomoč, a ko je prišel na rob nad Zatrepom, ni bilo več slišati ničesar. Mogoče je lisica opustila zasledovanje, ali pa mu je že upihnila luč življenja.
Ni pa nevarna ta razbojnica samo mladičem, nego tudi odrasli srnjadi. Gorje srnjadi v hudi zimi, v visokem, novozapad-lem snegu, če se stara lisica navadi napadati srnjad. Dne 26. decembra 1938. je prinesel lovec Urevc velikega štiriletnega srnjaka, ki je bil za ta čas močan in dober
v mesu. Pri sosedovi hiši je sledil srnjaka, ki je močno krvavel in šel proti potoku Radovni, kjer je srnjak ležal. Ko je prišel lovec do njega, je srnjak skočil v vodo, niže potoka pa je lovec spet šel preko plja do gozda, kjer je videl, da srnjak omaguje. Popoldne je šel lovec pogledat, kaj je z njim. Srnjak ni mogel več na noge in z bodežem ga je lovec rešil nadaljnjih muk. Srnjaka, pravi Ogris, sem pregledal. Imel je na obeh straneh vratu močne ogrize in iztrgano mišičevje, močne ugrize pa tudi na stegnih. Šel sem takoj gledat, kje je bil srnjak napaden. V no-vozapadlem snegu, ki ga je bilo 70 cm, sem takoj nad Pangrčevo hišo sledil lisico, ki je prišla po polju pod plotom in SJa kakih 60 korakov pod mestom, kjer je bil srnjak, mimo njega. Gotovo ga je opazila, zavila v hrib in v loku nazaj ter izkoristila kritje grma, pod katerim je ležal srnjak, se mu neopaženo približala ter se zagnala z velikim skokom od zgoraj na srnjaka. Ze na tem mestu je bil sneg močno obrizgan od krvi. P0 strmini do plotu nisem videl lisičjega sledu in je morala lisica pač viseti srnjaku, ki ga ni izpustila. Za plotom je morala biti huda borba. sneg povaljan, steptan, krvav. Naposled je srnjak skočil čez plot in spet se je poznala v snegu borbo na življenje in smrt. Ker je bil srnjak močan, se mu je posrečilo, da se je osvobodil, šel naravnost k stogu, stoječem pri hiši. in med letvami skozi stog do potoka. Lisica ga je zasledovala do stoga, od tam pa je šla nazaj proti gozdu na nova grozodejstva.
Drugi dan smo sledili pod Njivicami še dva kosa srnjadi, ki sta na poti izpod skal
do potoka v snegu močno krvavela. Na obeh mestih se je sledila tudi lisica, ki ju je preganjala do potoka, voda pa je rešila ranjeno srnjad. Vendar smo čez tri, štiri dni našli tam poginulo smo, ki se je rešila preko vode. potem pa izkrvavela od ugrizov lisice. Domnevam, da je napravila vse tri napade v eni noči ista lisica. Ko se je sneg usedel, se je srnjad laže gibala in je bila varnejša pred razbojnico. Dne 10. januarja sem spet sledil srno, ki je krvavela in prečkala potok Radovno.
Ni pa nevaren za srnjad pred lisico samo novozapadli sneg. temveč tudi srenj spomladi, ako je zima dolgotrajna in se sneg naenkrat odjuži. Tedaj teče lisica po srenju kakor betonu, srnjad pa se udira do trebuha. Tudi to izkoristi razbojnica in sem že večkrat našel sledove njenih grehov
V planinskih loviščih, kjer je glavni stalež divjadi srnjad, veliki petelin in jereb (zajec v takih loviščih itak ni močno zastopan), je brez vsakega dvoma senčna stran zvitorepke mnogo večja kot sončna. Njena sanitetna služba še daleč ne odtehta razbojstev, ki jih zagreši na zdravi in močni srnjadi, na valečih kokoših in piščancih gozdne kuretine. Popolna iztrebitev lisice bi tudi v planinskih loviščih ne bila na mestu, pač pa sem mnenja, da Je treba njen stalež reducirati na minimum
Največji užitek ima lovec, če s puško upjeni lisico na zajčjem pogonu ali pri čakanju v svetli mesečni noči. Ni pa to mogoče v planinskih loviščih, kjer se zaradi srnjadi ne morejo delati pogoni z braki in se je treba hočeš nočeš zateči k skrajnim sredstvom P"ti in strupa. Pozimi 1938 je Ogris zabeležil, da je na strupu padlo lisico isto noč druga požrla do polovice.
Ogris je imel na verigi lisico, ki jo je bil ujel pomladi, leto dni prej. Zanimivo je, pravi opazovati njeno prirojeno opreznost in veliko previdnost. V emajliranl kožici je dobivala žgance ali kruh z mlekom, ne vzame pa hrane iz nje kakor pes. Približa se od strani prav previdno in prej z nosom dožene, če je bila kožica v. človeški roki. Potem se ji bliža od vseh strani najmanj po desetkrat, nato pograbi kožico in jo vrže tako, da pade vse iz nje. Potem šele pobira po tleh in poliže zlito mleko. Ko se uveri. da človek ni imel hudobnih namenov, prime kožico in jo nosi tudi po pol ure neprestano v zobeh, poskuša jo zakopati, kar pa se ji le redko posreči zaradi kamenitih tal. Ko pa človek spet prime kožico v roke, ravna iz-
nova enako previdno. V gibčnosti daleč
prekaša svojega bratranca psa. Verigo ali nastavljeno zapreko preskakuje s tako eleganco kakor najboljši akrobat
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
VLJUDNOST
V neki družbi je bila dama z nelepim potlačenim nosom. V družbi je hvalil Mark Twain lepoto žena, češ, da je sam Bog svoje najlepše angele iz neba dal zemlji — za žene.
»Vsaka žena je lepa, kakor Fra Angelica j angel,« je pripomnil.
Dama z nelepim nosom, je odgovorila: »Ce so vse, jaz nisem« in se je prijela za nos.
»Tudi vi, gospa, toda Imeli ste smolo, da ste se pri poletu na zemljo spotaknili in
padli ravno na nos!«
* • •
SAMOSTOJEN
»Midva z ženo se nikoli ne prepirava.« »Nikoli?«
»Ne, ona dela, kar ona hoče, in jaz tudi
delam, kar ona hoče?«
* * *
POSREČENA 2ENKA
»Pridi ljubček, popoldne bom sama doma; mož pojde na dvoboj z našim domačim prijateljem.«
Zavarovalniški zastopnik je zadel ob zastopnika za odplačila na obroke ...
KAJ VEM? KAJ ZNAM?
451.	Kako se imenuje dobiček, ki ga izplačujejo delniške družbe?
452.	Kaj je limuzina?
453.	Kaj vse lahko pomeni beseda »moment«?
• • *
454.	Šahovski problem.
a b c d e
Beli potegne in zmaga.
• * •
455. Za računarje.
Za stanovanjsko hišo je velik vrt, štirikotne, pravokotne oblike, ki naj se razdeli med 24 stanovanjskih straink v ploščinsko enake dele. če razdelimo dolžino celega vrta na 6, širino na 4 enake dele, je obseg strankinega vrta 108 m. Ce razdelimo dolžino na 4,'širino na 6 enakih delov, je obseg strankinega vrta 112 m. Kako dolg in
kako širok je ves vrt?
* • •
Rešitve nalog 20. t. m.:
446.	Taburet je nizek, oblazinjen stol brez naslonila.
447.	Troglodite so stari Grki imenovali prebivalce jam.
448.	Latinski prislov ultra pomeni onstran (oekraj). Ultražarki so žarki sončne bele svetlobe, ki niso v vidnem spektru (glej vpr. 443.), temveč onkraj rdečega, oziroma vijoličastega žarkovja, ki Imajo torej valovno dolžino okroglo nad 0,0008 oz. pod 0,0004 milimetra. Imenujejo se ul-trardečj oz. ultra vijoličasti žarki.
Ce preiskujemo sončni spektrum z občutljivim termoskopom, od vijoličaste proti rdeči barvi, se pokaže, da je toplotno učinkovanje od vijoličastega do rumenega žarktfvja neznatno, da raste znatno v, oranžnem in rdečem delu spektra in je najjačje v temnem prostoru tostran rdečega. Sem so torej odklonjeni žarki valovne dolžine, ki jih oko ne zazna kot svetlobo; so nevidni, temni žarki in je njih učinek samo toplota; imenujejo se toplotni žarki.
Ce preiskujemo spektrum od rdečega do vijoličastega žarkovja z nepokvarjenim (še ne osvetljenim) fotografskim papirjem, se pokaže, da rdeča svetloba ne otemni pa-p-rja (fotograf lahko razvija pri rdeči svetJobi), da se papir začne spreminjati šc.e v modrem žarkovju in delujejo nanj najjače nevidni žarki onstran vijoličastega. !_>] t ra vijoličast i žarki učinkujejo kemijsko.
Posebna vrsta ultrardečih žarkov so infrardeči žarki, (lat infra pomeni spodaj, n:zko, pod), ki prodirajo skozi oblake, meglo itd., kar se ugodno izkaže pri fotografijah, napravljenih v meglenem vremenu s ploščami, ki sc posebno občutljive za infrardeče žarke.
Ultravijoličasti žarki so važni in nepogrešljivi za rast bitij. Umetne priprave, tako zvana »višinska sonca«, "izžarjujejo zlasti veliko ultravijoličastih žarkov. Ime prihajp odtod, ker je sončna svetloba v višinah posebno bogata na ultravijoličastih žarkih, ki jih v nižinah močno absorbira gostejši in manj čisti zrak. Ultravijoličasti žarki ne gredo skozi steklo; zato je sončna kopelj za zaprtim oknom brez haska, saj ne rujavijo kože toplotni (ultrardeči) temveč ultravijoličasti žarki.
*
449.	Koliko je trikotnikov?
Trikotnikov je 68.
*
450.	Igra r orehi
Deček A je imel pred prvo igTo 3 orehe. Prva igra 3 + 3 = 6. Druga igra 6 — 2 = 4. Tretja igra 4 + 4 = 8. Četrta igra 8 — 2 =6. Rezultat dobite lahko enostavno s poskušanjem. Ce bi začel z enim orehom, bi bil z drugo igro že brez oreha, če bi začel z dvema orehoma, bi imel po četrti igri ravno toliko orehov kakor v začetku, kar oboje ni prav. S 3 je prav in edina rešitev.
Dr. Edvard Pajnič:
Zdravljenje in mazastvo med Slovenci v preteklih stoletjih
V nedeljo se je »Jutro« spomnilo 70 letnice našega odličnega pravnika in botanika g. dr. Edvarda Pajnič a. Poleg raznih drugih prispevkov je »Proteus« objavil oktobra 1S36 naslednje njegovo poročilo, ki bo gotovo zanimalo tudi široki krog naših čitateljev. Ur.
Propaganda za domače zdravljenje z rastlinskimi, doma pripravljenimi leki je tudi dandanes nad vse živahna. Dvomljiva je oa korist za boln ke. kolikor ne ne dovede do resničnega ali namišljenega zboljšanja zdravja moč prigovarjanja, k čemur je. žal, zmožen bolj mazač. nego upravičeni strokovnjak, ki se mu gabi vobče vsako slepljenje bolnikov. Vedno je bilo tako in bo tako. čeprav bi bilo želeti, da poseže vmes s še večjo vnemo tudi javna oblast, posebno, kar se tiče prometa z zdravilnimi rastlinami, to pa ne le iz sanitarnih ozirov, temveč še posebej iz razlogov potrebne zaščite narave ter narodnega gospodarstva. V drugih državah zaščitene rastline se pn nas z brezobzirnim ruvanjem zatirajo v svrho izvoza (n. pr. Salvia Officinalis L. v obmorskih deželah, pri nas pa med drugimi Atropa belladonna L., Arnica monta-na L.. Drosera rotundifolia L. in v no-
vejši dobi celo Convailaria majalis L.).
Ze od nekdaj so bila razširjena pri nas med ljudstvom tiskana, še pogosteje pa z roko pisana navodila za obče zdravljenje ljudi in živine. Te knjige ali rokopisi so bili prvotno sestavljeni v latinščini, nato v nemščini, a že pred več nego 200 leti s0 se pojavili tudi slovenski rokopisi Sedaj so postali obširnejši rokopisi te vrste precej redki.
Na tak rokopis sem slučajno naletel v poletju 1932 v Cerknici. Letos mi ga je zaupala za kratko dobo lastnica, da sem ga podrobneje premotril. Rokopis je zvezan v dokaj obsežno veliko knjigo (nad 300 strani); spisal (ali bolje rečeno — prepisal ga je neki Štefan Reven v letu 1844. po drugem slovenskem viru iz teta 1810. A od Štefana Revna prepisani »K r a j n s k i arcat« nallči v razdelitvi cele snovi kakor tudi v podrobnosti skoraj popolnoma prav takemu slovenskemu rokopisu iz leta 1720., ki je sedaj v Zagrebu. Važna pojasnila za sestav tega članka sem dobil od gospoda Janka Barleta, (zdaj že pokojnega) stolnega kanonika v Zagrebu, ki je pisal obširno del® o slovenskih rastlinskih nazivih z mnogobrojnim ljudskim blagom okoli dotičnih nazivov ter rastlin samih.
Rokopis iz leta 1720. je prišel slučajno v posest g. mag. pharm. VI. Bartuliča v Zagrebu. Opisal je na kratko g. Barle Janko v svojem članku »Šest slovensk h zagovorov (incantationes) iz leta 1720.« v reviji »Narodna Starina« leta 1933. (Izhajala je v Zagrebu in jo je urejeval dr. Matasovič Josip. univ. profesor v Skop-Iju).
Jezik tega rokopisa: »I. M. B. b e d e c i n dohtarske bukve dovolene 21. dan oktobra u leitu 1747. (naslov in uvod izvirata iz poznejše dobe) u teh visocih planinah u notrainim K r a i n s k i m« je primerno letu sestave 1720 manj uglajen, kakor je Revnova knjiga. Tudi iz lične pisave našega rokopisa moramo sklepati boljšo izobrazbo pisca. Štefan Reven se izraža v pristnem vrhniškem narečju polpretekle dobe. Zvedel sem iz istega vira, da ima neka stara rast-linarica Marija Kerinova iz Rake pri Krškem še drug tak rokopis, star le kakih 50 let, a tudi ta kaže prav mnoge slično-sti z gori navedenima. Povsem se mora soditi na neki vkupen še starejši vir, pisan v latinščini in nemščini. Slednje se tudi poslužuje naš Reven, posebno tedaj, ko zavedno prikriva kočljive snovi, ki bi utegnile pohujšati bolj preproste duše. Revnu pa ne gre nemščina nič kaj izpod rok, bolje se izraža v domačem jeziku. Prav zato je cel spis tudi jezikovno prav zanimiv, predvsem zaradi mnogih pristnih domačih izrazov, ki jih pa kaže prav tako tudi že rokopis iz leta 1720. ___
Naslovljen je naš rokopis: »Kranjski arcat« rokopis označujem v nadaljnjem članku s kratico »A«.' — »tu je mitelni in arcnije za usaka bolezen tiga človeka. Spisane od Štefana Revena 1844«. Knjiga je razdeljena v pet »bukev«. Prve so posvečene spoznanju bolezni: »ta perva je po-trebnu bolezen poznat, prej ni mogoče arcnovati«. Sestav človeškega telesa, smoter in delovanje posameznih organov, tva-rin in sokov avtorja vobče malo briga. Razločevano je med »žlahtnimi žonfti« (sokovi), kamor spada tudi zdrava kri, in »fajhti« (vlage), »flusi« (toki) ter »šlomi« (sluzi) vse bolezenske prirode. Avtor meni, da zadošča zdravniku preizkus »žile« in pa »vode« za spoznanje bolezni, kar pa smatra za veliko modrost in umetnost Zato daje podrobna navodila, »koku se žila more šla tat«; še podrobneje je »podu-čejne od vode«. »Voda probat ali na vod' spoznat bolezen je ta veči kunšt na zem-li. per tem se nuca ena čista trezna glava, ena velika modrost vseh sedem Darou Sv. Duha.«
Slede »Druge bukve: za vse arcnije od vseh reči najdeš zamerkanu«. Tukaj so popisana zdravila in je raztolmačena njih uporaba za razne bolezni. Bolezni pa presoja »A« vobče le po zunanjih pojavih (simptomih), z nasvetovanim zdravljenjem noče odstraniti pravega stvarnega vzroka obolenja, temveč odpraviti zgolj bolečine ali kvečjemu le na zunaj vidne nevšečne posledice. Kot najbolj razširjene bolezni omenja »mišerbost«, na drugem mestu tudi
»žifra«, to je zlatenica (mogoče od nemškega »Miessfarke«). modron in ured. (Bolezen v debelem črevesu, zvezana s krčem in zaprtjem, je »modron«, »ured* je pa vsak više ležeči notranji pritisk, združen z občo slabostjo). Vodenica nastane, če ne gredo več iz človeka nepotrebni »fajhti«. Nalezljive bolezni so pa xuga, vročinska bolezen, ne pa tudi griža ali je-tika, ki jo navaja »A« na mnogih mestih kot »suho jetiko«, kot jetiko v pljučih, kosteh in posebno še na »jeterh« Zunanje bolezni so pa rak (po opisu že bolj »sar-kom«). pšen (flegmona), bramurje (škro-feljni), skrumbe (gangrena; in prisad, ki se lahko poslabša v »pereči ogen«. .prisad odpravlja rokopis iz leta 1720. še z zagovorom: »Ti prizat, jest te zaratim per živim Bogu — Amen! TI prizat ti nimaš tim človetcu škodovat Jest očem. da imaš preč pobegnt. Stoji skala, stoji, stoji na skali sveti šempas«). Manj nevarne sc »grinte«. podkožna srbečica in garje ter »moli v laseh«. Bolezen v zober je »mut-fer« (tudi »muftaj«. najbrže po nemškem »Mundfaule«), poznana sta pa tudi »fin-stel« in »šula«. Posebno nevarni so »flusi« ne le na zunaj, temveč tudi v glavi. Kot huda živčna boleha nastopa »božast« v udih, če koga »meče«, pa tudi »oožaste v želodcu in v čreve pri izredno hudih bolečinah. Spomni se : morkulje* to je melanho".!e* T- h	=.->
fana (take vrsto "'ovek ni - kT veseu. se mu nubena reč r 'ub, na bolj ga neč, vender neč ne more«,
ŠPORT
3rez varilstva Anglije
se gradi 'm razvija nogometni šport v novi Evropi
Sedem narodov je bilo zastopanih i. 1904 — to bo zdaj kmalu 40 let — na skoraj neopaženem športnem sestanku v Parizu, kjer je bila ustanovljena mednarodna nogometna federacija ali kakor jo po znanih štirih črkah Fifa poznamo tudi pri nas tako kakor vsak drugi športni forum, ki je s skrajšano označbe SK. ali kakor že Nočete prešel v terminologijo naših športnikov. Nogometna igra se je v onih dobrih starih časih širila zelo naglo in število držav, ki so bile članice te mednarodne športne organizacije, je rastlo od leta do leta. Po zadnjem letnem poročilu predvojne Fife je bilo prj njej včlanjenih nič manj kakor 52 narodnih zvez za to športno panogo, razen teh pa še 15 posebnih nogometnih zvez, ki so bile posredno tudi pod nadzorstvom tega skupnega foruma za nogometni šport po svetu.
V tej veliki skupni zvezi, ki je urejevala in širila športno idejo s pomočjo te borbene igre, so bili torej zbrani skoraj vsi narodi sveta, od Albanije (pa abecednem redu) tja do daljne Venezuele, toda bilo jih je vendar nekaj, ki so ji stali ob strani, iai sicer celo taki, ki so se ponašali z znano krilatico, da je prav za prav pri njih domovina te igre z žogo in so predvsem oni imeli glavno zaslugo, da je zavzela takšen razmah med množicami za šport navdušenega sveta. V mislih so Angleži odnosno njihove posebne državne zveze za nogomet za Anglijo. Severno Irsko, škotsko in Wales ter za ostali britanski i: lperij, ki v tej skupni organizaciji niso bili včlanjeni. Zanimivo je, da je enako stališče zavzela že takrat tudi sovjetska Rusija in ni bila članica Fife.
Kljub temu pa bi se zelo motili, če bi mislili, da Angleži zaradi tega, ker mso bili člani Fife, niti niso vmešavali v poslovanje tega društva. To so opravljali tako, da so v Fifi puščali do dela in odgovornosti druge, samj Pa so posegli vmes le tedaj, kadar se jim je zdelo potrebno zaradi
ohranitve njihove prevladujoče po?'cije. Njihovo delovanje v tej smeri se je najbolj kazalo kadar so bila v razprav^ najvažnejša vprašanja za obstoj in nada«jnji razvoj vsakega športa, in sicer pravila V tem poglavju je Angležem uspelo, da so obdržali neomajno vodstvo vedno in povsod le sebi.
Vprašanje urejanja pravil je bilo namreč do zadnjega prikrojeno tako, da o nobeni spremembi pravil ni odločala mednarodna federacija sama, temveč je bil za to pristojen še drug forum, in sicer zloglasni in nedostopni »International Football Board«. V tem nadzornem uradu za vesoljni nogomet na svetu pa sta sedela po dva zastopnika Anglije, Škotske, Walesa in Severne Irske in slednjič tudi — dva člana Fife. Več kakor 50 držav je Imelo torej v tem uradu dva predstavnika kot zastopnika oficielne organizacije-, drugih osem članov v odbor, kj je odločal o vseh vitalnih vprašanjih nogometne igre, pa so pošiljale štiri niti ne popolne narodne zveze, ki nikjer drugod niso sodelovale v tej mednarodni organizaciji.
Zaradi varnosti in neomejene premoči v tem Roardu so Angleži poskrbeli tudi za primerno stilizacijo pravil, po katerih je smel poslovati ta odbor. V eno izmed temeljnih točk teh pravil so vnesli tudi določbo, da so se smela nogometna pravila spreminjati samo na letnem občnem zboru, ki je moral biti meseca junija vsakega leta. Spremembo pravil pa je v ostalem lahko odobravala samo večina, obstoječa iz štirih petin navzočih odbornikov.
Ta ureditev je pomenila praktično, da so štiri državne zveze iz Anglije odločale o nogometnih pravilih zveze, pri kateri sploh niso bile včlanjene. Gotovo je, da bo nova ureditev športa v Evropi upoštevala tudi to nepravično in nezdravo stanje ter tudi v tem pogledu postavila vse stvari na svoje mesto.
(Po športni službi E. S.)
P. KoviC, dani gledališča: Peček, Nakrst, Gortnšek, Košuta, Plut, Bratina, članice gledališča: Gabrijelčičeva M- Boltarjeva, Sancinova, Gortnškova, Starčeva, inspici-jent: Vertin, sufler: Benedičič, odrski mojster: Leben, razsvetljač: Piemk, rekviziter: Košič, vratar: Brezigar; osebe, ki iščejo avtorja: oče — VI. Skrbinšek, mati — Ha-ričeva, pastorka — Danilova, «rin — Jan, madame Pacetova — Nablocka. J gro je zrežiral prof. O. Sest.
OPERA
Četrtek, 22. oktobra: ob 16. uri: Traviata.
Red četrtek Petek, 23.: Zaprto.
Sobota, 24. oktobra: ob 16. uri: Seviljski brivec
»Traviata« z Ivanko Ribičevo. V reper-toarnem načitu za letošnjo sezono je bil predviden in pripravljen nastop Ribičeve v partiji Violette, ki bd se moral vršiti v soboto. Ker pa je medtem Vidalijeva obolela, bo pela Ribičeva to nadvse zanimivo partijo že danes. Ostala zasedba bo pre-mierna. Dirigent: D. Zebre, režija in scena: C. Debevec, zborovodja: R. Simoni ti, koreo-graf: ing. P. Golovin.
Dodatki od nedelje
K tehmzm za točke po Italiji
Tretja prvenstvena nedelja v nogometu po italijanskih terenih že ni bila več brez svojih posebnih atrakcij, ki imajo svoj izvor že v letošnjem poteku tekmovanja.
Na prvo mesto spada v tem pogledu nastop Torina, ki si je temeljito izposodil svojega soseda Juventus in šele po treh tednih prvenstvenega plesa pokazal pravo barvo in resnične namene. Nič manj presenetljiva ni bila delitev točk, pri kateri je morala Roma sodelovati z Milanom, ali pa prva zmaga Fiorentine v srečanju z novincem Vicenzo ali pa prvi poraz Lazia na tekmi proti drugemu novincu Bariju. Na običajni višini in zvesta tradicijam je ostala Triestina s svojim tretjim zaporednim remisom, kar velja — mutatis mutanti is — tudi za Livorno, ki je čisto neogro-žen splaval na vrh te gosposke tabele in tudi za Vicenzo, ki je še enkrat potegnila krajši konec in ostala na repu — že tretjič zapovrstjo Zmagi Ambrosiane in Genove sta bili bolj ali manj »na sporedu« in tako ee polagoma zbirajo med kandidati za bodočega prvaka — oni, ki bodo aristokrati, in oni, ki ne bodo ...
V diviziji B je izenačenost moštev zmerom vidnejša, gneča, na vrhu lestvice pa zmerom tesnejša. Zdaj so tam trije z enakim število točk (Spezia, nova Cremonese in stari Napoli), takoj za njimi pa spet drugj trije z eno samo točko manj. Mnogo bo še ugibanja, preden bo kaj...
nov državni rekord s časom 30:09.4. Cas Szaba je bil »samo« 31:03.8.
V Rimu so hodili 50 km daleč. Zmagal je Guglielmi iz Verone v času 4:32:48.2, kar pomeni, da je prehodil povprečno 10.996 km na uro. Udeležencev je bilo 24.
Italijanski prvaki v rugbyju, Amatori iz Milana, so svojo prvo tekmo na gostovanju po Nemčiji, in sicer v Hannovru, dobili s 3 : 0. Glavno preskušnjo so italijanski gostje prestali v torek v Berlinu, kjer so kot reprezentanca Milana igrali z izbranim moštvom nemške prestolnice. Tudi v tej tekmi so slednjič obdržali prvo besedo, in sicer z 10 : 9, prevsem zaradi svoje hitrejše in odločnejše igre.
Finski metalec kopja Nikkanen se misli baje posloviti od športnih terenov in posvetiti samo domu in ženi. V nedelo je nastopil še enkrat na zaključnem jesenskem m';tingu v Helsinkih in zmagal tudi to pot s krasno znamko — 70.39 m.
MALI OGLASI
Elektro-loz
sesalni aparat za prah in višinsko solne« Vta-lux ugodno naprodaj. Na ogled v poslovalnici Ko-vačič-Lunder. Rimska c 7-__14247 6
Čevlje
moške, več pa-ov in dvoje ženske gozdarlce prodam. Vuk. čevljar, Ambrožev trg 6. 14270 6
Preprogo
novo 2V3 prodam, ogleda se dopoldne. Nasiov v vsh posl. Jutra. 14269 6
Posteljno perilo
damske Škornje št. 37 volneno pregrinjalo — (plet). volneno preprogo produ m. Naslov v vseh posl. Jutra.
14277-6
Različne železne peči, štedilnike.
ena ciza s kolesi z gumami in en tricisei] zelo poceni naprodaj Merkur, Puharjeva 6.
14282-6
Kdor IK« službo plača sa vsako besedo L —.30, za drž. ln prov. takso —.60. za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženltve ln dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase h —.60 za besedo, za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši Iznos ea te oglase Je h 10.—•

Več zidarjev
1 t.'- a uc> -,uo. uc,u. i^iačc
ugodne. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra 14252-1
Naše
Sicer pa je nogometna žoga zadnjo nedeljo pridno poskakovala ne samo pri nas doma in ne samo po vsej Italiji ali na igrišču v Bemu, temveč tudi na sto in sto tererih po veliki Nemčiji. Izmed obilice tamkajšnjih izidov beležimo danes samo prvenstvene iz stare Avstrije, ki se glasijo dovolj nepričakovano: WAC—Viienna 8:2, Reichsbahn—Rapid 5:2, Sportklub— FC Wien 5:5, FAC—Wacker 2:1, Admira —Sturm (Gradec) 8:1 (prekinjena). — Vrh lestvice sta zasedla dva outsiderja WAC in FAC pred Rapidom in Vienno.
27 tekačev se je v nedeljo udeležilo mednarodnega maratonskega tekž. v Benetkah, med nj:mi tudi dva Švicarja, od katerih pa je eden odstopil, drugi pa končal na S. mestu. Zmagal je proti pričakovanju manj znani Pintore, član gasilske športne zajed-nice iz Napolija, kj je potreboval za 42.195 km dolgo progo 2:44:05.2. Drugopla-girani je b!l več kakor dve minuti za njim.
V Budimpešti so isti dan tekli na 10.000 metrov. Boj med starima rivaloma Szi-lagvjem in Szabom se je končal z veliko zmago prvega, ki je obenem dosegel tudi
DRAMA
Četrtek, 22.: ob 16.30: šestero oseb išče
avtorja. Red Premierski. Petek. 23. oktobra ob 15: Vdova Rošlinka Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol.
»
Lulgi Pirandello: »šestero oseb išče avtorja«. Igra v treh dejanjih. Osebe- režiser
Več prešivalk
čevljarskih gornjih delov (šteperic) išče Ješe Bogo. O-sta na Loko 2. 14243-1
Dobro kuharico
tudi za ostala dela, sprejmem takoj v Gajevi (Verdijevi) 8-III, levo. Predstaviti se med 8. do 10. ter 2. do 4. 14254-1
Mlajšega fanta
k« ter i ima veselje do strojev, even. s ključavničarsko p'«ikso sprejme P.ipToce', tovarna pip>r natlh vrečic, Le podgorska 23.	14234-1
Gospodinsko
pomočnico,
ki zna kuhati, iščem. Nastop takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 14274 1
Pleliljo in navijalko
snrejmem. Bleiwe'sova 14267-1
Dekle
pošteno, želi službe k majhni dobri d-ušini. Ponudbe na ogl. oda. Jutra pod Dekle«. 14262-2
Nemško konver-
zacijo in pouk
nudi Izobražena gospa. Konverzacija v skupini zelo poceni. Kongresni trg 13-H.	14035-4
Vajenci (*ke)
Vajenki
sprejmem takoj modist-ka Gruden Jakobina, Ljubljana, Bleiweisova 13 (Tjrševa).	14255-44
Učenko
sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra. 14272-44
Vajenca
proti takojšnji plači — sprejme M. Jankovič, kle-parstvo, vodovodna instalacija. Rimska c. 19.
14279-44
Največ oglasov ima
„JUTRO"
lserirait" torej tudi VI!
Kopalno banjo
(za sedežno kopel) prodam za 250 L:r. Gerb čeva ul. 19, Kolezija.
14257 6
Pisalne stroje
gramofone ln plošče, dobro ohranjene ali pa v neuporabnem stanju, kupuje ln plača najvišje dnevne cene EVE-REST. Prešernova ulica St. 44.	J-129-M-7
Tridelno omaro
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Omara«.
14234-7
Polhove kože
tu$i ve venčne in vse druge kupuje stalno v vsaki množini, pla£a dobro. Zdravič. Ljubi Jan«, Stari trg 30. 14237-7
Kupimo stare bici-
kelj gume, biciklje,
avtomobilske gume. vreče. Plačamo dobro. — Merkur, Puharjeva 6.
14281-7
Pohištvo
Kapital
S kapitalom
bi «e udeležil kratkoročnih sezonskih trgovskih poslov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Legalno in pošteno«.
14231-16
Kupim
na bližnji periferiji eno-ali dvostanovanjsko vilo za ceno 300.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »štev. H;ša«.
14273-20
Dijakinjo
sprejmem na hrano m stanovanje. Pomoč pri uienju, ter klavir na razpolago. Naslov v vsen P06l. Jutra	14250-23
Oddam
v strogem centru PISARNO (dva prostora) opremljena ali prazna s souporabo telefona, centralna kurjava. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarna«.	14169 23
Lepo svetlo sobo
z tekočo mrzlo ln toplo vodo. poseben vhod oddam blizu Banovine. Skrabčeva 5. 14266-23
Citajte ».II7TRO«:
UlJlk
Sončno sobo
pralno, s souporabo kopalnice. na Mirjn ali pod Rožnikom išče uiadn:k. Naslov v vseh posl. Jutra. 142290-23a
l»!li>I11B!iItf}IIl lim:i Flin H; tf 11111!: .'< H: r itf lllfl 1 i 1 > (rFrrrTTnfTTTmfirmrmiiuTnTfTTmnTTTi crrnTrrrmirf ni ur r:n it cm^Hii tmimiii«i rfHmiH < r	m hib iwihihi um—mi .niwpiiw>iniwui»iii.w
AVVISO IMPORTANTE VAŽEN OGLAS
La Soc. Italiana NOTA D'ORO di Osimo (prov. di Ancona). inaugurando il nuovo staom-mento, desidera favorre 200 nuovi Clienti nell'acquisto dene sue fisarmoniche di farna men-diale. Mette pertanto in ven-dita 200 strumenti del modello IMPERO, con voci in 3a/5a a 1 registro, ai seguenti prezzi eece-zionali d i propaganda 34 tasti 48 bt;ssi; pr. list. 1700 per L. 1450; 37 tasti 80 bassi, pr. list. 2150 per L. 1650; 41 lasti 120 bassi; pr. list. 2350 per L. 1850
Per poter beneficiare di tale occasione eccezionale occorre: 1°) Inviare subito l'ordin«zone alla Soc. Italiana NOTA D'ORO di Osimo (provlncia di Ancona), accompagruita dal relativo importo; 2") Unire alTordinazione la presen te inserzione pubblici-taria.
NOTO D'ORO
Armonica di classe
Znana harmonika
Alte qualita foniche — Elegan-za impeccabile — Costruziene perfetta
Visoke glasbene zmožnosti — Brezhibna e'eganca — Popolna izdelava
Soc. Italiana NOTA D'ORO
Osimo (prov. Ancona) želi ob otvoritvi novega obrata omogočiti 200 novim odjemalcem nakup svojih svetovnoznanih ha--rronik. Zato bo dala v promet 200 glasbil modela IMPERO » glasovi 3a/5a na 1 register p-, sledečih izjemn;h propagandnih cenah:
34 tipk, 48 basov, cena po ceniku L. 1700 za L. 1450; 37 tipk, 80 basov, cena po ceniku L. 2150 za L. 1650; 41 t;pk, 120 basov, cena po ceniku L. 2350 za L. 1850
Da se moremo okoristiti s to izredno priliko Je potrebno:
1.	nemudoma pasloti naroiilo z odgovarjajočim zneskom vred na naslov: Soc. Italiana NOTA D ORO, Osimo (prov. Ancona).
2.	priložiti naročilu ta oglas.
Samska soba, kavč
in klub-fotelji
vse skoro novo, elegantna izdelava, radi seTftve po zelo nizki ceni naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutre.	14280-12
Opremljeno sobo
separirano s uporabo kopalnice v mestu iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen 6S6-.
14258 23a
Preprosto s »bi« o
iščem, grem tudi kot sostanovalec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »soba«.	14259-Zia
Iščem v centru
čisto ln udobno sodo s posebnim vhodom, ev. s polno oskrbo! Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čisto ln trajno«.
14102 23a
Prazno sobo
z posebnih vhodom, iiče solidni gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljančan«. 14260 23a
Sostanovalca
dobrega, solidnega h enakem solidnem gospodu iščem v lepo zračno sobo. Naslov v vseh posl. Jutra.	14271-23a
Glasbila
Pianino,
dobro ohranjen kupim. Naslov v vseh posl. jutra.	14257-26
Psa Fox-terjera.
kratkodlakega do pol leta starega, kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »čistokrven«
14265-27
Izgubljeno
IVroška tokav« ^
s svinjsko kožo podložena se je izgubila. Najditelj nuj Jo odda proti nagradi v upravi Juwa. __14261-28
Izgubil
sem usnjeno desno rokavico od gl. pošte do Unverze. Najditelj se naproša naj Jo odd« proti nagradi v upravi Jutra.
14268-28
Šop ključev
sem našel, dobi se Jih v upravi Jutra. 14283 28
Kislo zelje
novo. prvovrstno. po dnevni ceni, se dobi po zaželjenl količini pri: Erklavec Gustav. Ljubljana. Povšetova 47.
J-151-M-33
Gospodje, pozor!
Klobučarna »Pajk« vam stroko vnjaško očisti preoblikuje in prebarva klobuke vseh vrst pr nizkih cenah Lastna delavnica. — Se priporoča Rudolf Pajk. Sv. Petra cesta 38	J-158-M-3C
Elektro-motor
za 2.5 HP eventualno tudi večji naprodaj,. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Ogledati«.
14245 29
Risalni aparat
z vsem priborciL-n, še nerabljen s specialno svetilko ali brez ugodno naprodaj. Ogleda se v poslovalnici Kovajčič-Lun-der. Cesta 29. oktobra 7 14246-29
Dopisi
Dvignite dospele
ponudbe
v oglasnem oddelku
Atlant. Center, Center 400, Družba z. o. z 1943. Državna upokojenka, Dober kupec. Delovka 100. Dobrosrčna. Event. me-blovano. Fotelj, Gospodinja, Godnov Kati, Industrija, Instalater, Ko-larsk« stružnica. Knjige. Logalno in pošteno. Lična periferija. Ljubljanski trgovec. Lokal. Mirno Novejša oblika. Ni cenejše, Obleka. Pošten« 15, Pravn'k. Pri boljši družini, Predplačilo. Pooenf, Prevdnost, Rožna aoli-na. Solidno, Sreča Je opo-teča. Spretna, Stalno odsoten, Stanovanje 133. Spreta" in čista. Sodelujoča. Sostanovalka. Simpatija, Sončna lega. Sočutje. Stalen gospod. Svetovna zgodovina. Tr-eovna, Takoj 10, Tivoli. Upokolenec 56. Udoben dom. Uspeh viden. Ugodno 777, Veliki Lsnsen-scheldt. Vse novo. Vestna. Zima 50. 7elo sa!'<J-na. Zmožna, Železničar.
V italijanščino
prevaja
prošnje, dopise trgovske in tehniške stroke Tehnična pisarna. Cesta 29. oktobra 13. J-170-M-37

S*
PREMOG
DEVA I. Pogačnik
LJUBLJANA
Bohoričeva ulica 5
Telefon 20-59
Zapustila nas je za vedno po kratki mukapolni bolezni naša nenadomestljiva dobra mama, gospa
FRANČIŠKA BRICELJ
dne 20. oktobra 1942, previdena s tolažili sv. vere.
Pogreb blagopokojne bo v četrtek, dne 22. oktobra 1942 ob uri popoldne z Zal — kapele sv. Andreja — na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, dne 23. oktobra ob 7. uri v cerkvi sv. Družine.
Ljubljana, dne 20. oktobra 1942.
ŽALUJOČI SOPROG, HČERKE IN OSTALO SORODSTVO
' ■ , ./ . ; v* " . V' . -V . •■< • ' . ■« - • - •; „ . '-V		»'i -i ■ '.«•••, i, --v • -, T .i c ■<y ter ;■ vi-;■	mmm	
v TT				m
t
S La NOTA D'ORO garantisce per cinque anni tutti i suoi strumenti da ogni difetto di fabbri- g g cazione. L'imballo e il trasporto nel Regno aei suddetti 200 strumenti e gratuito. | NOTA D'ORO jamči pet let za vse napake pri izde:avi svojih glasbil. Zavojnina in prevoz
g v Kraljevini sta za zgoraj omenjena glasbila brezplačna.
^wiimimiiiTnmHmiimii*iBnmiinmiiiiifminimmiiniimiifmiiiiniiiiiiiniiimnnimntnm	mr >mammmmf inuRnmiinHHiiiannmnmni iinn;*nitiiiiHRnmiiiui »in ti: 11: SS
Dotrpela je in se poslovila od nas, naša ljubljena žena. zlata mama, stara mama in tašča, gospa
GERKMAN MARIJA
posestni ca
po kratki in mukepolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere.
Pogreb ljubljene mamice bo v četrtek, dne 22. oktobra ob 4. uri popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah, v lastno grobnico k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 21. oktobra 1942.
LUDVIK GERKMAN, soprog MICI, por. ERJAVEC, hčerka; FRAN JO, sin; LINA GERKMAN, roj. J APEL J, FRANC ERJAVEC, snaha in zet; vnuki in vnukinje
P. G. Wodehouse:	4
DIETNI SAM
Humorističen roman
A takšna misel bi bila zmotna. Čeprav je tehtal točno sto sedemdeset funtov kosti, mišic in kit ter se, kadar je bil dobre volje (to je, v svojem najbolj pogostnem stanju duha) posluževal nasmeha, ki te je spominjal režanja hijene v rodni džungli, se je v našem Samu vendar skrival dobršen delež čutlji-vosti. Da ni bilo tako, se tisti kos papirja najbrže ne bi bil nahajal v njegovi posesti.
»Preden vam ga pokažem,« je dejal in plašno vrgel oči po Hashu, vam moram nekaj povedati. Ali bi se vam zdelo smešno, če bi se mlad človek, ki pride v Kanado ribe lovit in obtiči v samotni koči, mnogo milj daleč od vsake omikane družbe, v kolibi, kjer nima ničesar, da bi čital, in ničesar, da bi poslušal, razen divjih rac, ko kličejo svoje samce, in franco-sko-kanadskega vodnika, ki le za silo lomi angleščino ...«	• »Ne...« je Hash prepričano odvrnil. »Počakajte, vražji človek, saj še nisem končal!« je vzkliknil Sam. »Nu, ali bi se vam zdelo nesmiselno, če bi tisti mladi človek našel v koči fotografijo prekrasne deklice, ki jo je pred njim kdo ve kateri turist nalepil na steno, in bi se, ker ne bi imel pet dolgih tednov nič drugega pred očmi, nazadnje zaljubil v sliko? Dobro premislite, preden odgovorite.«
»Ne,« je po napornem mozganju odvrnil Hash. Kuhar z »Araminte« ni bil izmed tistih, ki znajo hitro odkriti smešno plat kake stvari.
»Izvrstno,« je Sam nadaljeval. »Sreča za vas, da tako mislite. Ko bi se bili le malce namrdnili, bi vas bil moral pozvati na dvoboj s pestmi. Dejstvo je, da se je meni tako zgodilo.«
»Da se vam je zgodilo kaj?« je vprašal Hash, ki ga še vedno ni prav razumel.
»Hotel sem reči, da sem jaz tisti, ki sem našel v koči nalepljeno to fotografijo in sem se vanjo blazno zaljubil. Poglejte jo!«
Pobožno je razgrnil papir in mu ga podržal pred oči Bil je kos tiskane strani, očitno iztrgan iz nekega angleškega »magazina«. Dolgo visenje na steni ribiške koče seveda ni bilo pripomoglo k njegovi ohranitvi. Obledel je bil in porumenel, in teman, masten madež v kotu je pričal, da ga je bil eden izmed stanovalcev koče po nemarnosti obrizgnil sam Bog si ga vedi s čim. Vzlic temu se je Sam takisto željno zagledal vanj, kakor bi se mlad srednjeveški vitez zagledal v sveti ciborij.
»Nu?« je vprašal po dolgem molku.
Hash je sliko pazljivo pogledal.
»Mislim, da bo jarčja omaka,« je rekel in s prstom pokazal na madež. »Goveja ne bi bila tako temna.«
Sam je ošinil prijatelja s tako zaničljivim pogledom, da bi se ga bil vsak občutljivejši človek ustrašil.
»Ta čarobni obraz vam kažem, ki je ves ozarjen od mladosti in radosti do življenja,« je razjarjeno vzkriknil, »in vse, kar vas zanima, je to, da ga je
kdo ve kateri neznan divjak posvinjal z ostanki svojega zverinskega kosila! Za Boga, človek, poglejte vendar to dekle! Ste že kdaj videli podobno lepoto ?«
»Ni napačna, ne,« je brez prevelikega navdušenja odvrnil Hash.
»Napačna... napačna?« je z drhtečim glasom vzkriknil Sam. »Kaj res ne videte, da je kratko in malo čudovita?«
In res je fotografska slika docela opravičevala Samovo navdušenje. Kazala je deklico v lovski obleki, ki je držala svojega konja za vajeti. Vitka, blizu osemnajstletna, nekoliko več kot srednje postave, ljubka in hkratu moška v svoji prožnosti, te je gledala z jasnimi, resnimi in globokimi očmi. V kotičkih ust se ji je komaj vidno poznal pečat otož-nosti. Usta so bila prelestna, in Sam, ki je bil prebil v njih občudovanju že toliko ur, da se je ime za edinega poklicanega sodnika njihove lepote, je bil prepričan, da morajo biti v smehljaju še tisočkrat krasnejša.
Pod sliko si čital v tiskanih črkah:
PLAVOLASA NIMRODOVA HČI
Po tem poetičnem napisu bi bil človek pričakoval nadaljnjih, podrobnejših in točnejših podatkov o ljubkem bitju; toda brezbožna roka, ki je bila iztrgala sliko iz zvezka, je bila odtrgala tudi vse ostalo.
»Da, »kratko in malo čudovita!« je preeunjeno vzkliknil Sam.« »Kaj je ves Tennyson v primeri s takšnimle rožnatim kljunčkom?«
»Tennyson?« je vprašal Hash. »Ko sem kuhal
na ,Seabirdu', je služil z menoj neki mornar, ki se je pisal Pennyman ...«
»Uh! Pomirite se, Hash, in povejte mi rajši, ali ni res kakor bajka! In ta njena bela polt! Kaj pravite?«
Hash se je počehljal po bradi. Bil je takega kova mož, da je rad do dna pretresal vsako stvar.
»Če ni rjavka...« je rekel po tehtnem preudarku.
»Butec!« je Sam zarežal. »Vsaj tega menda ne boste zanikali, da so te oči nebesnomodre.«
»Nemara,« je proti svojemu prepričanju odvrnil Hash.
»In da so to najlepši plavi lasje, ki si jih morete misliti... Ali kvečjemu svetlokostanjevi.«
»Kako naj uganem?«
»Hash,« je Sam razvneto nadaljeval. »Prvo, kar bom storil takoj, ko se izkrcam v Angliji, bo to, da jo poiščem.«
»Kar menda ne bo težko.« Hash je s cevko svoje pipe pokazal na napis pod sliko. »Ali ni Nimrodova hči? Torej vam ni treba drugega kot vzeti telefonski imenik in poiskati očetovo stanovanje.«
»Le kako se ti je mogla poroditi tako vzvišena misel?« je s potvorjenim občudovanjem vzkliknil Sam. »Edina spotika bi utegnila biti v tem, da živi stari Nimrod na kmetih. Nekaj se mi sanja, da je lovec, c
»Aha!« je Hash zamrmral. »Morebiti imate prav.«
»Ne, Hash. Mislim, da je moj vojni načrt boljši od vašega,« je Sam nadaljeval. »Našel bom pot, da ugotovim revijo, iz katere je bila iztrgana ta stran, in prepričan sem, da bo s tem najtežje opravljeno.«
Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani