Politični ogled. — Državnl zbor je začel zadnji teden zopet svoje zasedanje, in sicer zadnje pred razpustom. Za naše kraje važno je, da se je sprejela h m e 1 js k a postava. Vsak na Avstrijskem pridelani hmelj se bo pri prodaji moral imenovati kot avstrijski hmelj, vse druge označbe pa morajo biti resnične, vendar niso potrebne. Postavo bomo objavili v narodno-gospodarskem delu. V ponedeljek se je sprejela okvirna postava zaradi mirovnih sodišč. V torek je prišla na dnevni red vinska postava, koje glavni namen je, prepovedati izdelovanje umetnih vin, kakor se to mnogokrat zgodi po kleteh mestnih vinskih trgovcev. — Emečki sinovi so najboljši vojaki, je rekel vojni minister v seji avstrijske delegacije dne 5. t. m. Zato pa bi naj vojažka nprava se ozirala na to in doroljevala ob časn žetve dopnste. — Preganjanie kristia,nov na Francoskem. Francoska vlada, ki je na čisto navaden roparski način ugrabila cerkveno premoženje, zatrjuje v svojih listih v enomer, da nofie žalili ,,verskega Suta", ampak da hoče le pripomoči cerkvi in kristjanom do prave prostosti. Tako pisarijo tudi izvenfrancoski liberalni listi dol do njihovih slovenskih bratcev. Kako vlada res osrečuje kristjane s ,,svobodo", kažejo nekateri dogodki, ki jih je te dni ,,Slovencu" sporočil dopisnik iz Pariza. Kapelico zaprtega samostana v ulici de Due so izpremenili v slahoglasno gledišče. Občinski svet v Žezu (pri genevskem jezeru) je razpisal javno prodajo cerkve. V Mervillu v Normandiji se je ustanovila razkolna občina, ki je bogoslužna dejanja poverila nekemu odstavljenemu duhovniku. V Salon sur Saone in v Compiegnu so mirovni sodniki obsodili župnike zaradi ,,nedovoljenega branja maše" na denarno globo. V Val dažoli v Vogezah je učitelj zahteval od deklic, ki nosijo okolu vratu križce, naj jih takoj odstranijo, 6eS, to žali ,,nepristranost šole". Ker deklice tega niso hotele storiti, so jih za en mesec izključili iz šole. Občinski svet v Brestu je prepovedal pri vseh pogrebih bogoslužna dejanja. Vojna uprava je 13 duhovnikov, ki so že doslužili od postave zahtevano vojaško leto, poklicala v vojake, da doslužijo še eno leto. Predsednik sodnega dvora v Troaju je pri utemeljitvi neke razsodbe rabil izraz: ,,ker se je država polastila preraoženja katoliške duhovščine." Justični minister je zaradi tega sodnika postavil pred kasacijski dvor, ki ga bo zaradi tega sodil. Tako torej skrbi ^svobodna" francoska vlada za ,,svobodo" vesti! Kot najbolj svobodna dežela pod solncembožjim je znana Severna Amerika, kjer imajo resnično svobodo vsa naziranja in tudi vse verske družbe. Država sicer pravi, da je brezverska, t. j. noče biti ne protestantska, ne katoliška, ne židovska, ampak vsakemu državljanu pušča njegovo vero, ne da bi koga preganjala in ropala cerkve, ampak še celo s svoje blagajne podpira vse razne verske družbe, češ, saj so verniki vsake izmed njih vendar tudi naši državljani! Zato pa je tudi cela severoameriška javnost ogorčena nad divjaškim počenjanjem francoskih vladnih roparjev, ki ga s studom obsojajo ter pravijo, v naši resniCno svobodni Ameriki bi se kaj takega nikdar ne moglo zgoditi. Francoskim in tudi našim kričačem o ,,svobodi" bodo seveda malo neljube te velepomenljive izjave, ki so jih minuli teden ameriški katoličani, združeni tudi z drugoverci, sklenili poslati svojemu predsedniku Roseveltu in tamošnjim zastopnikom evropskih vlad. Francoskim katoličanom pa bode to v veliko tolažbo ob teh bridkih dneh ter jih bo bodrilo, da stanovitno vstrajajo, dokler ne včakajjo zopet časa, ko si bodo nasprotniki razbili glavo ob skali Petrovi! — Rnsija In Japonska se zopet pravdata radi Vztoka, ker je sedaj nastopil čas, da se raztolmači v posameznostih in uvede Portsmoutski dogovor miru. Zadnje dni se je bilo celo bati, da bi nesporazumljenje moglo donesti novo ruskojaponsko vojno, ali ruska diplomacija dokazuje, da si v Rusiji nikakor ne žele novih vojsk. Mej tem pa gredo zahteve japonske diplomacije vedno drzneje preko mej portsmoutskega dogovora. Japonci zahtevajo nevsprejemljive predpravice ribolova na ruskih obalih in odprta vrata plovbi na reki Sungari. Rusija se drži mirno, Japoska je drzna. 0 Rusiji vemo, 6emu je sedaj krotka. Ona se je poučila, da treba že prisvojeno ozemlje poprej temeljito osvojiti kulturno, gospodarski in vojaški, a še le potem misliti na potrebni ,,korak dalje." Da je bila Rusija uverjena o tem pred vojno, bi bila tedaj privolila v japonske želje glede Koreje, Port-Artur bi bil še danes ruski. Japoska, zmage pijana, ne more mirovati. Očitne so njene nakane glede severnega dela otoka Sahalina in Vladivostoka, dobiti jih v roke. Japonska drži sedaj v Mandžuriji dvakrat več vojske nego Rusija ter si prizadeva z vsemi silami, da vse Japonske izseljence, ki so doslej silili v Ameriko, spravi v Korejo in Mandžurijo. Vendar pa sedanja onemoglost Japonske in Rusije in drugi tuji vplivi ne dovoljujejo, da bi prišlo takoj do vojne. A sam razvoj razmer — 6e bodo tekle v tej smeri — prisili obe strani v nedaljni bodočnosti — v novo vojno. Da se temu pride v okom in da se na Vztoku zagotovi trajen mir, dostojen človečanstva, svetuje dr. Dillon, petrograjski dopisnik ,,Daily Telegrapha" in jako dober poznovalec Rusije in Japonske, angležki vladi, naj ona prepriča obe stranki, da se odrečeta vsaki misli na nove navale. Prijateljski odnošaji Rusije in Anglije ter zavezništvo angleško-japonsko morata zagotoviti mirno rešitev vztočnega vprašanja.