večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer.
Urodniitvo In upravnlitvo: Kolodvorsko ulico itov. 16. — Z urednikom ho more govoriti vaak dan od 11. do 12. uro. — Uokopisi so no vračajo. — Inaoratl: Šoststopna potit-vrata 4 kr., pri večkratnem ponav *jauji daje no popnat. — Velja za Ljubljano v upravntftvu: za oelo leto 6 gld., za pol lota 3 gld., /.a četrt leta 1 gld. 50 kr., na moioo 60 kr., po&iljatev na dom velja moaoono 0 kr. več. Po poiti velja za oelo
leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za čotrt leta 2 gld. 60 kr. In »a jodou moneo 86 kr.
Štev. ‘254.
V Ljubljani v petek, 6. novembra 1885.
Tedaj II.
^ Ljubljana, 6. novembra.
ijonig locuta cst! Vsled najnovejših poročil izjavil je Leo XIII. svoie menenje v zadevi Karo->linskih otokov. Sicer se ta včst. oficijelno še zanikuje, >a nek brzojav iz Madrida pa gotovo trdi, da je Nlotična razsodba sv. Očeta uže v Berolinu. Kaj je vsebina te razsodbe, se danes še ne ve, a ne-katerL-hočejo vedeti, da se je suveremteta nad
Iiemi otoki	priznala	Španiji.	To zadnje	se nam
tie zdi ravno^neverjetno.^Raiti dasiravno se o kaki
(„ historični	pravici"	Španske	v strogem	pomenu
besede ravno ne more govoriti, ker ta država ondi dejansko nikdar ni vladala, vender bilo je prepričanje, da ti otoki spadajo k Španski, splošno razširjeno in so se povodom nemško-španskega prepira ceI6 nekateri nemški ufigijjaki oglašali ter povdarjall, da je tudi uemMo zemljepisje smatralo karolinške otoke vedno za špansko last.
Ako je razsodba sv. Očeta res v tem zmislu izpala, potem praša se, 8 kakšnim srcem Nemčija to razsodbo sprejme. ga_bLae ji ustavljala, da bi ijnvzlic temu hotela	vstrajuti	pri svoji tirjatvi ter
nauaije že	laaiiti 81	avoiijivo	posest, tega	nafi mj«.
liti ni. A po obnašanji, kojega je nemška diplomacija v celi tej zadevi kazala pred svetom, so-jditi je, da se Nemčija tudi brez vsacega notranjega *K«ijeva podvrže tej razsodbi. Ravuo pri tej nriliki
■norali smo občudovati hladnokrvnost, globokojjre-'nižljenost in veliko treznost nemški.h__vl_aduiočih K<^ikaxrazlika pokazala se je _tu med »eniškim in španskim značajem! Saj so še vsakemu °^r° v spominu oni poulični izgredi v glavnem
X
'nestu Španake, oni kaznjivi napadi na nemško Poslaništvo. Po pravici bil je po onih nečuvenih 'j°godkih počil glas, da je vojska med Nemčijo in Španijo neizogibljiva, kajti določila mednarodnega
Listek.
P r o k l e t a!
(Rmnaii. Spisal Rinilo	Richobourf'; no	K Vaeiuinvi jirmln-
lavi prosto	poalovnnil Janko	Loban.)
(Dalje.)
17.
Oba zakonska nadaljujeta svoje pogovore. *>iela sta si toliko povedati! Govorila sta malo o 8rofifci Gontranu, kajti grofu kakor grofinji bilo to mučno.
Grofu je bilo zmerom nedoumno, da vsled drame v Asničresu ni bilo sodnijske preiskave.
to omeni, pokaže mu grofinja pismo Lu-('jauovo list njegovega očeta, starega Luranne-a. j ,	Grof	je našel	v pismu dokaz	o grofinjini ne-
nosu,	o kateri	sicer ni več	dvojil. Globoko
Je ganiia misel, kako plemenito sti njegovi žrtvi ravnali ž njim.
»Ubogi miadi možl„ jekne _ BCii je biag0 s»ce.“ opomni grofinja. — #Zmerom bolj črna se 1,11 zdijo moja dela!“ klikne grof. „Vsi, vsi so mi poviačali hudo z dobrim! Vi pa še najbolj! In
prava so stroga in prezirati jih ne sme nobena država. Nevarnost, da pride med obema državama do prelivanja krvi, bila je tem večja, ker ni bilo upati, da bode Španska pripravljena dati primernega zadoščenja. Sicer je imel kralj španjski in z njim njegova vlada dobro voljo, a velika množica ljudstva, razburjena vsled vesti, da je Nemčija prilastila si kos španjske zemlje, ni hotela vedeti
o	nikakem takem zadoščenji, je nasprotno zahtevala, da se zadoščenje tirja in da od Nemčije. S tako voljo ljudstva se mora na Španjskem gledati bolj, nego kje drugje. Tam namreč sedanja vladna zistema nikakor nima tako stalnih tal, tako trdnega temelja, da bi se ne bilo bati, da danes ali jutre ne nastane kaka prekucija. Monarhistična ideja je n&_§panjske;n zeL5 spodkopana in oslabljena flo republikanski^ propagandi, in kraljevi stol se je v Madridu uže^ved- kot jedenkrit majal. Kako težko stališče je imel kralj pri tej priliki, razvidno je tudi iz tega, da je celd-. v. vnjstvu glasno pojavljal se srd do severne 3WaY0:	Z"vi-
sokiini nemškimi redi odlikovani španjski častniki
trgali so si te _raz~l>rs, ter pošiljali jih tjt\, od kjer so jim bili prišli, z^opombami, ki so potrpežljivost Nemčije dokaj trdo izkušale.
A- vao i-r> nnm*,TiK "'“'hill UfTO" ai nripra vilo iz_ravnotežia. Uvidevši težki in nevarni polo žaj, v katerem se je~ naSajaTTcraTj^španjski nTinje-govo miuisterstvo, zatisnili	stoič	v
v Bgrolinu nq-vladnenr~krmjhi^j)be očesi nasproti hrupnim madridskim Jogodkom, ki so se vršili pred palačo nemškega poslaništva, irvjw*&lUs9^pot, po kateri je Nemčija^	katerega
je po določitihmerodajnega prava dobiti morala,
pBt«p«..|A Nemčiie^Tm^nn^tfati je mo-ralo tem bolj, ker se nikakor n^TgTB|iti, da je
Nemčija mnogo močneia od Španije, in da bi bila z ozirom na svojo velikansko vojno moč lahko vse bolj osorno govorila s Španjsko. Vender Nemčiia šla je še dalje. V Madridu ropotali so z orožjem, vroče-
krvno~jprebivalstvo Španjske klicalo je na boj, na Nemškem pa so mislili, kako bi se ves prepir zaradi .iieznatnih^Karolinskih otokov končal mirnim p6tem. Ko bi bila Nemčiia hotela na vsak način pridobiti s< »m^nj^no ped zemlje, kako lahko bi se bilo to zgodilo! Le "parkiat naj bi bilo trčilo
nemško brodovje s španjskim skupaj in zadnje bilo bi se moralo onemoglo vrniti z bojnega pozorišča. Aj_BBrolinu -bi!i.jio_|irepričajii, da bi nespametno
zaradi take malenkosti nričeniati boi, inzato iskali so posredovatelia. kojega razsodba naj BT v tej zadevi bila obema prepirajočima se strankama merodajna in odločilna.
Ko je bilo uže gotovo, da se jmenuje raz-sodnik, ugibalo se je, koga misli predlagati Nemčija. Imenoval se je ta in oni vladar. i^e£jyjusliL si ni niE3o7~3a 5T~^nezJlsmarck predlagal sv.
da bi Nemčija^ Ki le Se nnvafe,, Vna kTln
jaz ne morem ničesar popraviti, ničesar ne morem storiti več za vas!“ — »Gospod grof,“ odgovori grofinja, „če bi najin sin Leon še živel!“ — „Imel sem dolgo časa to misel,* dč žalostno on. — „Nu, in?“ — nPred nekaterimi meseci pa sem izvedel, kako žalna mu je bila usoda.“ — „Kako, tedaj veste? . . . .“ povpraša grofinja s trepetajočim glasom. — „Da, najinega sina, otroka, kateri bi bil danes najino veselje; otroka, ki bi vas zopet osrečil in ki sem vam ga jaz uplenil; ljubega najinega sina ni več! . . .* — »O Bog! . . vzdihne grofinja. — „Da“, nadaljuje grof, „njega ni več, umorili so ga! . . .“
Grofinja zakriči ter glavo povesi.
„Tudi to je tužna in strašna reč,“ nadaljuje grof s zamolklim glasom. „Povsod nesreča, katera se ne da več popraviti in kojo sem jaz zakrivil ! Ali hočete izvedeti, kako je najin sin umrl?" — »Da“. -
Grof je zdaj pripovedoval svoji soprogi, kako jo našel v Cayenne-i Jeana. Iienauda; kako se je za-nj zanimal; kako je potem stari njegov prijatelj, Nestor Dumouliu, stvar prestudoval; kaj je
tfllilrn patrih hoiev 7. Vnt.ilmnpm hotela podvreči e razsottOf papeževi. Mender. -zgodilo se_je in em činom pokazal je jiemški kancelar vznova dr avniško svojo bistroumnost in modrost ter jje| zrečeno fini svoj takt v_ politižkih stvareh. Vsa-Cfiga diMizee^osredo^Špjm^jJa_yjTgkn nezaupljivostjo sprejeli, sedaj pa moral jim je iz>:
giniti vsak strah, da bi se njim nasproti razso-i jevalo pristransko. A navdati moralo jih je to ? tem večjim zaupanjem, ker je §|Hyyska od-nekdaj ssmientno katoliška..dfižela in je le tej sv. Oče najvišja cerkvena avtoriteta. S tem, po svoji pre-mišljenosti in treznosti občudovanja vrednim ko-rakom kneza Rismflrrkfi 'Tn,ygnuum je bila vsaka nevarnost pred resnejimi zapletkami.
vse iztaknil vrli ta pravoznanec in kako se je spričala Jean Renaudova nedolžnost kakor tudi to, da je bil umorjenec grofov sin — Leon!
Grofinja je poslušala svojega soproga molčeč in tiho jokajoč. Ko je končal povpraša: „ Ali veste, kje je pokopan najin ljubi otrok ?“ — „Na pokopališči v Fremicourtu."
Grofinja globoko vzdihne »Najprej hočem obiskati grob starejega najinega siua.“ deje, »potem pa hočem odpotovati v Fremicourt ter moliti ua gomili, pod katero mu počiva zavrženi brat.“
—	„Ali vas smem tja spremiti?“ — „Da. Skupaj nastopiva romarsko to pot. Še eno: Ali veste, kaj je z onim možem, ki je bil pomiloščen vsled vaše prizadeve?" — „Zapustil je kazensko kolonijo ter se vrnil na Francosko.1* — »In ali niste ničesar več o ujem slišali?" — »Ne. Mislil bi pa, da se je vrnil na svoj dom. Nadejal se je, da tam zopet najde svojo ženo. Žal, ta je uže umrla. Njegova hči pa, kojo je Jacques Mellier dal odgojiti, potolažila ga je gotovo zaradi izgube drage mu žene.“ — „Nu, hočeva poiskati tudi Jeana Re-uauda, da nama kaj pove o najinem sinu. Najbolj
N|\)
Dogodki na Balkanu krivi so, da se nekoliko časa sem o nemško-španjskem prepiru skoro nič govorilo ni. Sedaj pa, ko je brzojav raznesel to vest v svet, da je sv. Oče svoje mnenje o pravici do Karolinških otokov izjavil, daje vsebino svoje razsodbe do-poslal dotičnim vladnim krogom, obrača zopet vsa Evropa svojo pozornost na to. Kakor uže gori povedano, je vsebina te razsodbe, tudi če se včst tega brzojava obistini, dosedaj še za navadni svet tajnost. A naj se razsodba glasu uže tako ali tako, naj je že ugodna Španiji ali Nemčiii. toliko lehko tr-dimo uže zdaj, da je hjja^aold araHinn omel, v tem, slučaji najvišjemu pastirju krščanstva izročiti težavno naloge
UE8" čestokrat je^e	.	.
prepričani, da tudi iz te razsodbe veje duh ^mo-
drosti in miru!
(in
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje in konec.)
Naposled pripomni še gosp. govornik, da se bode koncem meseca oktobra kot ud sveta državnih železnic vdeleževal njegovih sej, radi tega bi on želel, da bi zvedel, kako misli zbornica o tem voznem redu, da bi se mogel potezati za pre-vredbo.
Zbornični tajnik poroča o prošnjah za pre-vredbo voznega reda na črti Ljubljana-Trebiž, ki vse zahtevajo, naj bi se težilo na to, da bi vozni red vstrezal krajnim razmerjem. Uže prejšna leta se je mnogokrat prosilo, naj bi bili bivši sejmski vlaki vozili ne le med Ljubljano in LescS^1' Bledom, ampak med Ljubljano in Trebižem, da bi bilo tako prebivalcem od Lesec navzgor mogoče uporabljati vožnjo do c. kr. oblastev v Ra-doljico in nazaj ter v Kranj ali Ljubljano potovati, ne da bi morali prenočevati v enem ali drugem kraji.
Tem željam je glavno vodstvo državnih železnic vstreglo z vredbo bivšega, sploh priljubljenega in vsem razmerjem kolikor možno vgod-nega voznega reda. Govornik napominja po gosp. predgovorniku naštete nedostatnosti sedanjega voznega reda. Odsek je popolnoma ocenil razloge, ki bi bili utegnili biti merodajni v določbo sedanjega voznega reda:	1.)	Da se potnikom nudi priliki,
da morejo dospevši v Ljubljano odpotovati v Trst,: Reko in druge kraje po južni železnici, ne da bi se dolgo mudili, in 2 ) da se kar najhitreje mogoče odpravlja nemško - češka pošta. Toda vozni red, kakor je gosp. predgovornik uže omenil, se ravno tako malo ozira na zvezo Dolenjskega, Hr-vatskega, Dolenje Štirskega itd. kakor na krajna razmerja. Govornik našteva, kako bi se dalo po odsekovem mnenji odpomoči nedostatnosti, in predlaga sledeče: Slavno c. kr. vrhovno vodstvo se
pa hrepenim po Mellierovi hčeri, po nesrečni Lu-cili, katero je Leon, kakor se zdi, ljubil, in ona ga je tudi ljubila." — „Lueila — kakor rečeno
—	zapustila je hišo svojega očeta uže dan po uboji, in od takrat se nič več ne ve o njej. Obče mislijo, da je mrtva. Oh, kolikim sem izkopal jamo!" — »Uboga deklica je svoj pogrešek drago plačala!" — »Da,“ zamomlja grof zamolklo, »vsi nedolžniki so se pokorili za njega, ki je edino kriv, za grofa Bussičresa!“ — »Bog ima v rokah usodo vseh, njegovi nameni so nam nerazumljivi, in vse, kar se zgodi, zgodi se po volji božji! Zaupajva v njegovo neskončno dobroto, in skušajva, da z dobrimi deli popraviva to, kar sva zmotno slabega naredila."
Drugi dan, okoli dveh popoludne, hotela je grofinja iti ven. Bila je uže opravljena; čakala je samo še grofa. Hotela sta skupno obiskati družinski grob na pokopališči Montparnasse-skem. Kočija je uže čakala na borjači. Vratar je bil uže pripravljen, da odpre vrata. Zdajci stopi nek mož na borjač.
»Hotel bi rad govoriti z gospo grofinjo Bus-sičresovo", deje. — „ Gospa grofinja se baš napravlja, da se odpelje", odgovori vratar. »Ne vem,
prosi: 1.) Naj zopet vredi vlak štev. 1711, ki je dohajal v Ljubljano ob 10. uri 35 minut pred-poludne; 2.) za slučaj, ako bi tako pomnoženje vlakov ne bilo mogoče, naj opusti vlak štev. 1715, ki dohaja v Ljubljano po novem voznem redu ob 5. uri popoludne ter naj vredi mesti tega drugi vlak, ki bi dohajal v Ljubljano okolo 10. ure do-poludnč; 3.) za slučaj, ako bi tudi v drugi točki zaželjena prevredba ne bila mogoča, naj bi vredilo mešani vlak, ki bi iz Trebiža ali Beljaka odhajal tak čas, da bi dospeval v Ljubljano okolo 10. ure dopoludne.
Gosp. zborni svčtnik Fran Omersa podpira predloge in želi le to premeno, ako bi se vredil mešanec, naj bi dohajal v Ljubljano ob polu devetih dopoludnč.
Predloge podpirali so še gospodje zborniški svčtniki:
Mihael P a k i č, Oroslav Dolenec in Karl Luckmann, in umaknivši gosp. Omersa svoj nasvčt za premeno, vsprejeli so se vsi predlogi jednoglasno.
Gospod predsednik poprosi na to gosp. Karl Luckmann a, naj bi se potezal za danes dogovorjeno prevredbo voznega reda pri razpravah v svčtu državnih železnic. Gospod Karl Luckmann pripomni, da ne bode le tega storil, marveč da bode tudi druge, Kranjsko zadevajoče nasvete stavil.
Zbornica je vzela to izjavo na znanje, in gospod zbornični predsednik se zahvaljuje udu svčta državnih železnic, gosp. Karlu Luckmannu, za njegovo potrudenje.
VIII. Gosp. zbor. svčtnik Karl Luckmann omenja poštno zvezo med Kranjem in Tržičem ter pojasnuje, po njegovih mislih, opravičene pritožbe prizadetih krogov, katerim bi se dalo odpomoči, ako bi se napravil nov poštni voz in se vožnje na ta-le način določile: a) Iz Tržiča naj bi odhajala pošta ob 10. uri in 15 minut dopoludnč ter ob 5. uri popoludnč in v Kranj dohajala ob 12. uri opoludnč, oziroma ob 6. uri in 45 minut zvečer; b) iz Kranja naj bi pošta odhajala ob 8. uri in 15 minut zjutraj ter ob 1. uri popolu-dnč in v Tržič dohajala ob 10. uri dopoluduč, oziroma ob 2. uri in 45 minut popoludne.
Govornik ima te želje opravičene in predlaga: Zbornica naj se v tej zadevi obrne do slav. c. kr. poštnega vodstva najtoplejše priporočajoč izpolnitev omenjenih želj vdeležencev.
Predlog se je vsprejel.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Poljedelsko ministerstvo namerava sestaviti stalno državno komisijo, katera se bode imela ba-viti s trtno ušjo. V to komisijo poklicani bodo
če vas sprejme. Pa lejte, baš dohaja gospod Ger-main; obrnite se do njega."
Goš — kajti to je bil oni mož — stopi k Germainu, kateri je ogledoval kočijo grofovo.
»Kaj bi radi?" povpraša Germain novodošleca.
— »Imam nekaj sporočiti gospe grofinji Bussičs-resovi", odgovori Goš, »in mislim, da me sprejme."
— »Kako li veste, da je grofinja tukaj ?“ iznenaden pobara Germain. — »To je prav lehko, gospod; včeraj sem bil na d’Arfeuille-u.“ — »Ah, tako!" deje Germain. »Kar imate gospe grofinji povedati, torej je važno?" — »Mislim." — »Gospa grofinja se odpelje. A pridite vsejedno; hočem naznaniti, da ste tukaj. Vaše ime?" — »JerOme Goš, ali prav za prav marijonetar. Grofinja me dobro pozna."
Germain odpelje obiskovalca v veliki salon, kjer mu reče, naj počaka, Potem otide, da naznani o tem grofinji.
Goš je stal sredi salona zelo ganen, v roci klobuk držeč. Pogledoval je tri ali štiri stare slike, katere so visele na steni. S tem si je čas kratil. Naenkrat pa začuden zakriči ter urno stopi k jedni sliki. Bil je to portret v prirodni velikosti, predstavljajoč mladega moža pri kakih dvajsetih letih.
strokovnjaki v kletarstvu in kmetijstvu; poljedelsko ministerstvo posvetovalo se bode s to komisijo, kadar bode izdalo kako naredbo proti trtni uši. Komisija sestavi se baje še pred koncem tega leta.
Z Dunaja se poroča, da je med štirimi antisemitskimi poslanci, kateri so sedeli v državnem zboru na skrajni levici, nastal razpor. Dr. Pattai se ne slaga z drugimi tremi gospodi, s Flieglom, Turkom in Schonererjem; in v čem se ne slaga, povedal je pri komersu dunajskih vseučilišnikov. Dr. Pattai se neče ukloniti nikaki klubovi disciplini, on je nasprotnik izločitvi Galicije, poteguje y pa se za razdelitev Češke v dva dela, čemur pa se ostali trije upirajo.
»Moravska Orlice" trdijo, da Čehi hotč, naj bi se razpustil moravski deželni zbor, zaradi tega so se odločili, da v predstoječem zrsedanji odločno postopajo proti ustavoverni stranki ter brezobzirno odkrijejo vse krivice, katere se godijo čehom. Vlada mislila je uže razpustiti zbor, a bilo je za to premalo povoda.
»Budapesti K6zlony“ objavlja, da se je l»r-vatskemu banu grofu Khuen-IIedervaryu podelil red železne krone.
Tuje dežele.
Silno važno novico raznesel je včeraj telegraf iz Petrograda po širni Evropi. Ruski car je zaukazal, naj se bolgarski knez izbriše iz imenikov ruske vojne, kateri je pripadal kot general-lieutenant, in car zapovedal je še dalje, da bolgarski knez ne ostane več lastnik 13. ruskega, lovskega batalijona. Ta stroga naredba, katera je^ pač redka v zgodovini, da bi tako vladar vladarju nasproti postopal, napravila bode gotovo globok utis v Bolgariji. Rusija pokazala je popolnoma jasno, kako misli z bolgarskim knezom, z onim knezom, kateri bi jej moral biti hvaležen, a jo’je mestu hvaležnosti še žalil s kljubovalnim in samo-oblastnim pustolovnim postopanjem.
Položaj na jugu je nespremenjen. Srbija i° Bolgarija imata nastavljene na vseh mejah čete ter po polnem pripravljene za vojsko. Sicer pa je vse mirno in od nobene strani se ni še kalil red. Napetost med Srbijo in Bolgarijo Iraje dalje.
»Temps" poroča, da bode francoski kabinet med otvorenjem zbornice demisijoniral. Miui-sterskemu predsedniku Brissonu pa se bode naročilo, naj sestavi nov kabinet. Misli se, da vsi do-zdanji ministri, osebito pa Freycinet in Goblet, stopijo v novi kabinet. Slednji bi pojasnil svoje postopanje v zbornici ter od nje zahteval izreka; tako bi se brzo rešila ministerska kriza.
Iz Janine se poroča, da se je mohamedanskega prebivalstva zaradi neprestanega oboroževanja Grčije polastila velika groza. V mnogih mestih imeli so mohamedanski odličnjaki zborovanja,
»Pa saj je to Leon!" klikne starček ves iz sebe. »To je njegovo čelo, to je njegov nežno-zakrivljen nos, to so njegova lica, njegove rudeče ustnice. Jamica v obradku, celo majhne temne brke, vse jo njegovo! In tako so njegove obrvi zaokrožene, to je njegovo temno oko!... On je, on! Če bi oblačila ne bila starošegna, prisegel bi na to, da je fotograf mojega rejenca imel pred sabo! . . .“
Grofinja pride v salon. Stopiti je mogla prav blizu Goša, ne da bi opazil bil, da je navzočna-Tako zelo je bil Goš zamaknen v podobo! slišal niti njenih stopinj niti šumenja njene obleke po preprogi.
»No, ljubi moj Goš", izpregovori grofinja, »vl ste se torej na-me spomnili?"
»Oj, oprostite milostiva gospa, oprostite! zajeclja. »Jaz . . . jaz . . . sem opazoval »Ta-le portret?"
»Ah, tedaj je to portret, pravi portret?	^
»Da. To jo moj soprog, grof Bussičres, ko Je 1 dvajset let." — »Ah, gospod grof Bussičce«
to? . .“ »Zdi se mi, do ste jako zmedeni, P'M*   
moj! Čemu li? Saj ne govoriva dan®8 »Prav imate, milostiva gospa!
Le nekoliko sem
pri katerih se je posvetovalo, kaj ukreniti ob tem nevarnem položaji; pri zborovanjih sklenile so se tudi do sultana adrese, v katerih se poudarja, da je mohamedansko prebivalstvo udano sultanu ter da si nikakor ne želi spremembe zdanjega položaja.
Dopisi.
h Trsta, 4. oktobra. Tu imamo vedno kaj no-Vef?a; skoro vsak dan prinese nam kako prijetnost il'i britkost, nu in če se par dnij ne zgodi nič posebnega, skrbijo nam mestni očetje za zabavo.
Cerkvena slovesnost pri sv. Juštu, katera se Jo pričela miuolo soboto in trajala tri dni, bila jo izredno veličastna. Udeležilo se je ni samo mnogo Tržačanov, marveč privrelo je v mesto tudi obilo okoličanov. Le jedno moram pri tej priliki obžalovati, da se v cerkvi jemlje ob takih priložnostih premalo ozir na okoličane, to je Slovence. Samo v nedeljo zjutraj bila je jedna pridiga slovenska, inače	vse v	tujščini.
Zopet smo imeli	srečo,	v	svoji	bližini	videti
člana cesarske družine. Tri dni bavila se je na Rradu Miramare presvitla naša cesarica, vrnivša se s svojega potovanja na vzhodu. Mislili smo, da nas doleti sreča, da Nj. veličanstvo presvitla cesarica obišče tudi	Trst,	a	slabo	vreme	Jo je
zadrževalo na tem, kakor Jej tudi preprečilo več drugih nameravanih izletov. Ves čas svojega bi-Vanja ni zapustila presvitla cesarica gradu in parka v Miramare. V nedeljo zjutraj opravljal je v ka-pelici v Miramare premil, škof dr. Glavina sv. mašo, katere se je udeležila presvitla cesarica.
Škoda, da visoka gospa	ni mogla obiskati
Trsta; zopet bi bili imeli priliko pokazati svojo udanost in zvestobo do cesarske rodovine; pokazali bi bili, da je Trst avstrijsko mesto, da tu ni prostora za protiavstrijsko rovanje. Živela Avstrija!
Dnč 2. t. m. ob polu 4. uri popoludne odpotovala je presvitla cesarica iz Miramare v Godollo. Iz Miramare na kolodvor Grljan šla je visoka gospa peš; ker je potovala incognito, prišla ni na kolodvor nobena oficijelna oseba.
Volitve v tržaški mestni zastop, oziroma deželni zbor, so uže razpisane; vršiti se imajo od 30. novembra do 13. decembra. Takoj po razpisu volitev pričela se je od laške stranke huda agitacija; to vam letajo in skušajo volilce premotiti z raznimi obljubami ter jih pridobiti za-se. Nu, menda so se volilci uže precej spametovali, da ne bodo š'> tako radi na limanice. Treba bode vender tudi nam Slovencem in Avstriji zvesto udanih Lahom, a Pričnemo takoj delo ter skušamo preprečiti na-ane italijanske stranke.
Povodenj napravila je tu mnogo škode, po-sebno pa v Rojanu. Kadar je le kaj več dežja, Za®aši se potok in voda razlije se čez struge.
Potrt... gam ne vem, zakaj. No, zdaj je uže
oljše.1* __ ^j£aj S(.e gOVOrj|ii baš sedaj, ko sem
v8topiia ? Meni se zdi, da ste besedičili o svojem sinu«
Goš se zgane.
»Da, da! Mislil sem na svojega sina.“ — „0n Se zove Leon, kaj ne?" — „Da, Leon, milostiva g0sPa!M — B Ali ste me obiskali zaradi njega, Goš? UJ veste, kako zelo vas cenim. Veselilo bi me, c bi vašemu rejencu ali vam mogla v čem slu-p l,# — »O, tega sem prepričan, gospa grofinja. J* hvala Bogu, staremu Gošu ne manjka ničesar."
»Toliko boljše, brdki mož! Vi ste tedaj popolnoma zadovoljni?“ — »Deloma da! Se ve, da so ^am dane zmerom skrbi, britkosti, neprijetnosti v ''•'vljenji. Človek ni nikoli popolnoma srečen!" Grofinja prikima.
v« m "(vjj! rnorda vaS rejenec nehvaležen proti vam Go š? povpraša finja Ali se imate kaj potoževati o njem?« .,	.	,J
r	*r — „Ah, Ilič vsega tega, mi-
“t™ s pl	Kako	vrl mladenk je
t. mo, rejonec li, ,e„d,r mi ,lnmtofuj„ falost„
(Dalje prihodnjič.)
Potok bi se moral pač nekoliko znižati; s tem preprečila bi se marsikatera škoda.
Še jedno! O Vseh Svetih in na Vernih duš dan zaukazal je mestni magistrat kočijažem, da ne smejo na pokopališče sv. Ane voziti po isti poti tja in nazaj; to storil je, da se preprečijo nesreče, katere v prejšnjih letih niso bile redke. Pot pa, po kateri so se imeli vračati vozataji nazaj, je mnogo daljša od prve, vender ni magistrat določil večje tarife. To je vozataje vjezilo — ostali so vsi doma, štrajkali so. Še le ko je policijski komisar zaukazal predsedniku društva vozatajev, naj pridejo zopet na trg, so prišli. Take skušnje dobivajo naši mestni očetje večkrat.
Razne vesti.
— (Zomlj opisna družb »v Londonu) jo poslala odpravo pod vodstvom Jos. Thomsona, da znanstveno preišče uzhodno Afriko. Šel je skozi deželo Ma-sajcov do Nijanžo. Vrnivši so jo 3. novombra 1884 poročal o svojom potovauju. Masajci, je dejal, so naj-zanimiviši rod v uzhodni Afriki. Glede nravi, navad, običajev, vere se razločujejo tudi od Črncev, tudi od Galcev in Somalcev. Rasti so lepo, enakomerne, gladkih okroglih oblik, skoro Apolonove podobe, in lo redko jo videti žilo in kito pravih atletov. Ženske so silno čiste, sramežljive, oblečene v volovje kože. Za nakit nosijo debele, okolo nog in rok ovite železne žice, 20 do 30 funtov težko, bisere in železne lance. Možki se ohlapno oblačijo v kožo, ki jim pokrivajo pleča in prsi, pri oženjenih je oprava širja. Dečki in deklice žive do neke starosti pri starišili tor so hranijo s kislim mlekom, mesom, žitom. Kader so deklice stare 12, deček 14 let, se preselijo iz ogradbe oženjenih v ogradbo neoženjenih in neomoženih. Tu žive, dokler ne sklenejo zakona. Možje so vojaki. Edino opravilo jim jo, da ropajo žival zunaj svoje dežele, doma pa se zabavajo. Ženske varujejo živino, delajo koče in vrše vse domače opravke. Čudovito je, da sta oba spola neverjetno zmerna; nič, prav nič druzega ne okusita ko meso in mleko. Žgane pijače, pivo, duhan, rastlinska jela, vse to je prepovedano in takorekoč prokleto. Kazen tega nikdar mesa in mloka skupaj ne uživajo. Kader pobijejo vola, pijo surovo kri, morda nimajo dosti soli. Tako življenje je masajskemu vojaku tako ljubo, da na ženitev niti ne misli; oženi se še lo, kader se mu življenje nagiba na zaton, in kader ga zapuščajo moči. Takrat odloži bojno kopje, težki ščit iz bivoline, meč, kij. En mesec nosi obleko neomožene ženske, in potem je pravi, postavni, velečislani ud masajske družbe. Ne hodi več v vojsko, doma je, odgaja mladino, vadeč jo v vojaštvu. Hrana so mu izpremeni; živeti sme ob rastlinju, pivu, žganju, dopušča se mu čikati, nosljati, kaditi. Mrliča ga no pokopljejo, vržejo ga hijenam in ticam roparicam.
— (Pogumno dekletce.) Pred nekoliko dnevi vršila se jo v Saragosi rodka slavnost. Tamošnji guverner izročil je v navzočnosti vladnih in mestnih oblastnij 121etni Concepti Inevi iz Valpolune civilno kolajno druge vrsto, kojo ji je podelil kralj Alfonz za izkazano hrabrost ob času letošnje kolero. V nagovoru povdarjal jo, kako da jo kolera pomorila skoro vse prebivalstvo v Valpoluni in da je bila ta deklica jedina oseba, ki je pomagala župniku in zdravniku pokopavati mrliče. Nazaduje napadla jo kolera tudi njenega očeta, mater, staro mater, brate in sestre. Vsem je stregla z največo skrbjo in ljuboznjivostjo in ko jej vender pomrjo, pomagala jih je pokopati. Sedaj jo popolnoma osamola na tem svetu.
Domače stvari.
— (Za poškodovano Goronjce) jo blagorodni gospod Martin Hočevar na Krškem daroval 150 gold.
— (Glodd novega kolodvora v Ljubljani) moramo včorajšnjo včst v toliko popraviti, da so jo pač pri želozniškem svetu sklonilo, prositi vlado, da obrača posebno pozornost na to zadevo, a dotični načrti o zidanji novoga, oziroma razširjenji staroga cesarjevič Uudolfovoga kolodvora so niso še izdelali.
— (Klub pisatoljskoga društva) jo imol zadnjo soboto svoj zabavni vočor v stoklonem salonu ljubljansko Čitalnico, kakor so jo v našom listu užo omenilo. Tega klubovega večora se jo sicer vdeležilo
nad 40 društvenikov, vender smo se zaman ozirali po marsikaterem narodnjaku. Po našem pozvedovanji se nam je roklo, da še prav odlični možje (marsikateri pravnik, duhovnik, zdravnik, profesor, učitelj itd. itd.), ki so po svoji veljavi, ki jo imajo med Slovenci, dolžni in temu narodnemu in gotovo tudi koristnemu društvu pristopiti, šo tega niso storili. — Ker ima društvo blag namen: podpirati pisatelje in njihove rodbine; napravljati javne shode s predavanjem in razgovarja-njem o vsakojakih literarnih prodmetih in slaviti umrlo pisatelje s spomeniki ali z izdavanjem njihovih životo-pisov, podob in spisov in ker v slučaji, ako so društvo razido, njegovo premoženje pripade našemu prvemu literarnemu društvu: „Slovenski Matici", bi se pač no smel pogrešati nobeden rodoljub med društveniki „Pi-sateljskega podpornega društva.". — Društveniki so tudi shajajo ob sobotah k zabavnim večerom v ljubljanski Čitalnici, kjer bi se naj vzajemno razgovarjali o literaturi, se vadili v govorništvu, se pomenkovali o tom in drugem, se kratkočasili s petjem itd. Pač bi bilo odveč o koristi takih večerov govoriti, saj jo sama o sebi jasna. Vsak izmed nas čuti potrebo v društvo iti, in mesto da gremo, bogsigavedi kam v krčmo: jeden na Poljane, drugi na Šentpetersko predmestje, tretji na Šentjakobski trg, četrti colo v Krakovo ali Timovo, shajajmo se rajši v Čitalnici. Čitalnica bodi naše shajališče, naše središče, naše ognjišče! Svoji k svojim ! Med sabo se bodemo najlepše in najbolje imeli. Večeri kluba pisateljskega društva obetajo zanimivi biti, to tem bolie. kgr,,s^,je vsaka oolitiln hlrljtidila in so tedaj ondo vsak Slovenec lehko dobro ima, naj si jo katerega koli politiškega mišljenja. Ker je samo dru-štvonikom dovoljeno h klubom pisateljskega društva zahajati, so še enkrat vabijo vsi Slovenci k pristopu tega koristnega društva. Vsak društvenik skrbi, da pridobiš par svojih znancev in prijateljev društvu. Slovenci, kateri imate kaj ugleda in vpliva pri svojih rojakih, Slovenci, kateri se prištevate rodoljubom, pristopajte sami „Pisateljskemu podpornemu društvu" kot pravi udje z letnim doneskom 3 gld. ali pa kot podporniki z 2 gld. na leto; nabirajte pa tudi društveniko med prijatelji in znanci. Javljajte se prav obilno pri odboru, katori je ukrenil, da bi tudi vsakemu menj premožnemu Slovencu pristop omogočil, društvenino vsakega pol leta pobirati — od pravih udov po 1 gld. 50 kr., od podpornikov pa po 1 gld. za pol leta. Da so vnanji društveniki vabljeni h klubovim večerom, so samo ob sebi razume; ljubljanskim pa se naznanja, da bodo ti večeri redno vsako saboto ob 8. uri v steklenem salonu Čitalnice ljubljanske in da se k istim ne bodo več z okrožnico vabili in se je to zgodilo samo prvikrat. — V soboto 7. t. m. bode čital g. profesor Vrhovoc: „Ljubljana pred sto leti."
— (Upravni odbor „N&rodne Tiskarno") izvolil je gosp. dr. Josipa Vošnjaka predsednikom in gosp. dr. Mundo podpredsednikom.
— (Prememba posestva.) Obrtno pomožno društvo kupilo je hišo št. 8 v Židovskih ulicah za 10 500 gld. Društvo preseli svojo pisarno tjil s 1. majem prih. leta,
— (Prestopila je od evangelijskega ve-roi z po v edan j a v katoliško cerkev) Ljubljančanka gospdč. Barbara Grossmann, 181otna hči uradnika v tovarni za plin. Pretečeni teden, poroča „Slov.“, bila jo od župnika pri sv. Petru sprejeta v naročje katoliške cerkve; včeraj pa je prejela v knezo-škofovi domači kapeli zakrament sv. birme.
— (Volkovi.) Iz Knežaka sonampišo: Da-si ravno šo nimamo zimo v pravom pomonu besedo, so nas vender uže pričeli volkovi, naši pozimski gostje, na jako občutljiv način nadlegovati. Ponoči med 2. in 3. t. m. vdrli so v hlev Mihe Knafelca iz Juršiča št. 12, kjer jo bilo zaprtih do 300 ovac, in so mu jih odnesli deset, kojo so potem blizu Juršiča raztrgali in požrli. Ravno tako so kažejo v obližji Bača, Narina in Trnja in so tudi tukaj do 40 ovac uničili. Da so tomu zlu v okom prido, napravil se bodo splošen lov na zvorjad. Naši „Nimrodi“ imajo sedaj najlopšo priliko, pokazati svoj pogum in spretnost. Tedaj na nogo!
— (Občinska voli tov.) Pri občinski volitvi v S m o r j a h v postojinskem okraji izvoljen jo bil dne 25. oktobra t. 1. Anton Kovačič iz Smorij župauoin, Ivan Cvetan in Josip Baša, oba tudi iz Smerij, pa ob-
1	činskima svetovalcema.
— (Cvetoče drevo.) Na vrtu gosp. Prana Kauschegga v Dolenji Šiški je zdaj mlado drevesce lepo v cvetji. Minolo poletje ni drevo kazalo nikakega življenja, tako da je lastnik uže menil, da se posuši. Koncem minolega meseca pa je pričelo poganjati, zeleneti in zdaj videti je na njem dva lepo razvita cveta.
— (Truplo) neznanega moža, ki je bil kmetsko napravljen, potegnili so dne BO. oktobra t. 1. iz Soro pri Zgornji Senici, kakor so nam piše iz Medvod. Na njem ni bilo zapaziti nikakih znamenj, iz katerih bi se dalo sklepati, da se je izvršil tu kak zločin.
— (Obesil) se je, kator se nam iz Kranja poroča, 631etni pekovski pomagač Jože Kušar iz Kranja v tamošnjem občinskem zaporu. Kušar je bil zadnji čas za vsako delo nezmožen in ga jo morala občina podpirati. V sredo zvečer razsajal je pijan po ulicah, da so ga morali odvesti v zapor, kjer jo naredil svojemu življenju konec.
— (Detomor) V nedeljo dne 25. oktobra t. 1. porodila je 281etna Helena Klemen, dekla pri Francu Kovačiču v Malenški Vasi, ravno ko so bili vsi drugi pri božji službi, deklico, kojo je koj potem umorila in v kleti pokopala. Še-le čez sedem dni je prišel ta zločin na dan. Sedaj imajo nečloveško mator, kakor se nam piše iz Rudolfovega, zaprto pri tamošnjem c. kr.
okrožnem sodišču.
— (Pevska zveza v Trstu) se je ustanovila, k nji so pristopila vsa pevska društva iz okolice in najbrže se tej zvezi pridružijo tudi vsi pevski zbori iz Primorske in Istre, ker le oni povski zbori, ki so v tej zvezi, smoli se bodo udeleževati tekmovanj, ki so bodo
vršila vsako leto.
— (Tramway na par Trst - Barkovlje-Miramare.) C. kr. trgovinsko ministorstvo jo dovolilo inženirju Pavlu Palese v Trstu, da smo pričeti tehniška predhodnja dela za tramway na par od Trsta skozi Barkovlje v Miramare pod tem pogojem, da črta ne bo držala po zemljišču nove luko.
— (Samomor.) Iz Trsta se poroča: Ustrelil se je v nedeljo zgodaj nek Ljudevit PorSiC na tratini poleg nove barkovljansko cesto za kolodvorom. Zjutraj so ga našli ljudje, ki so v mesto hodili in kmalu potem odnesli so ga v kapelo k sv. Juštu.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu/1
Berolin, G. novembra. Izid volitev: Izvoljenih je 140 konservativcev, 60 avobodno-konservativnih,
99 klerikalcev, 70 nacijonalliberalcev in 44 svobodnjakov.
Carigrad, 6. novembra. Včeraj je imela konferenca poslanikov prvo, jedno uro trajajočo sejo. V prvi seji vršile so se le bolj priprave. Prihodnja seja v soboto. Poslaniki imeli so baje še včeraj zvečer privaten shod.
Belgrad, 5. novembra. Danes po noči zaprli bo več oseb, ker so baje zasledili med pristaši pretendenta Karageorgjeviča veleizdajsko zaroto. Med zaprtimi je tudi nekov kot prostovoljec pri vojakih služeč visokošolec in črkostavec „Novega beogradskega dnevnika". Tudi v Nišu so baje iz ravno tega vzroka zaprli nekaj oseb.
Rim, 5. novembra. Včeraj je v provinciji Palermo na koleri obolelo 16 oseb in 13 umrlo; v mestu samem obolelo 8 in umrlo 8 oseb.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 6. novembra.
Klel
Jednotni drž. dolg v bankovcih......................82	40
>	»	»	» srebru......................... 82	80
Zlata renta.......................................t09' 35
5°/_ avstr, renta................................... 99	45
Delnice ndrodne banke.............................. 869'	—
Kreditne delnice................................. 282 30
London 10 lir sterling............................ 125	55
20 frankovec..................................... 9 96
Cekini c. kr..................................... 5.94
100 drž. mark.......................................61	70
Tujci.
Dnfe 4. novembra.
Pri Maliči: Schulhof, Sucl\y, Arlt, trgovci, z Dunaja. — Montanelli, mestni uradnik, s soprogo, iz Trsta. — De-peris, c. kr. vladni koncipijent, iz Kočevja. — Kossler, nadzornik, iz Celovca. — Bučar, c. kr. sod. pristav, iz Črnomlja.
Pri Slonu: pl. Landvvurst iz Berolina. — Kaiser, Herb-stein, Plovvitz in Czech, trgovci, z Dunaja. — Kramer iz Zvvischenhaigna. — Kanka, trgovec, iz Brna. — Un-ger, trgovec, iz Gradca. — Hogelsberger, c. kr. poročnik, iz Radovljice. — Demšar, kaplan, iz Stopiča. — Humitin, c. kr. nadporočnik, z rodbino, iz Ljubljane.
Pri Tavčarji: Kantarek iz Linča. — Kinhofer, dijak, iz Trsta.
Pri Južnem kolodvoru: pl.Preen, graščak, iz Osterberga. — Winter, trgovec, z Dunaja. — pl. Miillhofer, vdova uradnika, iz Gradca.
Pri Avstr, carji: Mozza, trgovec, iz Pazina. — Seifert, trgovec, iz Pulja.
Pri Virantu: Grof Lažansky, c. kr. ritmajster, iz Rodohove Vasi. — Krkač, potov., iz Ljubljane. — Šušteršič, posestnik, iz Toplic.
Umrli so:
l.
Dn6 2. novembra. Marijeta Pristav, gostinja, 63 Hrenove ulice št. 15, vodenica.
Dne 4. novembra. Marijana Schmalz, c. kr. davkarja hči, 33 1., Gospodske ulice št. 14, plučna tuberkuloza.
V civilni bolnici:
Dne 5. novembra. Marijeta Sader, strežajka, 62 L, možganski mrtvud.
Meteorologično poročilo.
Čas
opazovanja
Stanj o '
baro-	Tempo-
motra	ratura
v mm
Vetrovi
Nobo
Mo-krina v mm
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
734-82 732-78 I 732 -10 I
8-4
9-4 8 6
szpd. sr. svzh. sr. svzh. sl.
obl.
dež
obl.
18.0
dež
Vožni red Rudolfove železnice,
veljaven od 1. oktobra 1885.
Ljvi.Toljan.a-TerToiž;.
		Osobni vlaki		
Postaje		1. 2. 3. razred zjutraj	1. 2. 3. razred dopolud.	1. 2 3. razred zveeor
Ljubljana, juž. žolez.	odh.	6.40	11.40	6.35
Ljubljana, Rud. žoloz.	H	644	11.45	6.39
Vižmarje		H	6 53	11.55	6.48
Medvodo		„	701	12.07	6 59
Loka			7.17	12.21	7.12
Kranj		V	7.31	12.38	7 26
Podnart-Kropa . . .	>»	7.48	12 56 popol.	7 415
Radovljica (m. p.)	„	8 05	1.14	8. —
Lesce-Rled		-	8.12	1.24	8.08
Javornik 		»	8.29	1.46	8.25
Josonice 			8.39	157	8.33
Dovje			8 56	2.18	8.49
Kranjska Gora . . .	»t	9.21	2.48	9 11
Rateče-Bola Poč. . .		9.37	3.03	9 24
Torbiž		prih	9,55	3.20	9.38
TerTolž-!]		Lij-U-Tolj po noči	ana. popol.	tvežer
Torbiž		odh.	12 36	1.10	6.20
Rateče-Bola Poč . . .		1.01	1.30	6.39
Kranjska Gora . . .	>»	1.22	1.46	6.53
Dovjo			1 55	2.19	7.19
Jesenico 		»*	2.23 zjutraj	2.43	7.41
Javornik 			2.30	2.50	7.4-H
Lesce-Bled			256	3.15	8.13
Radovljica (m. p.) . .	M	3.03	3.22	8 21
Podnart-Kropa . . .	V	3.27	3.44	8.44
Kranj			3.47	4.02	9.03
Loka		V	4.06	4.20	9.20
Medvode			4.21	434	9.34
Vižtnarje		>*	4.34	4.46	9.46
Ljubljana, Rud. žol Ljubljana, juž. žel. .	prih.	4.44	4.55	9.55
	»t	4.50	5 —	10,—
(160) 6
IfcT a.j finejši
bohinjski sir
prav po ceni priporoča
J. R. Paulin v Ljubljani,
špecerij ska trgovina Pred škofyo št. 1.
Dr. Hirich
dobro znani specijalni zdravnik za sifllitlko in kožne bolezni, ozdravlja po dolgoletnih izkušnjah v nebrojnih slučajih po sijajno skušenem in gotovo učinkujočem nav6du	(58)	32
sifilitiko in kožne "bolezni
(tudi zastarele), ulesa, bolezni soala in v mehurji, poluolje, možko slabost, ženski tok,
v najkrajši d5bi radikalno brez vseh zlih nasledkov in brez oviranja v službovanji. Naslov:
Dona j, mesto, Karntnerstrasse 5
(prej mnoga leta v Mariahilferstrasse), zdravi od 9. do 4. ure pop61udne, a tudi pismeno in (pod molčečnostjo) pošilja zdravila. Honorar primeren.
Pri
Ig. v. Kleinmayr& Fed. Bambergu
•v I.jj-u/toljann.i '
se dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige :
Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr. Abeoednik slovensko-nemški. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr.
Brezovnik, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr. Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr.
De voljan Kiljenko, Mladini, 30 kr.
Dimitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. 90 kr.
Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 kr., elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld. Hrovat P. Florentin, kranjska mesta s petimi podobami. 60 kr.
Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr.‘ vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld.
Jesenko Janez, Avstrijsko-ogerska monarhija. 7" Domovinoznanstvo za četrti razred srednjih šol. 45 kr.
Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr., IV. zvezek 70 kr. V. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več.
Kačič - Miošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk. 1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane
1 8ld- .. Klalč, Lehrgang der kroatischen Spracho, I., II. Theil sammt Schlussel. 1 gld. 52 kr.
— Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Knjižnioa slovenskej mladini:
I. zvezek: Tomšič Ivan, Dragoljubci, 30 kr.
II. »	>	>	Peter rokodelčič, 36 kr.
III. > Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr. Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare, 30 kr. Kosec, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena
vezanej knjigi 1 gld. 20 kr.
Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji služb1 božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
Majar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr> Prvo berilo in slovnica za slovenske ljudske šole. Sestavila Razinger in Žumer. 24 kr. Padar, Zakon in žena, 40 kr.
Postave in ukazi za kranjsko ljudsko šolstvo. 1 gld. 50 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gld. 70 kr.
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih Šol.
vezana 2 gld.
Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Vošnjak I., dr., Poročilo o kmetijski enkčti dnž 17. in 18. aprila 1884 v Ljubljani, 50 kr. Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg-v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljub' ljanskega. Vezan 65 kr.
Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.
Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr.
V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske knjige s podobami za mladino, in sicer:
Pepelko, Snegulčico, Trnjevo rožloo (4° velike) po 50 kr. Pravljice o:
Pepelkl, Rudeči kaploi in Obutem mačka (8° velike) po 25 kr.
O deželi lenuhov, Snegulčloi, PritlikovoU (Palček) in Robinzonu po 15 kr.
II
neprekosljivo
največja zaloga
vsake oble, veliMl In 10^
prodajejo se po 25 kr. in više
pri	(M	18
•I. C. Haman11"11*
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kloinmayr & Fed- Bamberg v Ljubljan'