Naročnina znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna štev. l Din. UREDNIŠTVO - UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M Soboti telefon številka 8. Štev. rač. poštne hran. 12549 Izhaja vsako nedeljo. ¥1. LiT® Cena oglasov Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vračajo. Murska Sobota, 24* iaetuarla 1937. ŠTEV, 4. \m Finančna politika O državnem proračunu za leto 1937-38 smo že pisali. Predlog novega proračuna znaša ! 0.949 milijonov dinarjev izdatkov, kar je za 625 milijonov dinarjev več, kot je znaša! prejšnji proračun. Glavno povečanje in sicer 25 i milijonov je predvideno za izplačilo državnih in kmečkih dolgov, 150 milijonov za vojsko, a ostalih 220 milijonov za potrebe železnic, za pomoč kmetijstvu in za druge resore. Da se pokrije ta višek povečanih izdatkov, niso predvidena nikaka bremena, ki bi padla na davkoplačevalce. Kakor se čuje bo ta višek krit z tekočimi prejemki, ki bodo letos večji, saj je država prebrodila gospodarsko krizo in so se dohodki davkoplačevalcev, v nekaterih krajih, povečali za 6 odstotkov. Od predvidenih večjih dohodkov iz posrednih in neposrednih davkov, taks, skupnega davka, dol-gujočih davkov, prihodov državnih gospodarskih podjetij, vse to bo povečalo pritok v državno blagajno, kar znaša potreben višek 625 milijonov dinarjev, za kolikor je bodoči proračun povečan. Tako tudi v tem pogledu odgovarja proračun stvarnem stanju v državi ter ni nikakšna zgradba v oblakih, ki bi stalno grozila, da se poruši čez noč. Razumljivo je pa, da se v današnjih razmerah ne more govoriti z vso gotovostjo za leto dni naprej, ker so možni nepredvideni dogodki, ki lahko razrušijo vso zasnovano gospodarjenje. Naše gospodarsko stanje se je v zadnjem času res vidno popravilo. Zahvaljujoč se prirodnim pogojem, dobri žetvi v pretežnih krajih naše domovine, splošnim prilikam v svetu, delu naše vlade, ki je z dobrimi trgovinskimi pogodbami rešila naš izvoz in dvignila cene poljedelskih proizvodov, smo slednjič dospeli do znosnejših dnevov. Večji del našega naroda, to so kmetje, je v stanju, da proda svoje blago za ceno, ki ni več sramoten žig njegovemu trudapolnemu delu. Njegovo pšenico, kuruzo in živino iščejo kupci; Pred kratkim je bila prodaja teh pridelkov naša boleča rana na narodnem telesu. Danes se nahajamo v drugem položaju. Skoraj bi lahko rekli, da se danes nekatere države trgajo za blagoslov naših njiv. Dobra žetev in končna rešitev kmečkih dolgov, ki jih je rešila sedanja vlada, so najboljše jamstvo, da se bo naš kmet v najkrajšem času povspel do onega zdravega gospodarskega položaja, ki mu po božjih in ljudskih postavah pripada. Izboljšan gospodarski položaj naše vasi se že v medlih obrisih pozna tudi v mestu. Trgovina in obrtništvo je oživelo. Kmet si začenja nakupovati one predmete, ki jih je moral vsa zadnja leta pogrešati. Kljub temu pa je gospodarstvo v mestih še daleč od pravega razmaha, radi pritiskajo-Čih, mnogobrojnih fiskalnih bremen, ki dopuščajo životarenje, onemogočajo pa razvoj, ki bi bil vsaj v ravnovesju z vsem ostalim napredujočim gospodarstvom v državi. V pretekli dobi je bila naša finančna politika hudo zavožena. Takratni finančni ministri so smatrali za svojo prvo nalogo, da čim več denarja iztisnejo iz naroda. Tako je potekla in se zopet nadaljevala ona politika, ki je du-šila naš kmečki živelj. Vrhunec te politike je bil dosežen, ko je bila izdana odredba o neposrednih davkih, po kateri se je davek odmeril po stanarini in osebnih izdatkih kmetovalca in ona odredba taksnega za! ona, po katerem se je moral vsaki promet taksirati. Hvala Bogu, da je kmalu prišel na mesto finančnega ministra, sedanji predsednik vlade dr. Stojadinovič, ki je spravil obe odredbi tja kamor bi že od vsega početka spadale. Od tega trenutka pa do danes, ni bilo naloženo na pleča našega naroda novih bremen, vendar pa so ostala še mnoga, ki bi bila potrebna temeljite preureditve, kar bi bilo le v korist našemu celokupnemu narodnemu gospodarstvu. O tem so pisali že mnogi naši časopisi naglašujoč, da je potrebna reforma celokupne fiskalne zakonodaje: neposrednega davka, taks, trošarine, davka na obrt, carine i. t. d. Nasprotno od dosedanje politike, ki je od gospodarstva zahtevala, da se ji da vse kar je zahtevala, brez ozira ali to lahko plača aii ne, nasproti politike, ki je s svojimi bremeni dušila gospodarsko življenje, je treba danes enodušno zahtevati: vse za gospodarstvo, olajšati ji bremena, da se povspne do one stopnje, kjer lahko služi v dobrobit celotnemu narodu. Ves naš gospodarski živelj pričakuje, da bo v bodoče njih delovanje drugače cenjeno kot do-sedaj, kot so ga cenili prejšnji finančni ministri, ki so ga smatrali samo za objekt, ki mora prenašati vse zahtevane žrtve, ne glede na možne posledice. Pričakujemo nove poteze v finančni politiki, ki bodo gospodarskemu živiju naše zemlje dali nov polet in popravili vse krivice preteklost', ki so pahnile delovnega človeka naših vasi na rob propada. P O Li £ I K fl Predsednik *!ade dr. Milen Stojadinovič se je pred dnevi sesial v bližini Brežic, z voditeljem Hrvatov dr. Vladimirjern Mačkom. Sestanek je tra ja! štiri ure, Večinoma sta govorila sama. Iz politične pisarne dr. MsČka je bilo že isti dan zvečer izdano naslednje sporočilo: Dap.es se je predsednik dr. Maček v bližini Brežic se stal s predsednikom dr. Stojadinovi-čem. Imela sta dolg razgovor. O poteku razgovora doslej nI ničesar znanega. O poteku brežiškega razgovora pišejo naši časopisi, da je treba počakati na nadaljni razvoj. Obe stranki sta sedaj Informirani o medsebojnih stališčih in pogledih pa bosta megli preudaritl, pod kakimi pogoji ba nadaljevanje razgovorov mogoče in ko- ristno. Zato js treba računati, da se bodo razgovori nadaljevali šele po preteku izvestnega časa. V Ljubljani se je preteklo nedeljo vrši) velik shod stranke JRZ, na katerem sta med drugimi govorila tudi notranji minister g. dr. Anton Korošec in minister g. dr. Krek. Glede spora zurna z Hrvati, je notranji minister izjavil sledeče: Začeli smo delati za sporazum. Sporazum je kakor malo dete, ki dela prve korake v svet. Tako dete pa se ne sme preveč vlačiti sem in tja, gori in doli. Zaradi tega tudi ni dobro, da se preveč govori o tem sporazumu Na shodu je govoril tudi ljubljanski župan dr. Adleiič, ki je rekel, da je Ljubljana najbolj zadolženo mesto v Jugoslaviji, tako da je vsak prebivalec že ob svojem rojstvu obremenjen s preko 2000 Din. Kam je šel v?s ta densr, ki ga ni nikjer videti. Prejšnji režim je gospodaril tako, da bo moralo sedaj govoriti sodišče. Vladimir Radič, sin pokojnega voditelja Stjepaaa Rad?či, je glede hrvatskega vprašanja izjavil sledeče: sVes hrvatski narod z nestrpnostjo pričakuje, da se že enkrat reši hrvatsko vprašanje, ker je globoko prepričan, da bodo po pravični rešitvi naših narodnih zahtev, začeli reševati tudi velika socialna vprašanja, ki tako tiiče ob tla naše kmečko ljudstvo. Samo naj hitro rešijo to vprašanje, ker nas v to sili ne samo naš notranji, marveč (udi zuuanjl položaj," Nj. Vel. kraljica Marija je v Londonu obiskala angleškega kralja Jurija VI. in kraljico E izabeto. Narodna skupščina se bo sestala zadaje dni tega meseca. Skupščinski predsednik Činč, ki je okreval po težki bolezni, se je podal v Dubrovnik, da se okrepi. Če bi se skupščina prej sestala, bo vodil predsedniške posle podpredsednik g. Markovič. Beograjski časopisi mnogo pišejo o sferi, ki je nastala v naši pte-stolnici. Bivši župan Savfč je sklenil z neko lujo električno družbo pogodbo, po kateri je biia bec grajska mestna občina oškodovana za 150 milijonov dinarjev. Po zadnjem izkazu naše Narodne banke se je obtok našega denarja v zadnjih treh letih znatno zvišal, kar moramo pripisati povečani gospodarski delavnosti. Lani je bilo v obtoku 5408 milijonov dinarjev bankovcev in za 865 milijonov dinarjev kovanega denarja. Predlanski ob-tok pa je znsšal 4890 milijonov dinarjev bankovcev in 870 milijonov dinarjev kovanega denarja. Nekateri poslanci srbijanske združene cpoz!cijes ki sc bili izvoljeni na listi dr. Mačka, so izjavili, da bodo šli v narodno skupščino in to na pritisk s?cjih volilcev, ki zagovarjajo stališče, češ da se bo v skupščini d3lo vendarie več narediti za korist volilcev in države, kakor pa izven nje. Poslanci pa so izjavili, da nočejo ničesar ukreniti brez pristanka svojih političnih vodstev. O Slovencih je dr. Maček med drugimi izjavil sledeče: Moja hrvaška zavednost mi ni povzročala zaprek, da bi ne ljubil in ne želel dobro narodu, iz katerega je Izšel moj oče. Potrudil se bom, da bom s svojimi izkušnjami pomagal slovenske« u kmečkemu in delavskemu natodu po svojih tatfčeh, da bo tudi oo, kakor hrvaški narod, ustvaril svoje narodne in človečanske težnje. Vzrokov nesodelovanja s hrvaškim narodom pa ne moremo iskati v slovenskem kmečkem ljudstvu, marveč pri slovenskih politikih, ki so zasledovali svoje strankarske in osebne namene, pa bilo to na škodo ne samo hrvaškemu, ampak tudi njihovemu lastnemu narodu. Slovenski kmet in delavec sta temeljna sila slovenskega naroda. Nemški ministerski predsednik GOring, je obiska! Rim, kjer je bi! zelo slovesno sprejet. Gdringov obisk utegne biti v zvez' z srednjeevropskim položajem, ker se je pri Italiji, kakor tudi pri Nemčiji pojavila želja po zbližanju z nekaterimi državami Male antante. Osnovno vprašanje je ureditev jugoslovensko-madžarskih odno-šajev, ki so se v zadnjem času zelo zboljšali na istočasno nemško in ita-Ijansko pobudo v Budimpešti. Mednarodni urad dela je v zadnjem poročilu ugotovil, da je v mesecih od avgusta do decembra 1936. brezposelnost v mnogih evropskih državah precej padia. Znaten padec brezposelnih beleži med drugimi državami tudi Jugoslavija. Ob zaključku lanskega državnega proračuna je znašal primanjkljaj v italjanskih državnih blagajnah milijardo 500 milijonov lir. Državni dolg Združenih ame riških držav je znašal 30 decembra 1. 1. 34 milijard 107,864 milijonov dolarjev. Italjanski ministrski predsednik Mussolini je odobril načrt, po katerem bodo v letošnjem letu zgradili za 200 milijonov lir malih hišic, predvsem za kmečko delavstvo. Lani je italjan-ska vlada izdala v ta namen 100 milijonov lir. Za občinske volitve v Bolgariji, ki se bodo v kratkem vršile, je izšel nov volilni zakon. Zakon določa sploš no volilno pravico, razširjen tudi na ženske. Francoska poslanska zbornica je soglasno sklenila zakon, po katerem je prepovedano odhajati francoskim državljanom na bojišča v Španijo. Sedaj pripravlja še zakon za odpoklic prostovoljcev v Španiji. Kdor se ne bo vrnil v določenem roku, izgubi francosko dižavljanstvo. Italjanski kralj in kraljica bosta baje v spremstvu Mussolinija obiskala meseca maja Budimpešto, da vrneta obisk regenta Horthyja. Kakor se čuje bo baje ob povratku obiskal našo prestolnico predsednik italjanske vlade Mussolini. Nacionalistični general Franco je v zadnjih dneh pred Madridom in Malago izvedel dve veliki ofenzivi, ki pa so ostali brezuspešni. Vladne čete so povsod obdržale svoje položaje. Nacionalisti se sedaj pripravljajo na nove akcije. Pred dnevi se jim je posrečilo, da so zavzeli važno mesto Estapono pred Malago. Prihod prostovoljcev v Španijo se je zadnje dni zopet zelo povečal. Tako se je v pristanišču Cadiz izkrcalo več tisoč prostovoljcev. Kakor poroča vladno ministrstvo so komunisti v mesecu decembru sestrelili skupno 25 nacionalističnih letal, nacionalisti pa le pet republikanskih letal. Pri zadnjih borbah pred Mad ridom je padlo 1600 članov mednarodne prostovoljske brigade, 3700 pa je bilo ranjenih. Preko Avstrije in Italije je na špansko bojišče pretekle dni odletelo 150 nemških letal. Madridska komunistična vlada namerava vsem tujim prostovoljcem, ki se bore na njeni strani priznati špansko državljanstvo. S tem bi prenehali biti prostovoljci in ne bodo več podvrženi mednarodni kontroli. Pobudo za to je dala Rusija, ki namerava na ta način spraviti v Španijo še nove transporte prostovoljcev. Likvidacija kmečkih dolgov Pazite pri izda|an|uJpotrdil Zadnje čase čujemo, da marsikatera potrdila ne odgovarjajo dejanskemu stanju. Zaradi tega so upniki in drugi interesenti prisiljeni zahtevati revizjo potrdil itd. Tako se je n. pr. zgodilo, da je bilo nekemu izdano potrdilo, da je kmet, iz številk o obdavčenih dohodkov pa je bilo razvidno, da so njegovi dohodki, ki ne izvirajo i z kmetijstva, bili večji kot dohodki od kmetijstva. Z izdajanjem netočnih po trdil ni dolžniku nič pomagano, kajti upnik ima pravico in možnost, da se pobriga za svoje pravice, in tako seveda potem sodišča razveljavljajo taka potrdila, če niso v skladu z uredbo. Pa tudi uredba sama ima sankcije proti takemu postopku. Uredba namreč določa v čl. 53 : Dolžnik — kmet, ki je izza dne 20. aprila 1932 odsvojil ali obremenil svojo imovino v nameri, da oškoduje upnika, kakor tudi vsakdo, ki stori kakšno dejanje v,nameri, da pridobi sebi ali komu drugemu v nasprotju s predpisi te uredbe, kakšno korist, se kaznuje, če ni dejanje po kazenskem zakoniku strožje kaznivo, z zaporom do 6 mesecev in v denarju do 10.000 Din. Razen tega izgubi tak dolžnik poleg nasledkov po zakonu o izpodbijanju pravnih dejanj izven konkurza tudi vse olajšave iz te uredbe, če bi imel do njih pravico. Prav tako izgubita te olajšave tudi njegov nasnova-telj in pomagač, če sta kmeta po tej uredbi. Določila uredbe so zelo ostra in so lahko prizadeti prav vsi kmečki dolžniki, če se ne drže zakona in uredbe. Zato opozarjamo predvsem naše župane, da pazijo pri izdaji potrdil, da ne bodo zašli pod težo teh odredb. Domače pešci IHurska Sobota: — II. mesarska veselica. Vsem je je v najlepšem spominu I. mesarska veselica, ki so jo pred leti priredili mesarski pomočniki podjetja Benko. Zato je tudi letos vsa tukajšnja javnost z veseljem pozdravila njih zamisel, da tudi letos prirede veselico, ki po svoji domačnosti spada med naj-uspelejše prireditve v predpustu. Tokrat bo veselica v soboto dne 23. t. m. v vseh prostorih restavracije in kavarne Krona. Priprave so velike, saj hočejo prireditelji poleg plesa nuditi obiskovalcem tudi kaj za oko in za smeh. Na prireditvi bodo igrale dve godbi in to Jazz iz Maribora ter ciganska godba Baranja. Posebnost te prireditve bo, da si bo vsakdo lahko ogledal različne mesne izdelke, ki jih bodo razstavili mesarski pomočniki. Privlačnost večera bo razkošno urejen bar pa tudi nanovo urejena kavarna ne bo v ničemur zaostajala. Mnogo je še tega kar bi lahko našteli, a bolje je, da se naj vsakdo na svoje lastne oči prepriča, kar bo nudila sobotna zabava. Vstopnina za osebo znaša le 10 Din, a za družinske člane 4 Din. Čisti dobiček prireditve je namenjen za nabavo strokovnih knjig prirediteljev ter tovarniški gasilski četi. Vabila so bila te dni razposlana. Če kdo pomotoma ni dobil vabila, naj blagovoli to oprostiti ter naj se zglasi v tovarniški pisarni. Vsakdo je dobrodošel! Nihče naj ne pozabi priti na II. mesarsko veselico, ki bo v soboto dne 23. t. m. v vseh prostorih kavarne in restavracije Krona v M. Soboti. Začetek ob 20 (8). — Odhodnica. Prihodnji teden se preseli iz M. Sobote ži-vinozdravnik g. Joža Samec Ob tej priliki priredijo kmetijske organizacije, sokolsko društvo, narodno obrambne organizacije, trgovske in obrtne organizacije odhajajočemu članu in sodelavcu poslovilni večer, kateri se vrši v ponedeljek, dne 25. jan. 1.1. v stari kavarni g. Faflika. — Nekaj iz današnjega življenja. Vljudnost je lepa lastnost. Izgleda pa, da se dandanes na marsikaj pozabi. Avtoriteta je v FR. KOVAČEVA: 20 Mati. Gospa Margareta je težko vzdihnila, s silnim hrepenenjem se je oklepala otroka ... in minulega časa. »Ana Marija", je tiho zašepetaia. Gotovo je bilo že pozno, vse na okrog je bilo prazno, ulice so bile zapuščene. Trudno se je dvignila gospa Margareta, trudno in težko je hodila, ledeni mraz se ji je zagrizel v ude. Vse je bilo tiho. Ia šla je skozi neprodirno meglo, ki ji je jemala sapo. Luči kolodvora so iinile v noč. Gospa Margareta je šla, pustila je da so jo od vseh strani suvali, držala je vozovnico v roki, se opotekala preko tirov, vstopila v vagon in se vsa trudna spustila na leseno klop. Zaprla je oči. V ropotajočih kolesih je trdovratno in enakomerno odmeval tuj glas: .... tvoja krivda . . . tvoja krivda . . * • Ves pokrit i ljubljenimi vrtnicami je ležal nadučitelj Blezer na mrtvaš- kem odru, v spalnici. Ob njem je bila njegova žena vsa sključena bolesti. Rihard Berger je podvzel vse priprave za pogreb in z tresočo roko je sestavljal brzojav namenjen Ani Mariji. Ni prišla. Ko je napočilo zadnje jutro je stala gospa Margareta sama pri rakvi ter gledala kakojelezlasenca pogrezajo-čega pokrova preko strogega običaja, dokler se ni slednjič za vedno po-greznilo v noč. V sosednji sobi so zaplakali ljudje glasno in presunljivo. Njene solze so že usahnile. Vsi so ljubili učitelja Blezerja, vedno so ga spoštovali toda njej je bil vendar soprog. Le ona sama je poznala vso neizmerno bogastvo njegove duše, nasičene ljubezni, le ona je vedela, da je osiveli mož umrl radi zlomljenega srca kljub temu, da je bil ie v zadnjih trenutkih svojega življenja neizprosen v svoji brezmejni strogosti. On, ki je ljubil njeno duio, je mrtev. Z njim je vse izgubila, kar je še bilo v njenem življenju vrednosti in smisla. Tako za-puiSeno se je čutila, tako sama na svetu in ni se več znašla v njem. Nemir in obup sta sledila njenemu slehernemu koraku. Njena roka je z vso nežnostjo božala njegove knjige, njegovo cvetje in njen pogled je topo zaplaval v brez brežno daljino. Neizmerna žalost se je z jeklenimi prsti zagrebla v njeno razbolelo srce. Grozna, strašna in neizprosna je minljivost. Ia kriknila je njena duša v silnih bolečinah. Samotna duša je stala na robu zevajočega prepada in zrla v skrivnostne globine. Spomini so počasi vstajali in se strnili v oblike, polne življenja. Razposajeni otroci se igrajo sredi cvetja, ki se razkošno kopa v pomladnem soncu. Noč polna mesečine... Takrat ji je stopila usoda prvič na pot, kakor skrivnostno zagrnjena žena ... Potem je prišla smrt in zahtevala prvo žrtev od blagoslovljenega materinega življe-n a. Njej je sledila sramota, v svetli b iščeči obleki, stegnila je roke proti njej in segla po njeni drugi lastnini, k jo je potegnila s seboj v globine. In sedaj je bila oropana slednjega. Pred njo je ležala razdrobljena sre- ča ... vse je minulo... vse je minulo .. . Oči so se ji širile v nemi grozi... ali je preteklost vstala k novemu življenju? Pa so se trepetajoče roke sklenile k nemi molitvi. Prazničen mir je zagrnil samotno ženo s svojim srebrnim pojčalanom. V dnevih trpljenja je prispelo pismo iz Pariza. Pisala ga je zgubljenka — Ana Marija. Da bi prišla na očetov pogreb ji je bilo nemogoče. V pismu je bila opisana vsa prelest in lepota življenja, le med vrsticami so bile nenapisane besede trpljenja in domo-tožja ter hrepenenje po miru in materini ljubezni. In gospa Margareta, ki je vse razumela, ki je znala vse odpuščati, ki je znala kot mati prinašati žrtve je stotero občutila vse besede zablodenke, zapeljanega otroka in ji je odgovorila na pismo z vso toplino ter blagoslavljala svojega otroka v tujini, ki }e ostal še vedno del njenega bitja. gotovih slučajih potrebna. Če se jo pa po nepotrebnem uporablja, izgublja na veljavi. Strogo izvajanje pooblaščene moči, ne glede na slučaj, na katerega se nanaša, ne uvaževanja starosti, stanu in poklica, ki je morda v zvezi z burnimi doživljaji preteklih let, je pa več kot pomilovanje vredno. — Gasilski praznik. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo je preteklo nedeljo na slovesen način praznovalo rojstni dan svojega pokrovitelja Nj. Vis. kraljeviča Tomislava. Z godbo na čelu so se gasilci v strnjenih vrstah podali najprej k službi božji v rim. kat cerkev, nato pa še v evang. cerkev. Po službah božjih so se gasilci zbrali v svojem domu, kjer jim je o pomenu gasilskega praznika govoril župni pod-starešina g. Cvetko. — Veliko zanimanje vlada za »planinski ples" SKMurel Trgovci so okusno okrasili svoje izložbe, v katerih nud jo veliko izbero za dečve. Dame so v dilemi, kaj bi izbrale, da bi bilo lepše — dosti jih je, ki se navdušujejo za dečvo — dosti je pa tudi onih, ki se bolje počutijo v drugi obleki. Na vabilih stoji izrecno, da je obleka poljubna — torej vsak po svojem okusu. Komur je za prvovrstno glasbo, naj ne zamudi prilike, kajti Ronny jazz je posebnost, katere si Sobočani ne moremo pogosto privoščiti — take prilike so res redke. Zato ne pozabite na 1. februar 1 — Pred božičem je imela tukajšnja podružnica „Kola jug. sester" običajno bcžičnico z obdarovanjem revnih otrok in družin. Vršila se je v osnovni šoli in je ob tej priliki prejel 35 otrok čevlje 105 otrok obleko in perilo, 12 družin pa moko oziroma tudi obleko. Skupno število vseh ob-darovancev je bilo 152. Odbor se v imenu revežev izkreno zahvaljuje cenjenemu občinstvu, pri kateremu je našlo mnogo razumevanja in ki je po močeh prispevalo k tej dobrodelni akciji, predvsem pa kraljevski banski upravi in vel. občini M. Sobota za naklonjeno podporo. Odbor. Gornja Lendava : — Statistika. V preteklem letu je bilo v naši župniji 143 krstov, 34 porok, umrlo pa je 74 ljudi. — V okolišu tuk. fin. kontrole se je v letu 1936 popila sledeča koliCina alkoholnih pijač: vina 39 539 1, vin. mošta 708 1, žganja 708 1, žganja 57 1, ruma 67 1, likerja 2 1 in piva 100 1. — Tukajšnja tobačna zaloga beleži v minulem letu sledeči: Tobaka t. j. trebinjac, neretvanski, zetski, savski, amerikanac, dunavski, se je prodalo 1.545 kg v iznosu 199 416 Din. Izmed cigaret je šlo največ v promet .Drava" in sicer 1,970.700 komadov, nato sledi »Zeta* (172 900 komadov). Vseh c garet, cd najboijš;h do najslabših se je pokadilo 3 784 665 kom, kar znaša 679.567 Din. Cigar je šlo v promet 219 790 kom, v vrednosti 32.715 Din, cigaretnega papirja se je razprodalo 58 760 komadov. Skupni denarni do hodki so znašali 742 772 Din. — Igra. Sokolska četa uprfzcri v nedeljo 24 t. m. trldejanko »Sumljiva oseba". Igra je polna smešnih zapet Ijajev, zato si jo oglejte v polnem številu. Začetek igre bo ob 15, uri v šol. prostorih. — Velika maškerada. Dne 6. febr. t. 1. ob pol 20. priredi tuk. društvo Jadranske straže v prostorih g. Maršika svoje običajno maškerado. Tokratna prireditev bo prekašala lansko pustno zabavo, kajti v teku so velikopotezne priprave. Ker bo zabava pod glasom »Orijentalska noč", je vsakemu dana možnost, da si izbere po svojem okusu, s skromnimi sredstvi poljubno masko. Saj nudi ravno Orijent v tem pogledu toliko pestre izbire. Višek zabave pa bo kabaret, ki bo popolnoma v okvirju gesla. Vseh tajnosti ne smemo izdati, povemo samo to, da poseti prireditev tudi svetovno znani Mmski zvezdnik. Preskrbljeno je tudi za drugo raznovrstno zabavo. Posetite v polnem številu to maškerado, ki bo polna smeha in zabave. DOPISI: — Predrznost. O. Fartelj Janoš iz Bokračšt. 11. je dne 14. t. m. ponoči slišal okrog svoje hiše močno lajenje psov. Mislil je, da je morda kdo prišel k njemu na obisk, radi česar je vstal, vzel električno žepno svetilko in odšel na dvorišče. Ko je prišel pred hišo, je glasno vprašal v noč, kdo je in kaj hoče a obenem je posvetil z svetilko. A že v naslednjem trenutku je v temi počil strel in izstrelek je zadel g Fartelja v levo roko pod ko molcem, a nekaj šiber pa je dobil v glavo. Obenem je opazil 3 neznane osebe, ki so urnih korakov zapustile dvorišče in izginile v temi. Brez dvoma so to bili tatovi, ki jih je gospo dar pregnal a nesreča in brezvestnost zločincev jezahtevala žrtev. G. Fartelja so pripeljali v tukajšnjo bolnišnico, do-čim orožništvo z vso vnemo zasleduje predrzne zočince. — Nesreča. Pred dnevi je g. Varga Josip iz Šalovec šel v vas po opravkih. Ko je prišel na ledeno cesto, ki je bila pokrita s sveže zapadlim snegom, je spodrsnil in tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo nad kolenom. — Slična nesreča se je pri petila gdč. Žejen Berti, učiteljici v Pečarovcih, ki je prav tako padla na poledeneli cesti ter si pri tem zlomila levo roko. Oba ponesrečenca se zdravita v soboški bolnišnici. — Rankovci. Tukajšni trgovec in gostilničar g. Obal Franc se je pred kratkim prav težko ponesrečil. Ko so imeli pri sosedu koline, je tudi on pomagal pri delu. Ko so ubijali svinjo je nenado • ma spodrsnil in padei tako nesrečno na koleno, da si je pri tem zdrobil pogačico na desnem kolenu. Moral je v bolnišnico. — Vsem občinam sporočam, da jmam na zalogi najnovejše PASJE KATASTRE z vsemi prilogami. I HAHN, knjigarna M. Sobota. — Bodonci. Pred letom so v Bo doncih, n« pobudo gospe Karoline Bako, soproge šolskega upravitelja v Strukovoh, ustanovili žensko društvo, v katerem je danes včlanjeno nad 300 članic. Drušivo je 17 januarja prire dilo v gcstilni Škraban v Bodoncih svojo prvo čajanko, katere se je ude ležilo mnogo ljudstva ?z občine Stru kovci in Bodonci. Na dnevnum redu so bile deklamacije, raznovrstne zabavne točke, petje, godba in ples. Čianice so tekmovale z razstavo številnih slaščic Vse to je doprinesel gospodinjski tečaj, ki je bil v teh občinah ponovno obdržan. Le na pod lagi znanja, ki so ga članice na teh gospodinjskih tečajih dobile, je bilo mogoče napraviti tako okusno in podučno razstavo. Svojevrstna prire ditev je prebivalce tega, od Murske Sobote precej oddaljenega kraja, iz nenadila in d»la poved splošne hvale članicam društva, gospodinjskemu tečaju in prav posebno pa agilni predsednici gospe Karolini Bako. čeravno obstaja to društvo komaj leto dni ima na prihrankih že nad 10 000 Din gotovine, kar je najlepši dokaz, da je vodstvo društva v dobrih rokah in da so članice zelo požrtvovalne in pridne. Veselimo se napredka vsakega koristnega druitva, a tem bolj nam je pri srcu sijajen napredek našega ženskega društva, ki je morda edinstveno tovrstno podeželsko društvo, in si že. limo še večkrat sličnth prireditev. — Puconci. Pogajanja med Elektrarno Falo in snujočo se električno zadrugo v Puconcih, so izvršena ter so se predpri-priprave za graditev dalnjovoda od M. Sobote do Puconcih začele. Enkrat vendar pridemo do tega, da se nam stara želja izpolni ter bomo lahko uživali dobroto in hasnovitost elektrike, ki je davno že predpogoj tudi za napredno kmetijstvo. Puconski občani že nestrpno čakajo momenta, ko se bo vžgala prva luč, za to pa sklenjeno in navdušeno nudijo pomoč z vprego in delavci, samo da se čimpreje vse to uresniči. Da je do tega prišlo, je zasluga g. Kipacha, ravnatelja „Fale", kateri je pri pogajanjih bil vsestransko kulanten in nam šel na roke v vsakem oziru. Tudi je obljuba, da se obenem nadaljuje delo do Predanovci— Brezovci, kjer se za elektrifikacijo precej zanimajo. — Žand. Staniča pri nas je precej živahna. V zadnjih dneh je imela opravke z črnimi in belimi cigani. Povzročitelji so bili, da je Framel, pos. Naznanjam cenj. odjemalcem, da sem se preselil stavbenim, gal. kleparstvom ter kotlarstvom v mojo lastno hiio (poleg Stare apoteke), ALEKSANDROVO CESTO 23. 2 ml. Gustav Dittrich kleparski mojster. v Bokrečih pri samoobrambi lastna puška raztrgala roko, in ta žrtev je bila potrebna, da se je odkrilo dosti tatvin, požigov, ki so se dogajali na Goričkem v zadnjih tednih, ter da se je pobralo od ciganov okoli osem vojaških pušk. Da se je vse to odkrilo, je izreči vso priznanje kom. žand. stanici v Puconcih in Fo-kovcih. Ali še vedno ni aktualno vprašanje „Ciganska kolonija?! — G. Petrovci. Dne 10. jan. 1937. ob 17 uri je predaval v okvirju kmet-sko nadaljevalne šole g. živinozdrav-nik Dr. Šerbec Jože o kokošjereji v velikih potezah, obširno o prašičjereji, posebno o boleznih, ki rade razsajajo pri naših prašičih in povzročajo kmetovalcu zelo občutne škode. Posebno je povdarjal važnost cepljenja. Navzoči so z zanimanjem sledili poljudnemu in zanimivemu predavanju g. ži-vinozdravnika. Poslušalci so z zadovoljstvom odšli na svoje domove, poučeni o osnovnih pojmih umne pra-šičjereje. Z gosp. živinozdravnikom je prišel po priložnostni poti tudi g. podšumar Potočnik, ki je govoril o gozdnem gospodarstvu, o umetne.n in naravnem pogozdovanju ter koristi gozdov. Opozarjal je na nepremišljenost pri izsekevanju oziroma uničevanju. Simpatični predavatelj se je zelo prikupil z zanimivim predavanjem. — P. :::::::::::::::::::::::::::: Ali ste 2e plačali naročnino t! sssssmssmmmssissmi SOKOL Vsemu članstvu! V smislu sklepa uprave Sokolskega društva Murska Sobota od 13.1. 1937 sklicujemo redni letni obCnl zbor Sokolskega društva Murska Sobota v soboto dne 13. II. 1937 ob 20. uri v veliki dvorani Sokolskega Doma v Murski Soboti. Dnevni red: 1.) Otvoritev; 2.) Volitev dveh članov za overo-vatelje zapisnika; II. domača mesarska veselica 23. I. 1937. 3) Citanje poslanice Saveza Sokola Kraljevine Jugoslavije; 4.) Poročilo br, staroste; 5.) Poročila ostaiih funkcionarjev ; 6) Poročilo revizorjev; 7) Razprava o proračunu zal. 1937; 8) Razprava o samostojnih predlogih uprave; 9 ) Razprava o samoitojnih predlogih članov; 10.) Sestava predloga župni upravi za upravo za poslovno leto 1937; 11.) Slučajnosti. Občni zbor je sklepčen, če je navzočih y3 članov; ako bi cb določenem času ne bilo zadostno število navzočih, se vrši pol ure pozneje diug občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa brez ozira na število navzočih. Občnemu zboru Imajo pravico prisostvovati "si člani; pravico glasovanja pa imajo le on», ki so iz?ršili vse obveze napram društvu. Samostojni predlogi poedinih članov, o katerih naj bi se razpravljalo na občnem zboru (točke 9 dnevnega reda) morajo biti predani upravi društva najkasneje osem dni pred občnim zborom. {To ne velja za točko 9 dnevnega reda). Dolžnost vsega Članstva je, da se občnega zbors udeleži, Zdravo ! NIŠELVICER 1. r. VELNAR 1. r. tajnik starosta. * Odhodnica br. Samec Joža, bo v pondeljek dne 25 I. 1937 ob 20 url v stari kavarni pri »Kroni". Bratski vabimo vso članstvo! KTTOJSTVO Oddaja sadnih drevesc (ce-pik) s kmetijske šole v Rakičanu se bo letos vršila v smislu poslanih okrožnic potom občin in drugih kme tijskih organizacij. Vsi posestniki, k! hočejo spomladi saditi sadno drevje naj ga takoj najkasneje pa do 30 januarja 1937 naročijo pri pristojni občini, odnosno organizaciji in io iz razloga, ker morajo te poslati naro. čiine sezname že do i, februarja 1937 sreskim načelstvom. Cene za prvi raz red so določene na Dto 4- , za drugi razred pa Din 2 — za komad in vel jajo samo za skupna naročila po občinah in organizacijah. Cene za posamezni naročila pa so višja in znašajo Din 8 — za komad, ker v teh naročilih ni vračuojen prispevek banovine. V interetu pospeševanja sadjarstva je, da občine in organizacije to akcijo skrbno in pravočasno orga nizirajo, ker po teh datumih se bo morala preostaja količina razpoložljivega sadnega drevja ponuditi ostalim srezom v Dravski banovini, ki po njem že povprašujejo in vsled čessr je razumljivo, da se na pozneje dospela naroČila ne bo moglo ozirati;' ker bo na ta način po tem roku že vse sad no drevje razdeljeno. izdelovanja Združbe trgovcev Murski S°boti. Davčne napovedi. Opozarjajo se ponovno vsi člani gg. trgovci, da morajo v teku meseca januarja 1937, to je najkasneje do 31. t. m. vložiti davčne napovedi za pridobnino. V kolikor se pa bavijo z trgovanjem z deželnimi pridelki, z jajci in perutnino ter suhimi gobami in drugimi sličnimi predmeti, morajo vložiti tudi napoved o opravljenem prometu s iemi predmeti. V interesu članstva samega je, da se posluži pri vlaganju napovedi tajništva Združbe, katero jim je vsak dan med uradnimi urami na razpolago z tozadevnimi strokovnimi nasveti in pripomočki. Občinsko hranilnica v Murski Soboti Obrestna mera za vloge vložene v letu 1937 znaša 5° do o Za vloge In obresti jamči občina Murska Sobota z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. KSIHaHHaBK BBTTE1 SSSKSE RHODH 55 cm, po zmerni ceni, v popolnoma dobrem stanju, radi visokega obdavčenja. Žago se vidi v obratu in delo prevzema, dokler se ne proda, pri MENCIGAR ALOJZ, mlin in žaga v Krašči, obč. Cankova. glaSajte _ I KRAJINI Uprava veleposestva v Rakičanu roda iagnede na licitaciji dne 27. januarja na glasni cesti poleg Rakičanskega pokopališča. Začetek ob 9, uri zjutraj. Naznanilo« Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril v svoji hiši v Sotini TRGOVINO Z MEŠ. BLAGOM in se cenjenim odjemalcem najtopleje priporočam. GEDER LEOPOLD. Posl. št J 750/36 Dražbeni oklic Dne 19 februarja 1937 ob 8 ur; bo uri tem sodišču v sobi Štev 18 dražba nepremičnin : hiša, njiv, trav hik. Zemljiška knjiga : Selc- 1/6 vi. št 12.237,430; celi vi. št 530; 1/12 vi. št. 629; 1/2 vi. št, 537, 1/3 vi št. 383 Cenilna vrednost: 23674 Din 48 p Najmanjši ponudek : 15787 Din Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbertem naroku pred začetkom dražbe, s'cer bi se ne megla ufe)jav{ti glede neprerriičnin, v škodo draž te'jS, ki je ravnal v ddbrl veri. V ostale«! se diezarja na dražbi ni okHc, ki je nabtt na uradni deski tegs sodišča. t t Ms sodišči i Itofi&i Soboti, odd. IV., dne 2tyI2. 1936. Posl, št J 942/36. Dražbeni oklic Dne 19. febiuarja 1937. ob 11. uri. bo pri tem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin: gozd. Zemljiška kniigs : Serd ca vi. št. 469. Ceniins vrednost: 2470 Din. 50 p. Najmanjši ponudek : 1647 Din. Pravice, ki bs ne pripuščale dražbe so priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogla uveljaviti gkde nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, Su je nabit na uradni deski tega sodeča. Spesko sodišče v Murski Soboti, odd IV,. dne 20/12. 1936, Posl, žt. J. 869/36 Dražbeni oklic Dne 12 februarja 1937, ob 10. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: njiv. Zemljiška knjiga : Domanjševci vi. št. 64 69; 1/2 vi. št. 301 ; 1/4 vi. št, 302. Cenilna vrednost: 2001 Din. Naj-nanjši ponudek : 1235 Din. Pravice, ki bi iie pripuščale draž be so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenens naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne megla uveljaviti glede nepremičnin, v škodo draž ielja, ki je ravnal v dobri veri. V ostslem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni dečki tega sodišča Spesbo sodišče v Murski Soboti. odd. IV , dne 20/12 1936 Posl. št. J 691/36 Dražbeni oklic Dne 18. februarja 1937 ob 8 uri bo pri tero sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin: njive. Zemij ška knjiga : Sodiiinci 1/3 vi. štev. 8 Cenilna vrednost: 2400 D n. Nsjrnanjii ponudek: 1600 Din. Pravice, bi bi ne pripuščale dražbe, je pr