Lato XIV.
ir Oeljn, dne 16. fabrcnraxja 1904. L
Štev. 13.
DOMOVIN

Izhaja dvakrat na leden, tn sicer vsak ìorek n petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu m sicer trankirano - Rokopisi se ne vračajo - Za Inserate se plačuf«
1 krono temeljne pristojbine ter od vsake pent-vrste po 20 v za vsakokrat, za večje inserate in za mnogokratno inseriranie primeren popust — Naročnina za celo leto 8 kron,
a poi leta 4 krone ?.a četrt leta 2 krom; ista naj se pošilja llpravništvu „Domovine > Celju
Železnica Celje — Velenje
„Rinka", planinska zavetiška zadruga v Gaberiu pri Celju, je poslala obratnemu ravnateljstvu državnih železnic v Beljaku spomenico, v kateri pravi :
Potovanje oseb med Celjem, celo Savinsko in Šaleško dolino in nazaj in tudi potovanje iz Koroške in Gornje Štajarske v ti dve dolini do Celja bi se na tej železnici jako pomnožilo, ako bi vlak štev. 1843, ki pride v Velenje ob 6 uri 43 m. zvečer, šel do Celja, kamor bi prišel proti 9. uri zvečer. Če bi to ne bilo mogoče vsak dan, pa vendar vsako nedeljo in praznik. Mnogi ljudje porabljajo te dela proste dneve za razne opravke in deloma tudi samo za izlete in nimajo zvečer tistega dne nobenega vlaka, ki bi jih vozil proti Celju, kajti vlak štev. 1847 gre prezgodaj proti Celju, pride namreč že ob 5 uri 9 min v Celje. Vlak štev. 1847 bi sicer lahko ob kaki pol 4 uri popoldne bil v Celju, ne šele ob 5. uri 9 min. in bi tako omogočil, da bi se potniki proti jugu z
brzovlakom ob 3. uri 50 min. odpeljali.---Vlak
štev. 1841 bi lahko bil tudi mešan vlak in se brez vsakega vzroka zadržuje dve uri v Velenju. Ako bi ob kakih dveh popoldne kakšen vlak šel iz Cdlja proti Velenju, imel bi gotovo precej pot nikov, kajti vozili bi se ž njim ljudje iz Celja, ki opravijo dopoldne svoja dela pri raznih uradih, trgovcih itd., in na drugi strani bi dobili potniki, ki prihajajo z lokalnim vlakom od Maribora sem, priliko potovati brez zamude v savinsko in ša leško dolino.
Končno zahteva „Rinka" tudi slovenske napise na kolodvorih iz Celja do Velenja, kakor so od Velenja proti Koroški že zdavnaj napravljeni.
Podobne prošnje naj bi prej ko prej vložile vse občine, okrajni odbori in drugi udeleženci ob savinsko koroški železnici od Celja do Spod. Dravograda, da se na njej promet uredi po dejanskih potrebah, katere naj prizadeti krogi vsak po svojih razmerah naznanijo.
Kar se posebno tiče nas Celjanov, občutili smo celi č&8, odkar gre železnica v Savinsko dolino, da ni zvečer okolu 8 in 9 ure nobenega vlaka, ki bi nas peljal nazaj v Celje, ako imamo kaj opraviti v milih krajih Savinske in Šaleške doline, ali ako tudi ob prostih dneh obiščemo Petrovče, Šoštanj itd. Vlak se pripelje blizu 7 ure zvečer v Velenje iz Koroškega, naprej pa ne gre. Peš hoditi semintja je pa mnogim pre več, zato rajši ne gredo v Savinsko dolino. Tedaj le zabtevajmo premembe voznega reda, saj je vodstvo državnih železnic obljubilo, da se bode oziralo na želje prizadetega prebivalstva. Glede slovenskih napisov nas pa tudi morajo enkrat nehati zameta va ti.
Pripomba uredništva. — Rade volje priobčujemo to spomenico, kajti prepričani smo, da se z v njej navedenimi izpremembami voznega reda velenjske železnice strinjajo vsi prizadeti faktorji po oeli Savinski in Šaleški dolini. Večerni vlak proti Celju je živo potreben. Nadejamo se, da se bo poleg „Rinke" oglasilo še več drugih činiteljev za nasvetovano izpremembo, posebno občine Savinske in Šaleške doline, za katere bi bil pomnoženi osebni promet na tej
železnici velikega pomena, naj nemudoma store svojo dolžnopt v tej zadevi in zahtevajo od ravnateljstva državnih železnic zgoraj omenjene prometne in jezikovne izpremembe.
K organizaciji slovenskih obrtnikov na Štajarskem.
(Dopis.)
„Domovina" v letošnji 3 številki poživlja obrtnike, da o namenjenem shodu obrtnikov izražamo svoja mnenja in svoje želje, katere hočemo s shodom doseči. Jaz sem tega mnenja, da se na podlagi sedaj obstoječih obrtniških zadrug docela nič za korist obrtnikov doseči ne da. In sicer zaraditega ne, ker nas naprave tako mešano skupaj vežejo.
Imamo zadruge, v katerih so krojači, čevljarji, tkalci, klobučarji in brivci v eno — in mlinarji, mesarji, usnjarji ter trgovci v drugo združeni. Kako morejo koristi svojih JHanov po speševati
ali z zalogo sirovin, ali skupno delo na stroje vpeljati? Mora se r«iöi, da pri napravi obrtnega reda svoje naloge niso umeli ne po-stavodajalci, pozneje ne oblastveni organi, in žal, tudi mi obrtniki ne. Kolikorkrat se je pozneje obrtni red popravljal, tolikokrat je skvarjal in skrčeval pravice zadrugam, katere niso danes nič drugega kakor zapisovalnice učencev in obrtnikov.
Na obrtniškem shodu bi se naj glasno izrazila želja, da hočemo prenovitev obrtnega reda tako da bodo obrtniki enake stroke v enem okraju imeli svojo, ali po sklepu z drugimi okraji, svoje stroke enotno zadrugo, katera bo potem v stanu mrtvi § 114 obrtnega reda zopet oživiti.
Zahtevati pa bomo tudi morali, da ako naš parlament kedaj o obrtnem zakonu sklepa, da si vsak poslanec iz svoiega volilnega okraja po dva izvedena obrtnika za svetovalca, pa na državne stroške pokliče,
V drugi ali bolje rečeno v prvi vrsti pa bi naj shod slovenskih obrtnikov nas med seboj seznanil, da izvemo, katere tvarine zamoremo pri svojih ugodno kupovati in katere bi kazalo skupno kupovati, saj nas je veliko, da izdelke svoje domovine, ali katere 8e v Trst uvažajo, kupujemo iz Dunaja ali Gradca. K temu treba seznanjenja in dogovora v vsaki stroki posebej, in sicer bi naj shod bil v Ljubljani, kateremu bi naj skoraj sledila občna razstava.
Obrtniki, izvajajmo važno misel omenjenega članka in izražajmo svoje mnenje o nalogi shoda
obrtnikov, da nam bo isti koristen.
*
* *
Prejeli smo ta dopis iz naših obrtniških krogov in ga priobčujemo popolnoma neizpreme-njenega, kajti naš namen je, da probudimo obče zanimanje za to velevažno stvar. Obrtnik, ki nam je priposlal ta dopia, je razvil svoje mnenje o shodu štajarsbih obrtnikov, ki se posebno glede na kraj, kjer naj bi se vršil, ne strinja s prvotnim našim namenom. Ali to nič ne de, kajti kakor določi drugod večina, se bo tudi tu gledalo na željo večine.
Obračamo se tem potom zopet na naše obrtnike cele Spodnje Štajarske, da naj nam po
vzgledu današnjega dopisnika prioböijo^'svoje misli in želje glede obrtniškega sv^da Z veseljem jih bomo priobčili v našem licLu. kajti po starem pregovoru „več glav, več misli" in „vsi ljudje vse vedo", razbistrili se bodo že do nameravanega shoda pojmi toliko, da zborovalcem tedaj ne bo več težko storiti sklepov, ki ne bodo ostali samo na papirju, ampak ee bodo tudi dali izvesti.
Komur je torej mar procvit slovenskega obrta na Spodnjem Štajarskem, izreči svoje misli in nasvete v javnosti, da se bodo tudi drugi mogli baviti ž njimi in iz njih povzeti, kar bi bilo dobrega za celokupno zadevo. Čas shoda se bliža, na delo torej!
Celjske in štajarske novice.
Tužnim srcem javljamo pretresljivo vest, da je car saharski Jaka I. pri prihodu v Celje postal slab in be-lehen zaradi velikega razburjenja, tako da je v ponedeljek zvečer umrl. Zadela ga je kap. Pogreb nepozabnega rajnika bo danes zvečer. Ostanki njegovega veličanstva položili se bodo v hladni grob piramide. Mesto banketa na čast njegovemu veličanstvu, se bo obhajala jutri zvečer pogrebščina, kakor amo že naznanili.
—	Danes zvečer priredi „Celjsko pevsko društvo" v veliki dvorani „Narodnega doma" svojo običajno vsakoletno pustno zabavo. Kakor druga leta, se tudi letos ne bodo izdajala nikaka posebna vabiia. Želi so pač, da bi prišlo čim največ mask. Zabava bo popolnoma domača, toaleta navadna, frak, lak in klak popolnoma izključeno. Ker ima društvo le dokaj stroškov s prireditvijo, nastavila se je majhna vstopnina 40 vin. za osebo. Vsekako naj se slavno občin stvo udeleži te prireditve čim najmnogobrojnejše kajti sicer ne bo „Sanatorium mucorum" v sredo imel pravega pomena in udeležniki ne pravega teka. Začetek ob 8. uri.
—	Jaka I, ear Sahare je torej prispel v v Celje in se udeležil s svojim sijajnim spremstvom maškarade „Celjskega Sokola". Velikanske so bile priprave, da se saharsko veličanstvo sprejme dostojno, in reči moramo, da smo bili res očarani, ko smo vstopili v sprejemno dvorano. „Eno noč v Kairi" so nam obetala vabila in res je to bila divna, čarobna noč, kakor nam jih slikajo pripovedke, ki si jih more izmisliti le bujna domišljija orijentalska Dvorana je bila pravi tropični rastlinjak. Vitke palme in drugo bujno zelenje in cvetje nam je na prvi pogled povedalo, da smo stopili z naših snežnih hribov in planjav na jutrovska tla. Tam v ozadju sfinga, med bujnim zelenjem pa Arabci s svojimi velblodi, — v Egiptu smo. In še nekaj. Na visokem stalu spomenik, katerega pa še zakriva radovednim očem zagrinjalo. Caga v je, kakšen je ? — Po osmi uri se je začela dvorana polagoma
polniti. Okrog pol devet« are ne oglasi godba in v dvorano se začne pomikati veličanstven sprevod, na čelu ma godba. Za njo korakajo s svojo zastavo pod vodstvom svojega učitelja Šolski otroci. Za temi oddelek saharske artilerije s svojimi že opisanimi topovi, infanteria, marina in požarna bramba s svojo novomodno parno briz-galno. Red vzdržuje strog redar. Car se bliža. Ceremonijar je že tu in za njim se že svetijo čelade gardistov. Car je tu. Lahkih, elastičnih korakov stopa v krogu svojih dvorjanikov skozi goste vrste občinstva. Za njim se pa vrsti nebroj njegovih pokornih častilcev. V imenu Šolske mladine ga pozdravi učitelj, pokloni se mu samozavestni beduinec in občinski svetnik mu v imenu zamorskega prebivalstva izreče svojo globoko udanost Pripoznati je moral moč carja saharskega tudi gibki japonski Mikado in izrazil mu je tudi z v so svojo iztočno vljudnostjo svoje spoštovanje. Manjkalo seveda ni povsod navzočega angleškega lorda z obligatnim Baedekerjem, daljnogledom in visokim cilindrom. Po poklonu podanikov se je vršil cercle. Car je milostivo nagovoril več navzočih, med njimi indijanskega glavarja, imama, več Beduinov in drugih ter mi lostivo dovolil, da se mu odkrije spomenik. Za-grinjalo je padlo in visoko gori se je pokazal kip njegovega veličanstva. Slavnost je bila s tem pri kraju, na kar se je pričel ples. Res ča roben je bil pogled na množico vrtečih se parov, in kar posebno povdarjamo, vtis je bil enoten, — bili smo res v Kairi. Bogato oblečenega na slednika Muhamedovega smo videli v spremstvu divne egipčanke. Poleg njega je vodil zamorec Španko, ponosen Rimljan se je vrtil v krogu z Indijanko, poglavar ciganov pa z brhko Čehinjo. . Turški paša je pripeljal seboj svojo favoritinjo, j in njegov gospod si je izbral blestečega pava i za družico. Pa kdo bi mogel opisati vse pare, [ kdo presoditi, kateremu bi prisodil prvenstvo. Egipt sam je odposlal največ svojih krasotic. Nadalje smo videli črnooko ciganko, ljubko Car men, ponosno Rimljanko, nežno Japonko. Rastlinstvo je bilo tudi zastopano in sicer po čebulici, ki pa je to noč izgubila vse svoje oči žgoče lastnosti in je bila prav „sladka". Rbiča sicer ni bilo, zato pa je bila ribarica tem nežnejša. Stari Dunaj nam je poslal menda svojo najdra-žestnijo zastopnico Pozabiti ne smemo treh šolark, ki so s svojo razposajenostjo delale svojemu učitelju velike težave in bridkosti. Vreme je bilo sicer slabo, a vzlic temu je svetila na našem nebu ljubka danica. Med to pestro množico se je vrtelo Se dokaj dominov, poličinelov, klovnov in drugih različnih mask. Udeležba je bila velikanska; plesna dvorana poleg mask polna najfinejših toalet, galerija natlačeno polna občinstva. Četvorke sta codila gg Salmič in Sud d s pri znano veščino. Pri prvih dveh četvorkah je plesalo po 60 parov, pri čemer se je pokazalo, da je dvorana premajhna, kajti plesalcev je bilo še več. Rolo je aranžiral starosta gosp. dr. Dečko. Ples je potrajal do rane ure zjutraj. K plesu je svirala narodna godba, katera se je kakor vedno izkazala i z dobro igro i znano skopostjo pri nadaljevanju ozir. ponavljanju. Druge godbe se v tem jako odlikujejo od naše. H koncu naj izrečemo svoje priznanje neumornemu aranžerju in pravzaprav onemu, ki je večinoma vse sam storil, da se je nastop carja Jaka I. tako imenitno obnesel — g. Juro Detičku, in pa našemu priznanemu dekoraterju, g. Benčanu, ki je izvršil dekoracijo odra v plesni dvorani. Vobče pa moramo častitati „Celjskemu Sokolu" na vrlo uspeli zabavi. Pokazalo se je zopet, da je „Sokolova" maškarada najpriljubljenejša predpustna veselica celjskih Slovencev in da tudi ostane, dokler bo imel „Sokol" v svojem krogu ljudi, ki imajo ne samo zmožnosti, temveč tudi volje žrtvovati kaj za skupne cilje. Da bo tudi nadalje tako, v ta namen kličemo „Celj. Sokolu" krepek „na zdar !"
— Nov slovenski odvetnik v Celju. Graška „Tagespost" v včerajšnji številki žalostno javka, da je vpisan v odvetniško listo kot nov slovenski odvetnik za Celje g. dr. Josip Karlovšek. „Tagespost" pa pozabi povedati, da vsled, narodne nezavednosti Slovencev v Celju poslujejo že štirje nemški odvetniki, ki večinoma od slovenskih strank živijo.
—	Zakaj to? V zadnjem času so skoraj vsa sodišča uvedla za svoj denarni promet vplačevanje in izplačevanje potom poštne hranilnice. Začetkom so bile vse tozadevne tiskovine nemške, tudi takrat, kadar se je šlo za slovensko stranko, Za poštno-hranilnični promet so računila sodišča po 6 vinarjev za vsako vplačilo. Da bi sodišča prisilili k uvedenju slovenskih tiskovin, so začele nekatere slovenske pisarne odgovarjati neljubo za nedrago Namesto poštno hranilničnih tiskovin so uporabljali navadne poštne nakaznice in so vrhu tega odtegnili onih 6 vinarjev, katere so sodišča za poštno-hranilnični promet pribila. Na ta način so se naučili upoštevati našo narodnost in sicer zaradi tega, ker so imeli z dopošiljatvijo po nakaznici dvojno delo in ker so morali za vsako pošiljatev iz svojega šteti 6 vinarjev. Na novih tiskovinah sicer najdemo vse dvojezično, samo naslov sodišča je ostal povsod nemški. Na prejemnicah, katere ostanejo stranki v rokah, se najde samo „k. k. Bezirksgericht" ne pa tudi „c kr. okrajno sodišče" ; v tem so si vsa sodišča enaka: celo okrajno sodišče v Gornjemgradu ima samo nemški napis. Dobro bi bilo, če bi se vsi slovenski odvetniki in sploh vse slovenske stranke zedinile v to, da bi sodišča prisilili, da napravijo na prejemnicah tudi dvojezični naslov, ravno tako, kakor so se svoj čas prisilili sodišča, da rabijo dvojezične tiskovine sploh. Odslej naprej naj nihče več ne uporablja poštno-hranilničnih tiskovin, ako ni na njih naslov dvojezičen.
—	Za narodnega strojarja in usnjarja se
išče hiša in kmetija, da bi se zraven obrti redilo lahko še osem govedi. Natančne ponudbe, cena in kraj se prosijo na slovensko obrtno društvo v Celju.
—	Na znanje vsem tistim, ki se želijo tesnopisnega in knjigovodskega tečaja udeležiti: , Vsi p. n. gospodje, ki se želijo enega ali obeh imenovanih tečajev udeležiti, se vljudno prosijo, da naznanijo to svojo željo ob enem s svojim naslovom potom dopisnice društvu slov. odvet niških in notarskih uradnikov v Celju. Kakor hitro se bode zadostno Število gospodov oglasilo, začelo se bode s poučevanjem.
—	Iz Žalca. Dvajset let je že minolo, odkar so se vršile v Žalcu one lepe velike veselice, ki ao mnogim južnoštajarskim Slovencem še v živem i spominu. Mnogo se je od takrat spremenilo pri j nas v Žalcu, takratni mladi rod se je postaral in druge razmere vladajo sedaj pri nas. Z veseljem, a tudi z zanimanjem smo pozdravili misel našega gosp župana, prirediti letos zopet veliko plesno veselico. Sestavil se je poseben odbor, kateremu gre v prvi vrsti zahvala za tako lep in sijajen uspeh. V okusno dekoriranih prostorih g. Viranta „pri Kroni* se je vršil dne 6. t. m. kostumni venček. Že popoldne je prihitelo iz Celja, iz Laškega trga, iz vse Savinske doline in iz raznih drugih krajev mnogo odličnih gostov, katerim je komite poskrbel na kolodvoru vozove. Že dolgo pred začetkom se je trlo vse črno množice krog „Krone*. Kostimiranih je bilo posebno mnogo dam, druge so prišlo vse v finih svilnatih toaletah. Ob zvokih godbe c. in kr. 16. varaždin-8kega pešpolka v Zagrebu smo pričeli proti 9. uri ples, ki je trajal do jutra, otvoril ga je naš priljubljeni župan gospod Širca z gospo Janičevo. Aranžma figurnih plesov pa je vodil g. Salmič iz Celja z znano spretnostjo in živahnostjo. Akoravno smo imeli na razpolago toliko prostorov, nam jih je še skoraj zmanjkalo, tako natlačeno polno je bilo. Zahvaliti se pa imamo komiteju in v prvi vrsti gosp. županu Široi ne samo za veliki trud in okusni aranžma, ampak pred vsem za užitek, ki so nam ga preskrbeli s tem, da so nam — ne samo Žalčanom, ampak iužnoštajarskim Slovencem sploh — omogočili, slišati zopet enkrat res dobro, da, izborno godbo. Častitati je komiteju, da je imelo pogum na ročiti godbo, ki nam je nudila užitek, kateri je bil res denarja vreden. Upajmo, da se v tem oziru na Južnem Štajarskem sploh spreobrne kmalu na bolje, to je odkrita želja ne samo nas Žalčanov ampak vseh Slovencev, pred vsem pa celjskih. — Želimo le, da bi se v Žalcu priredilo še mnogo tako lepih veselic, da se nam povrnejo oni zlati časi, katerih se tako radi spominjamo. Kakor slišimo, se nam bode zgradila
že do jeseni nova velika plesna dvorana. Takrat bode menda tudi več Celjanov prišlo, ki so na naših veselicah in prireditvah vedno jako pičlo zastopani. Veselimo se že sedaj prihodnje ve selice, katero nam priredi odbor, kojemu je bil sijajni aspeh gotovo najlepša hvala in priznanje za obilni trud.
—	Šoštanjčanom tri vprašanja. V odgovor na omenjena vprašanja (glej „Domovina" št. 9) imamo žal sledeče javiti: Zveza tukajšnjih nem-čurjev res obstoji in se zove „Deutsche Vereinigung". Svoj lokal ima pri gostilničarju Brez niku (ali kakor se sedaj piSe pri Breschniggu). Isti se je neki pri neki volitvi napram nekemu Slovencu izrazil: ..Plačajte mi, bom pa z vami volil". Kolikor je na tem resnice, sicer ne vemo. Vemo pa, da je to karakteristika za naše nem-čurje! Napis nad lokalom nemčurske „Ver-einigunge" se glasi: ,Eintritt nur den Deutschen und ihren Freunden gestattet". — Kako je že stalo napisano nad vrati neke kaplanije v ma renberškem okraju? — Poglejmo pa si enkrat vsaj ude te nemčurske zveze. Prvi predsednik, sodnijski pristav dr. Čeh, drugi predsednik menda čevljar Švarc, tretji pa mizar Tičer, četrti lončar Tauzos. So še drugi, ki se zovejo dr. Lichteneker, Hauke, Orel, (trgovec) in usnjar Vošnak Vsi se pišejo seveda po urgermanskem pravopisu, kakor n. pr. Woschnagg itd. Dvomimo sicer jako, da so to pristni Nemci. Nič pa ne dvomimo, da so to pristni neodrešenci, ki nudijo svojemu B smarcku dovolj „Heu" ! Predsedniku neki nikakor všeč, da se je izvedelo za njegovo gorostasno bedarijo, rekte „bojkot", in zanikal je obstoj istega. A pomnite si, da imajo vaši prijatelji svojo sred-postno sredo. Takrat se jim obudi vest, ter v svojem moralnem mačku povedo marsikaj zanimivega. Iz morebitnega dvoma vam kaj lahko pomagamo in sicer tako temeljito, da se boste čudili, kako smo o vaših homatijah natanko poučeni. O daljnih vaših udih bomo poročali, ako se nam bo zdelo vredno. Za danes dovolj. Pri hodnjič nadaljujemo. Obenem bomo nasvetovali, kako naj nemčurčki svoja imena predrugačijo, da bodo pristno „germanska".
—	In še enkrat Šoštanj Slovenski trg Šoštanj — vsa občina je namreč v slovenskih in sicer v izključno slov. rokah — si usojamo vprašati, kako to, da tam ni slov. gasilnega društva. Ali vas nemčurski „Fajerber" nič ne bode v oči? In še nekaj. Čegava lastnina je istega gasilno orodje? Prosimo nujno, da se na to blagovoli odgovoriti.
—	Iz Braslovč. Naše pevsko društvo nam je priredilo dne 7. svečana t. I. zopet prav lepo veselico, oziroma koncert. Občinstva domačega pa tudi iz sosednjih župnij se je zbralo ogromno število, tako da mnogi niso več mogli dobiti prostora, ker je bila velika dvorana g. K. Štan-cerja do zadnjega kota prenapolnjena Vrli naši igralci in igralke vprizorili so šaljivo igro „Telegram", ki je izvabila pri občinstvu mnogo smeha. Igrali so tudi s tako dovršenostjo, da res ne vemo, kateremu izmed njih bi dali lovor jev venec. Skratka, videlo se je v prvem pogledu, da so vse uloge popolnoma v pravih rokah. Po končani predstavi nastopili so prav junaško pevci moškega in mešanega zbor, kateri so pod spretnim vodstvom pevovodje g. V. Rojnika izva jali najtežje skladbe z vso natančnostjo. Torej vsa čast in pripoznanje vrlim igralcem in slav. pevskemu društvu, kateri so nam po svojem velikem trudu zopet pripravili tako veselo in prijetno zabavo.
—	Železnica Grobelno-Rogatec je za nas, ki južno od Grobelnega živimo, skoro brez vrednosti. Kajti zjutraj bi se moralo čakati celi dve uri, da gre vlak prot Rogatcu, mešani vlak iz Celja Rogaškega vlaka ne dojde več; popoldne, ako se gre ob 2. uri 15 m iz Celja, muditi se je treba tudi eno celo uro na Grobelnem. To bi se moralo izpremeniti s poletnim voznim redom.
—	Našlo se je na semanji dan sv. Apolonije v Konjicah nekaj denarja. Kdor ga je izgubil naj se oglasi pri trgovcu g. M. Ogorevcu v Konjicah.
—	Iz Konjic. Tukajšnjemu bralnemu društvu ste darovali gospa Kunej, posestnica in gospodična Pirnat, učiteljica, obe iz Konjic, več lepih knjig, za katere jima odbor izreka tem potom iskreno zahvalo, zadnji še posebej za
.Slovensko Talijo". — Z ozirom na že toliko število udov, še vedno pomanjknje beriva, posebno zabavnih in poučnih knjig; zato nam bo vsak s takim knjižnim darilom dobrodošel.
— Izjava. V „Štajercu" me je 7. t. m. nesramno napadel nekdo, ki se je podpisal z besedo .kmet", a v resnici, kakor se mi je poročalo, dotičnik ni kmet, ampak le skiva za tem imenom. V prvi vrsti mu seveda ni prav, da stojim na čelu kmetijskega društva za ormoški okraj (morda bi sam rad imel to častno mesto, da bi nič ne storil, kakor mnogi drugi). Na to pa rečem sledeče: Štejem si v čast, da so mi svoj čas vsi tu prizadeti kmetje našega okraja zaupali enoglasno vodstvo tega društva, ter obljubljam vnovič svojim volilcem, da se bom tudi nadalje trudil za gospodarstveno zboljšanje na podlagi enakega programa kako do sedaj in v jezo vsem rogoviležem. Nadalje omenja dotični „bistroumni gospod" tamkaj, da sem brez dela i n s 1 u ž b e. To je pred vsem vzrok, da odgovarjam ter prekrižam vsak nadaljni poskus mi škodovati na ugledu v javnosti, kajti to je bil njegov „značilen" namen, ker z enakimi članki je nadlegoval že različna uredništva, a končno vprašan po pravem imenu, zahtevajoč članke nazaj, ker niso bili priobčeni, se ni hotel izdati in je rajši odšel. Čudno! Pač korajžen mož, ki se boji imenovati svoje ime ! Ako hoče ta ali oni, pred vsem pa dotičnik pojasnila v tej zadevi, rad mu ustrežem, prepustim mu celo polovico še neizvršenih odgovornih nalog iz Dunaja in drugih krajev, kjer si bo še lahko tudi on lep denar prislužil, rajši pa mu še prepustim plačilo davka, katerega mi je c. kr. davkarija v pre cejšnji visokosti naložila. Končno še pripomnim to, da me ta gospod „kmet* ni napadel morda iz tega vzroka, da bi mu bilo ležeče na prosveti kmetijstva, ker nikdar še ni pokazal, da ga ljubi, ampak le iz osebnega sovraštva se je hotel maščevati nad menoj, ker sem mu, resnici na ljubo, svoj, čas dokazal neko breznačajno dejstvo v popolnoma privatni zadevi, katero pa je končno sam obešal pri uradih kakor drugod na veliki zvon. Je-li to častno za povsod čislani njegov stan? — Dunaj, dne 10. februvarja 1904.
Inž. Ferdo Lupša. i — Iz Središča. Naše bralno društvo „Edinost" je priredilo po poldrugoletnem presledku v nedeljo, dne 7. t. m. zopet večjo gledališko igro. Igrala se je znana ljudska igra .Deseti brat". Dasi ni lahko vprizarjati večjih iger na malih odrih brez zadostnih kulisnih priprav, vendar je .Edinosti" in igralcem le častitati, da so nas seznanili s to narodno igro, kljub deževnemu vremenu in blatni poti prišli so naši domačini z trga in bližnjih vasi ter napolnili prostorno šolsko sobo. Z zanimanja, s katerim je sledilo občinstvo igri ter iz glasnega odobravanja, je bilo razvidno, da je dobro umelo vez dogodkov in da so igralci dobro pogodili svoje uloge. Ne bomo navajali imena posameznih igralcev in hvalili vsakega posebej. Le toliko rečemo, da se občinstvo, inteligentno in preprosto, izraža, da se tako dobro še ni igralo nikdar pri nas. Ko bi se bila igra zadnjo nedeljo ponavljala, kakor se je prvotno mislilo, ob nekoliko znižani vstopnini, bi bila gotovo zopet povoljno obiskana. Žal, da se to ni moglo zgoditi, pač pa upamo, da bomo v pomladi zopet gledali pri nas .Desetega brata" in naše vrle diletante. Hvala jim iskrena in Bog jih živi, da nam še večkrat prirede tako prijetne večere!
— Kostumni venček .Murskega Sokola" v Ljutomeru obnesei se je nad vse pričakovanje. Vkljab slabemu vremenu prihiteli so narodnjaki iz bližnje in daljne okolice k temu res krasno uspelemu venčku. Omenjamo tukaj goste iz Ivanj-kovcev, Cerovca, Sv. Miklavža, Križevcev, Gornje Radgone itd. Lahko pač trdimo, da takega venöka Ljutomer še ni videl. — V bogato in okasno okrašeni dvorani mrgolelo je krasnih mask, deklet v narodnih nošah, bratov .Sokolov", ki so nastopali prvič v svojem kroju; največjo pozornost vzbudil je nastop brhkih .Sokolic", med katere so se vmešale ciganke, dimnikarice in druge, ki so bile s svojimi orodji strah vsemu občinstvu. V res sokolskem navdušenju in veselju rajalo se je do rane ure ob ubrani godbi, tako da lahko trdimo, da je ta venček zadovoljil sle-
hernega obiskovaloa. Ob enem se zahvaljujem! g. Kukovcu za velikodušno poravnanje godbene licence in izborno postrežbo, lstotako se zahvaljujemo br. Vilkotu Schneider ju za njegov trud pri dekoraciji v dvorani ter vsem narodnim dekletom in bratom .Sokolom" za njih trud pri olepšanju dvorane. Ta krasno uspeli venček nam je porok, da ima .Murski Sokol" res trdno pod lago in simpatije v vseh krogih in slojih in da so mu zajamčeni prav lepi moralni in gmotni uspehi njegovih veselic, njegovega delovanja. Upamo, da nam .Murski Sokol" priredi v kratkem času več 8ličnih zabav, bodisi v Ljutomeru ali okolici, z izleti, telovadbo in skupnimi veselicami, kajti le pri takih prilikah nam je možno spoznavati se med seboj, vzpodbujati drug dru gega k narodnemu delu, k boju za naše svete narodne pravice! „Nazdar!"
— Iz Ljutomera. — V pojasnilo! — Pripravljalni odbor za plesni venček slovenskih trgovskih pomočnikov v Ljutomeru odgovarja na zahtevanje cenjenega dopisnika notice „Več narodnega ponosa!" v štev. 11. tega lista z dne 9. svečana 1904 sledeče: V prvi vrsti se mu zahvaljuje za tako laskavo hvalo izida tega venčka, posebno, ker je še posebej nekako hotel počastiti g. Mureckerja kot voditelja tega zabavnega večera, kateremu smo se že itak zahvalili, Res, še enkrat vsa hvala mu! In v drugi vrsti se mu pa zahvaljuje tudi za opombo, katero si hočejo prireditelji za prihodnje leto zapomniti, namreč: Več narodnega ponosa, ne internacijo-nalnosti itd. Sicer so se prireditelji na to vse tudi letos ozirali, kolikor jim je bilo mogoče. No, pa vendar so take opazke tu pa tam dobre, samo vsikdar pač ne. Torej končno hoče komite stvar opravičiti, sicer ne opravičiti, ker po našem mnenju in tudi po mnenju mnogih drugih ni itak popolnoma nič zakrivil, ampak na vpra šanja popolnoma odkritosrčno odgovoriti: Izmed tukajšnjih Nemcev drugi nobeden ni bil vabljen, kakor dva, oziroma trije trgovci, izmed katerih je pravzaprav dopisnik mislil samo enega, ker enadva itak nista tako zagrizena nasprotnika. Mislimo, da smo mnenje cenj. dopisnika popolnoma zadeli, mogoče celo iz gotovih vzrokov. Trgovski pomočniki kot taki iz tehtnih vzrokov nikakor niso mogli drugače ravnati. Sicer pri siljeni k temu niso bili, ampak, kakor gori ome njeno, storili so to iz gotovih tehtnih vzrokov. — Rečem še enkrat, bili so zraven vseh naših narodnjakov edino-le vabljeni dva, oziroma trije nemški trgovci. — Pri enem izmed teh kupujejo tudi nekateri naši ljutomerski narodnjaki potrebne reči. Ako cenjenemu dopisniku ni dovolj jasno in če misli, da bi mu morali vse podrobno navesti, blagovoli se naj obrniti do enega izmed prirediteljev tega plesa, ki so mu gotovo znani, ker isti mu bo z veseljem vse še enkrat in natančnejše razjasnil. — Gospod dopisnik še enkrat hvala Vam za ves Vaš trud! — Drugokrat pa več.
— Sv. Jurij ob Ščavnioi. Prinašamo brez pristavka sledeče zanimive vrstice dopisnika. Dekliška zveza je imela na Svečnico svoj občni zbor. Namen, ki si ga je pri svoji ustanovitvi postavila, je krasen, vendar ni prišel veliko v poštev. Onim, ki bi radi delali in so zmožni delati, se stavijo vsakovrstne ovire. Isto je tudi pri mladeniški zvezi. Obe ti zvezi sta se osno vali na katoliški-narodni podlagi, kot v pomoč bralnemu društvu v narodnem delovanju. Nekateri pa hočejo imeti obe zvezi in ji sploh smatrajo kot cerkvene bratovščine. In temu odločno ugovarjamo. Mladeniške in dekliške zveze, vsaj naša jurjevška, ima svoj delokrog na polju narodnega delovanja, ne pa cerkvenega. Za to imamo „Dekliško in Alojzi je vo društvo". Na zadnji veselici se je naša mladina nekoliko zasukala in to je dalo povod, da je dobila dekliška in mladeniška zveza ukor in to v cerkvi. Posledica tega je bila, da je izostalo od zboro vanja mnogo deklet. Prosim vas, kam pa pridemo, če nam bodete stavili ovire iz župnišča. Ali se to imenuje narodnost? Sicer bi pa iz župnega urada tudi smelo že odvandrati nemško uradovanje. Torej naše zveze so narodne zveze in ne bratovščine. To v pojasnilo onim, ki niso o pojmu takih zvez na jasnem. Če se pa še dogodi enkrat kaj enakega, potem bodemo zopet
govorili in tedaj nekoliko razločneje in jasneje vsem onim, ki še vedno mislijo, če sem 1« dober kristjan, kaj narodnost?! To ostane tedaj samo ob sebi. Enakih vzgledov imamo dovolj: Narod je ostal veren, ni se brigal za narodnost ali premalo in pade). Ostal je do zadnjega zvest veri, a izginil je vendarle. Torej oboje: narod in vera, vera in narod. Upam, da se ta notica ne bo zopet zavijala po drugih listih, kakor ob času dopisa .mladeniški shodi". Bodimo vendar enkrat dosledni !
— Sv. Jurij ob Ščavnioi. Že od nekdaj slovi naš kraj kot zaveden in narodno probujen. Isto je zopet sijajno pokazal občni zbor bralnega društva, ki se je vršil dne 7. t. m. Po običajnem pozdravu predsednika Jernej Košarja, poročali so društveni činovniki o delovanju društva v minolem letu. S posebno radostjo se je vzelo na znanje ugodno poročilo blagajnikovo. Zanimivo pa je bilo poročilo tajnika. Povedal nam je, da je priredilo društvo v preteklem letu tri veselice s petimi gledališkimi predstavami in tri večja važna predavanja ; mladeniška in dekliška zveza pa je imela vsaka posebej še mesečno svoje poučne shode. Društvo je bilo po odpo slancih zastopano skoraj na vseh shodih in zborovanjih sosednih društev. Pevski zbor društva udeležil se je tudi velike narodne veselice v Mariboru, nad petdeset mladeničev pa shoda pri Sv. Lenartu v Slov. gcr. Ko je še knjižničar s ponosom povdaril, da se je izposodilo nad 600 knjig in da je bilo v čitalnici udom na razpolago 30 izti so v različnega časopisja izreklo se je staremu odboru zaupanje. Nato se je sestavil večinoma iz starih odbornikov novi odbor, kakor sledi: Predsednik mnogozaslužni g. Jernej Košar, podpredsednik č. g. Ivan Kunce, blagajnik g. Val. Kocbek, tajnik France Strajnšak, knjižničar Ivo Košar, za odborniška mesta pa Radoslav Nemec in Ivanka Košarjeva Knjižničar nam je Fran Horvat, blagajnik pa Fr. Grabar. — Zaradi premnogih zaslug za društvo imenoval je občni zbor na predlog društvenega predsednika č. g. Ivana Bosino, kaplana v Laškem enoglasno častnim članom. Obni zbor se je torej dobro obnesei, tembolj, ker smo imeli priliko med posameznimi točkami dnevnega reda obču dovati samozavesten nastop dobro izvežbanega pevskega in tamburaškega zbora pod spretnim vodstvom organista g Val. Kocbeka.
Društveno gibanje.
—	Bralno društvo v Podvinoih pri Ptuju
je imelo na Svečnico svoj redni občni zbor na domu predsednikovem. Društvo šteje 45 udov, domačih kmetov. Iz med teh je bil izvoljen sledeči odbor: Petrovič Franc, predsednik; Čeh Tomaž I., podpredsednik; Brus Tone, tajnik; PuksiČ Tone, blagajnik ; Toplak Martin, knjižničar ; Gra ber Tomaž, Čeh Tomaž II. odbornika; Pohorič Tone, Cvetko Jakob, namestnika. Sklenilo se je tudi, da se ob priliki na spomlad priredi vese lica, za katero si bomo naprosili kakega g. potovalnega učitelja, da nam bo predaval. Odbor.
—	Konjiško učiteljsko društvo zboruje dne 3. marca t. 1. ob pol 11. uri dopoldne v ko njiški okoliški šoli po sledečem sporedu: 1. zapisnik. 2 Dopisi. 3. Predavanje to?, gosp. Jurka o čebelarstvu. 4 Poročilo zastopnika učiteljstva v okr. šol svetu. 5. Volitev zastopnikov za občni zbor „Zveze". 6 Volitev delegatov za „Zavezino" zborovanje. 7. Vprašalna skrinjica. 8. Predlogi in nasveti. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
Druge slovenske novice.
— Macedonski odbor v Ljubljani — se
je razdružil. Odbor je svoječasno Oznanil svojo sestavo deželni vladi za Kranjsko. Le ta je od rekla svoje dovoljenje, češ, da za to ni pristojna, temveč c. kr. ministrstvo za notranje posle. Odšla je torej prošnja na ministrstvo. Šele koncem prosinca je došel nemško pisani odgovor, v ka terem se stavi štiri posebne pogoje : 1. nabiranje je dovoljeno le osebam, ki jih imenujejo dež. vladi; 2. nabiranje je zabranjeno v cerkvah, šolah, uradih in pri oblastvib; 3 občinski uradi ne smejo nabirati ; 4. nabrane doneske je izročiti deželni vladi v Ljubljani, ki jih odda c. in kr.
poslaništva v Carigrada, ki bode po svojem oi-vilnem agenta in njegovih organih, odnosno po krajevnih odborih skrbelo za primerno razdelitev podpor. — Odbor je na to sklenil, da se razdruži, ker so stavljeni pogoji, zlasti točka 4, ki ne daje garancije, da pride nabrani denar v prave roke, nesprejemljivi. — Ako bi bili Macedonci Nemci, bi bilo nabiranje darov gotovo dovoljeno.
—	Nemško kolonijo hočejo napraviti na Jesenicah. Ker menda Se ne zadostuje razna prusofilska in protestantovska agitacija, so usta novili nemški „turnverein". Pri tej prilik; so mislili da so v rajhu. Pri ustanavljanju „turnver-eina* so razobesili frankfurtarice. Toda bistro oko postave ni bilo nič kaj zadovoljno z vse-nemškimi barvami in frankfurtarice so morale zginiti.
Baron Mao Nevin, okrajni glavar celovški in poseben prijatelj Slovencev, je šel na daljši dopust, od katerega se baje ne povrne več na svoje mesto. Pravijo, da so ga komedije, ki jih je uganjal zadnja leta v Škofičah, utrudile, tako da si mora želeti pokoja. — Vodstvo okrajnega glavarstva ima sedaj okrajni komisar pl. Ehrfeld.
—	C. kr. kmetijska družba v Gorici je imela dne 9. februvarja svoj občni zbor. Bil je popolnoma vreden primer k razmeram, ki vladajo v Kranjski kmetijski družbi. Iz cele dežele so spravili Lahi skup 160 mož Vlada je poslala dva zastopnika. Slovenci so sklenili, da se ne udeleže občnega zbora, ampak so izročili obširen protest proti nepravilnemu sklicanju občnega zbora in drugim nasilnostim. Protesta na občnem zboru niso prečitali, ampak kar kratko sklenili, da je bil občni zbor pravilno sklican. Tudi po ročila se niso niti čitala, in dnevni red je bi potrjen skoro brez debate.
—	Razglednice društva „Vesna" na Dunaja. Opozarjamo še enkrat na nove umetniške razglednice društva „Vesne". Izšlo je dosedaj 6 različnih umetniških razglednic. Pošiljajo se le cele serije po sledečih cenah vštevši poštnino: 60 (6 različnih) 4'40 K, 600 (6 različnih) 36 K. Ker je čisti dobiček namenjen za priredbo društvene razstave, se pričakuje prav obilnega povpraševanja po edinih umetniških narodnih razglednicah.	__
Politični pregled.
—	Državni zbor. Koncem prihod, tedna se zberejo načelniki nemških strank k posvetovanju glede sklicanja državnega zbora.
—	Delegacije. Prihodnje delegacijsko zasedanje se skliče za mesec maj. V skupnih centralnih uradih že sedaj pripravljajo vse potrebno za proračun leto 1905. — Ogrski delegatje so si ogledali arzenal v spremstvu vojnega ministra, topničarskega nadzornika in brambovskega ministra. Kropatsc^ek je predaval o izberi materi-jala za topove.
—	Bolgarska Bolgarska pripravlja svojo armado na vse slučaje. Rezervisti so dobili obvestilo naj bodo pripravljeni. — Rusija bo vzlic vojni nadaljevala svojo dosedanjo politiko na Balkanu, ne dopusti nobenega zavlačevanja reform in bo vsako motenje začete akcije, naj pride od katerekoli strani, smatrala za izraz sovražnosti.
—	Nemški cesar je ruskemu carju brzojavno želel kar najsijajnejši uspeh v Aziji Car se je takoj zahvalil.
—	Rusko-japonska vojna Iz najnovejših brzojavk: Dunaj, 15. svečana Korespondenčni urad naznanja, da je bila v četrtek pri Port Artum velika pomorska bitka, pri kateri so imeli Rusi velike izgube in da so bili poraženi. Poročilo korespondenčnega urada se glasi : „Tient sin 13. svečana. Včeraj so bili vnovič boji pri Port Arturu. Rusi so bili tepeni ter so se pomaknili nazaj v luko. Japonci so nato bombardirali Port Artur. Več ruskih ladij je poškodovanih, ena japonska ladja se je potopila."
London, 15 svečana. Nekateri listi po ročajo, da so v četrtek Japonci izkrcali 600 mož pri Port Arturu. Ruski kozaki so jih napadli in pobili 410 Japoncev, ostali japonski vojaki so se rešili na japonske vojne ladje. Listi ne poročajo, ali je bil to prvi poskus izkrcanja japonskih čet pri Port Arturu ali drugi.
Dana j, 15. svečana. V Petrograd so prišla iz Port Artura zasebna poročila, da so Japonci po bitki pri Čemulpu izkrcali 19.000 mož. Trdnjava Pcrt Artur vsled bombardiranja ni nifi poškodovana. Iz Nagasakija se poroča, da so Japonci vzeli pet norveških od Rusov najetih ladij. Izgube Rusov pri Čemulpu so bile: 41 mrtvih in 464 ranjenih.
Dunaj, 25 svečana. Vest, da bi se bile tri ruske križarice vladivostovskega brodovja pognalo v zrak, se popolnoma zanikuje.
London 15. svečana. Reuterjev biro javlja, da ruske ladje še vedno križarijo okrog otoka Jesso in da so baje neko utrjeno mesto bom bardirale.
London 15 svečana. Poročilo raznih angleških listov, da so Japonci razstrelili tri ruske ladje, pripadajoče vladivostoški eskadri, je iz mišljeno. „Daily Mail", eden najmotnejših virov, vzdržuje sicer to vest, a Japonci sami prizna vajo, da je neresnična.
Petrograd 15. svečana. Neka japonska vojna ladja se je pri Inku zamrznila in so jo Rusi zavzeli.
Pariz 15 svečana. Iz kitajskega poslaništva se poroča, da je bil v petek med Rusi in Japonci blizu reke Jalu boj. Rasi so vjeli 80 Japoncev.
London 15. 'svečana. Iz Vajhajvaja se poroča, da je blizu Port Arturja nastala pomorska bitka. Z druge strani se poroča, da se je šest japonskih ladij videlo blizu Tatung-Kana in da se od tamkaj sliši grmenje topov.
London 15. svečana. Iz Čifu so poroča, da so bile v bitki pri Port Arturju tri velike japonske ladje tako poškodovane, da so jih
(65)
t
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je naš dragi soprog, oziroma oče, tast in stari oče
Janez Černej
posestnik mlina in oljarnice v Framu
dne 10. svečana 1.1. po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal ter bil pokopan dne 12. svečana na ondotnem pokopališču.
FRAM, dne 13. svečana 1904.
Marija Černej, soproga. Janez, Franc, Jožel, Ludovik, Kari, sinovi. Ana in Nežika, hčerki. Terezija, Terezija, Marica, sinahe. Ivan, Anka, Ludoviček, Micika in Anica, vnuki in vnukinje.
morale druge ladje nase prikleniti in proč odpeljati.
Petrograd 16. svečana. Admiral Alek-sejev je brzojavil carju, da so od Japoncev najeti ljudje poskusili razstreliti Čungali-most in uničiti neke brzojavne zveze. Železnica je strogo zastražena.
Služba cerkovnika
se zamore nastopiti v Vojniku. Letna plača 600 K. Oženjeni imajo prednost. Prošniki se naj osebno oglasijo pri župnem uradu v Vojniku (68) 2—1 do 1. marca 1904
Kdor bi si rad napravil ob večji železniški postaji na Kranjskem cvetočo
trgovino
na drobno in debelo in ima nekaj kapitala, ima sedei priložnost Z lahkoto se doseže promet 100.000 K in več.
Za pogoje je vprašati pod „1>T- 42K na uredništvo tega lista	(64) 3—1
Izplačujoče se postransko opravilo
brez posebnega truda in izgube časa najdejo spoštovane osebe vsakega stanu in povsod s prevzetjem zastopa avstrijske družbe prve vrste, ki sprejema „zavarovanja proti požaru, steklu, proti škodi pri prevažanju, proti tatvini po vlomu in življenja". — Ponudbe pod „1798", Gradec, poste restante.
Zahvala.
Ker se nam ni mogoče zahvaliti osebno vsem, ki so ob bolezni in smrti našega ljubega soproga, oziroma očeta, tasta in starega očeta
Janeza Černeja
posestnika mlina in oljarnice v Framu
izkazali na katerikoli način svojo ljubezen, prijateljstvo ali naklonjenost, jim izrekamo tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo.
Posebej pa se zahvaljujemo velečastitemu gospodu župniku framskemu za svečanostna zadnja opravila, gospej in gospodu Gertu za tolažbo in podporo, vsem darovalcem krasnih vencev, slavnemu šolskemu vodstvu in učiteljstvu za spremstvo s šolsko mladino, gg Šerbineku in Svetlinu za povzdigo pogrebne svečanosti, slavni požarni brambi ter vsem cenjenim domačim in tujim župljanom, ki so dragega nam rajnega spremili k večnemu počitku.
FRAM, dne 13. svečana 1904.
Rodbina Černej.
Poljedelei, vinogradniki in živinorejci
pozor
!
_ v	»i ■ j kakor druga umetna gno-
Tomaževo Žlindro jilazatravnike,polja, hmelj
in vinograde;
QtaTWkfttrn VI AITIA ali redilno apno, najboljši pod-OULUj&UKU MUjllU pomoček za dobro rejenje domačih živali, priporoča in pošilja navodila brezplačno
trgovina z železnino ,|Vlerkur'
Feter ZMZajd.i.0, Celje.
Bogata zaloga raznovrstne železnine, poljedelskega orodja in strojev.
TRSNE ŠKARJE!