D o p i s i. Iz Ljatomera. Prihodajo nedeljo, dne 30. t. m. ob 9. uri predpolcltae se bo vršila v gostilni g. Ivana Vaupotiča v Ljutomeru volitev starešinstva četrte obrtnijske zadruge v Ljutomeru. Odkar se \e ta zadruga osnovala, doslej je bilo nje vodstvo neprenehoma v narodnih rokah, kar je pač celo naravno, ker je ogromna večica zadružnikov slovenske narodnosti. Pod vodstvom zavednih narcdnih cdbornikov si je zadruga z varčnostjo in poštenim gospodarstvom prigospodarila okrogiih 2200 K, po katerih so se sedaj začele skorrrne vrteti naSim narodnim nasprotmkom. Da bi potem lahko gospodarili, kakor bi jim bilo drago, bi sedaj radi dobili zadružno stareSinstvo v svoje roke, takrat pa, ko je nadzorovalna oblast poverila osaovanje zadruge zastopnikom niihove stranke, pa niso storili ničesar za zadrugo, marveč so radevolje vse delo prepustili dosedajnemu narodnemu načelniku, kateri je zadrugo doslej vestno in povsem nepristransko vodil. Da bi lažje dosegli svoj namen, so začeli obrekovati dosedajno starešiastvo s tem, da blagajna in računi niso v redu. Ko so pa pri zadnjem občnem aboru računski pregledovalci, ki so pripadali izključno njihovi stranki, mor&li javno prizaati, da so zadružai računi v popolnem redu in da je zadružno premcženje povsem varno naloženo, skuSajo se sedaj volilcem prikupiti na ta način, da jim obljubujeio, da bodo oni, ako dobijo vodstvo zadruge v svoje roke, iz zadružnega preraoženja dajali posojila obrtnikom, da hočejo vse zadružne posle opravljati brezplačno, da hočejo vpeljati uzorni red itd. Ia to obljubujejo ljudje, kateri sami ne poznajo ali nočejo poznati zadružnega reda jn kateri ne naglasijo niti jednega svojih pomočnikov ali užencev! Da hočejo s svojimi obljubami le vdilcem trositi pesek v oči, je samo ob sebi utnevno ia sramotno bi bilo za vsakega slovenskega obrtnika, kateri bi se j;m vsedel na liinanice. Njim je edino le do tega, da si pridobijo gospodarstvo pri zadrugi in da bi potem lahko izpodrinili dosedanji 3lovenski poslovni jezik in istega nadomestili z nemščino ter s tetn zopet položili nov kamen pri zidanju velikonemškega mostu do Adrije. Ne pustimo se torej zapeljati, sbvenski obrtniki te zadruge, rcarveč storimo vsi svojo narodno in gospodarsko dolžaost ter pridimo dne 30. t. mes. pravočasno in polnoStevilno na vclišče io si izvolimo soglasno starežinstvo iz svoje sredine, same zavedne narodae može, kateri bodo tudi naše stanovske koristi najbolj zastopali. Stvar ni kar tako malenkostna, kakor bi se lahko mislilo. Naši nasprotniki nastopajo na celi črti z veliko predrznostjo zoper slovenski živelj, iz katerega se sami redijo, in tudi nasa dolžnost je, da se tudi mi slovenski obrtniki takim naporom krepko postavimo v bran ter si ohranimo pri zadrugi vse one pravice, katere nam z ozirora na našo veliko večino po vsej pravici tudi dohajajo. — Več slovenskih obrtaikov čctrte zadruge. Petrovče. (Mladeniski shod.) Na mladeniški shod v Petrovčah so došli naslednji brzojavni pozdravi: Št. 111 v Slov. gor. Vrli tovarisi! Junaški mladeniči! Pozdravljam te srfino, Ti vrla mladina, — ki zbrala se danes si zopet v posvet; — na te ozira se vsa domovina, — da spolniš njej storjeni cbet: — da kot si doslej na braniku vsa stala, — bi tudi v bodoče — svetinje naše — vero in dom varovala! Živeli vrli, neustraSeni, za sveto naSo stvar vneti mladeniči, ki sta se zbrali tamkaj ob bistri Savinji! Z Bogom in Marijo za slovensko domovinn! V imenu šentiliskih mladeničev FraDjo Žebot. Jarenina. Živeli zavedai mladeniči! Neustrašeno naprej za vero in domovino! Bratski pozdrav! — Mladeniska zveza. Maribor. Mladeniči, naprej po začrtani poti, naj Vas ne ostrašijo nasprotniki Vašega katoliškega in slovenskega mišljenia! — Urednistvo »Sl. Gospodar.« m »NaS. Doma.« Št. Pavel pri Preboldu. Vrle mladeniče pozdravlja — izobraževalno druStvo St. pavelsko. Št. Lenart v Sl. gor. Živeli zbrani rodoljubni mladeniči okolice celjske in Savinske doline! Združite se vsi za sveto delo v blagor cerkvi in naSemu narodu! Bog z Vami in Marija! — Kaplan Gomilšek. Št. Lenart v Slov. gor. Bog blagoslovi VaS shod, vrli mladeniči Savinske do- Iine! Živelo naše mladeniško gibanje! — MladeniSka Mar. družba pri Sv. Benediktu. S e v n i c a. Neustrašeno se hočeino boriti za katoliske in narodne vzore. — Mladeniči v Sevnici. Ker je sklicatelj shoda takoj odšel iz Petrovč ter mu brzojavni urad ni pravočasno dostavil brzojavk, jih je dobil po pošti še le v torek. Zato jih ni mogel priložiti prvemu poročilu o shodu. Logarjeva dolina. (P 1 a n i n s k a s 1 a v n o s t.) Kakor smo že na kratko pisali v zadnji naSi Stevilki, se je slavnost 10 letnice Savinske podružoice »Slovenskega planinskega druStva« izvršila v najlepšem redu in na občno zadovoljnost. Ker je bila ta slavnost prva svoje vrste ne samo med Slovenei Spod. Štajerja, ampak prva med Slovenci v obče, bodi nam dovoljeno poročati 0 njej nekoliko obširneje. Nad vse krasna Logarjeva dolina ni imela Se nikdar tako izbrane narodne družbe v toliki množini na jedenkrat kot obiskovalce, kakor dne 15. avg. Od vseh strani so prihajali turisti. Cez Savinsko sedlo prikorakali so iz Koroškega vrii naSi bratje Čehi; bili so Stirje gospodi in dve dami. Cgz Karnniško sedlo prihitela je večja družba iz Kranjskega, v tem ko je večina izletnikov prisla skozi Luče in Solčavo. V LuSah se je udeležnikom slavnosti v čast postavil ob mostu slavolok s primernim napisom, vihrale so zastave, a Solčava ni imela skoraj hiSe, iznad katere bi ne plapolala naša trobojnica. Po pozni maSi odkorakala je večina turistov iz Solčave. Slavnostni prostor pri Logarju bil je primerno ozaljšan z zelenjem in rudečira cvetiem ravša. Zastav in zastavic naštel bi veliko število. Pa tudi Bog je bil zadovolien s prireditvijo Savinske podružnice, poslal je najkrasnejSe vreme. Ojstrica in njene skalaate sosede, po katerih še smo opazali tu in tam belo odejo — sneg, kazale so se nam v vsej krasoti. Krasen dan — krasen pogled! Ob pol dveh pričel se je banket, pri katerem so vrli dijaki tamburaši pod vodstvom gosp. Serajnika iz Ptujske gore prav spretno izvabljali nežne glasove iz svojih glasbil. Vsa čast za glasbo vnetim dijakom, kateri so večinoma doraa od Velike Nedelje. Vrsto govorov ie otvoril podružnični načelnik gosp.Kocbek, nadučitelj v Gornjem-gradu, pozdravljajoč vse navzočnike. V jedrnatih stavkih opisal je na kratko krasoto Savinskih planin ter označil ustanovitev naše podružnice. 0 delovanju Savinske podružnice in o uspehih njenih poročal je tajnik gosp. Š i j a n e c iz Gornjega-grada. V desetih letih obstanka je ona postavila 6 planinskih koč, 1 verando, 1 jubilejno kapelico. Na novo naredila je 7 potov, od katerih je najznamenitejši oni skozi Turški žleb, ki je veljal čez 2500 K; starih potov se je temeliito popravilo 11, samo nekaj popravilo in na novo zaznamovalo pa se je 72 potov. Napisnih tabel in kažipotov se je postavilo 164. V razvedrilo in pouk članom so se prirejali skupni izleti in planinski večeri s predavanji. Društvena knjižnica ima bogato Stevilo strokovnih knjig, spisov, fotografij, zemljevidov itd. V porabo turistom spisala se je knjiga »Vodnik po Savinskih planinah«, ki izide te dni v popolnoma predelani drugi izdaji. Sodelovalo se ie pri proSnjah, spomenicah, pri izdajanju špecijalnih kart, pisali so se reklamni članki v slovenske, nemSke, česke liste. Osnoval se je cestni odbor za zgradbo prepotrebne ceste iz Solčave v Logarjevo dolino; iz Savinske podružnice izšla je tudi zadruga »Rinka«, ki bode postavila na že kupljenem posestvu aredi Logarske doline modernim zahtevam ustrezajoč hotel. Ne bodemo se spuSčali v podrobnejSo razpravo o delovanju Savinske podružnice, ker nameravamo o tem prinesti svoječasno obSirnejSi spis, iz katerega bodo cenjeni čitatelji našega lista spoznali veliko kulturno in narodno-gospodarsko važaost dela na tem polju. Prostor lista nam ne dopušSa priobžiti vseh govorov, ki so se govorili pri siavnosti, četudi so vsi zelo zanimivi, hočemo tedaj le na kratko navesti. Podpredsednik osrednjega odbora »S. P. D.« v Ljubljani gosp. dr. Fr. Tominšek je nazdravil Savinski podružnici, ki je od vseh najdelavnejša ia je v vstrajnem in tihem delovanju dosegla prav imenitne vspehe. Koder je še pred kratkim se živil oholi tujec, tam je sedaj zaplapolala naša zastava. G. dr. Ivan D e 6 k o pozdravljal je Čehe ter omeDjal njih vstrajnost in navduSenost, na kar se mu je zahvalil vseučiliščni profesor dr. Chodounsky v češkem jeziku. Bumo pritrievanje sledilo je bssedam govornika. V imenu Celjanov govoril ie gosp. dr. Josip Vrečko, ki je napil g. Kocbeku ter mu izpočil v spomin in priznanje prelepo zlato uro kot dar celjskih Sloveacev. Iz Maribora doSli g. dr. Franjo R o s i n a zastopal je »Podravsko« podružnico. Nazdravil je slovenskemu kmetu, ki bi si pustil rajše iztrgati srce, kakor da odstopi Ie ped rodne grude nemilemu nasprotniku. Napiva kmetu očetu Logarju, ki je bil ginjen do solz nad tolikim spoStovBnjem. Načelnik »Kamniške« podružnice notar g. E. 0 r o ž e n se spominja dobrotaikov planinstva in zlasti največje dobrotnice Savinske podružnice »Csljske posojilnice«. G. dr. Juro HraSovec omenja delovanje tajnikovo ter napiva g. Šijancu, ki je rojen v lepih naSih Slovenskih goricah, nastopivši učiteljsko službo v Gornjemgradu, se veridar tako hitro ogrel za kras naših Savinskih plaain. Nadalje pozdravlja nadepolno mladino, — narašfiaj, ki se sedaj že pripravlja, zapričeto delo nadaljevati v na§em duhu in nazadnje se še zahvaljuje v imenu Logarja za njemu napito zdravičko. V imenu »Kranjske podružnice« govoril je g. profesor dr. Josip T o m i n 5 e k napivajoč turistinjam. Konečno se Se zahvali načelnik gospod K o c b e k vsem navzočnikom za vdeležbo in posebej Se Celjariom za Ijubo mu darilo. Obljubuje, da hoče še zanaprej delati po začeti poti in prosi v to podpore vseh članov in tudi nečlanov. — Prečitajo se še brzojavni in pismeni pozdravi, ki so dcšli iz Rajhenburga cd načelnika »S. P. D. prof. 0 r o ž n a, iz Jene na Nemškem od proi. M a c h e r j a, iz Ljubljane od Hauptman Josipa, iz Maribora od dr. M e d v e d a, iz Millstatta od vseuč. prcf. Frischauf in iz Kaluge na Ruskem od prcf. Štifterja. Pred razhodom fotografoval je iz Gorice došli fotograi vso skupSčino. Proti večeru smo si začeli podajati roke v slovo in videlo se je vsakomur na obrazu, da se loči s težkiin srcem. Vsak bi Se rad ostal v tej prijetni in veseli družbi. Dan desetletnice »Savinske podružnice« ostane vsem v najboljšem spominu. Bilo je veselo — a sedaj se zopet nadaljuje resno delo. Vse za blagor domovine in njenega prebivalstva! Mi pa želimo »Savinski podružnici«, da bi \i Božji blagoslov Se zanaprej bil, kakor je bil doseclaj! Iz Smartna na Pohorjn, Gospod urednik! Ne čudite se preveč, da iz našega krasnega Pohorja ne dobite nobenega poročila! Sicer tudi pri nas ne manjka novic, pa vsake malenkosti ni vredno obešati na veliki zvon. Zgodi se pa tudi marsikaj, kar bi bilo vredno, da se poroča, a poročevalca manjka! Blagovolite vendar obelodaniti te vrstice iz nevkretnega peresa, da izvejo častiti bralci »Slov. Gosp.« tudi od nas nekaj novic. Imam jih sicer precej že nabranih v svoji torbi, pa za danes ne bom vseh prinesel na trg, ker bojda nitnate radi dolgih litanij. V tem letu je naSa šola osirotela. Na veliki petek so nam v Gradcu pokopali učitelja g. Iv. Vrabl, ki je umrl pri čč. usmiljenih bratih za jetiko. Dobrih 14 dnij pozneie pa smo izgubili blagega nadučitelja g. Iv. Živko. B.l je vzoren katoliški mož in jako marljiv t svoji službi. Pa kaj mislite, da je pri nas tako nezdrav kraj, da kar zaporedoma umrjeta dva učitelja? Resnici na ljubo moram povedati, da temu ni tako; prisla sta marveč oba že jako bolana semkaj; in vzlasti slednjemu je neki zdravnik že pved par leti izjavil, (kar mi je sam pravil)da v dolini bi pač ne mogel več živeti. G. Živko je deloval tukaj okoli 16 let — z enim delom pljuč, drugi del se mu je bil že poprej posuSil. Pomisliti je pa, da je irael v šoli v svojem razredu 60—90 otrok. To je tedaj dokaz, da mora biti tukaj vendar le zdrav kraj, Če je možno na pljučah tako oslabelemu učitelju tako dolgo izvrševati težavni učiteljski poklic. Ker je bil izredno ljubeznjiv, pridobil si je veliko Ijubezen in spoštovanje pri otrocih in stariših, kar je pokazal njegov veličasten pogreb, kakorSnega Šmartno že dolgo ni videlo. Pod njegovim spretnim vodstvom je Soia kaj lepo napredovala. Do konca tega šolskega leta imamo začasno šolsko vodstvo. Nadučiteljsko mesto je že bojda izpopolnjeno. A kaj bo z učiteljskim mestom ? Zato se ni oglasil niti eden prošnjik! In vendar je tukaj prijetnejša služba, nego marsikje drugje. Stanovanje ima lepo v šoli. Kraj je, kakor sem poprej dokazal, zdrav. Nad vse krasen je pa velikanski razgled na mursko in dravsko polje, Slovenske gorice, Haloze, dravinjsko dolino itd. Izletniki, ki prihajajo vsako leto v večjem številu, se ne morejo načuditi krasnemu razgledu! In ali je morda slabo v gmotnem oziru? Tudi to se ne more trditi, ker je Sola v II. krajevnem razredu. In glejte, vkljub terau se ni oglasil niti edea prosilec za izprazajeno učiteljsko mesto! In vendar koliko dobrega bi Iahko storil tukaj marljiv učitelj z dobrim nadučiteljem, kakor ga pričakujemo, združen s farno duhovščino, ne samo v šoli, ampak tudi v javnosti! To pa Se posebno, ako bi imel rauzikalične in pevske zmožnosti! Tu bi lahko imenifno vspevalo bralno in pevsko društvo! Naj §e omenim nekaj za pisatelja knjižiee »Anton Hajšek, zlatomaSnik«. Pisatelju te knjižiee, g. dr. Jos. VoSnjaku, so Smartinski farani posebno pri srcu kot narodni nezavedaeži. V tolažbo naj mu naznani >Slov. Gospodar«, da je letos kljub slabemu vremenu, gorelo na predvečer praznika sv. apostolov Girila in Metoda okoli dvajset kresov po šmartin^kem Pohorju; samo v šmartinski občini jih je gerelo pet; pri glavnem kresu proti Slov. Bistrici užigali so umetni ogenj in streIjali dve uri, da se je tresel ves hrib — vrli šmartinski fantje, ne da bi bili od koga najeti. To je paC zaamenje, da je Smartinska mladina katoližko-narodna. —Na Visolah pa nismo opažali kresa. — Ža danes končam. Bom se še pa oglasil in Vam, gospod urednik, Se marsikaj zanimivega poročal, ako mi Ijubi Bog zdravje da. Šmartinski samotar.