stent na Biotehniški fakulteti in sicer na oddelku za veterinarstvo, v katedri zapato- logije divjadi in lovstvo. Od leta 1975 dalje dela na Inštitutu za gozdno in lesno gospo- darstvo Slovenije, v oddelku za gozdno ekologijo. Že leta 1983 je bil na Biotehniški fakulteti izvoljen v naziv docenta za pred- met Ekologija divjadi. Od takrat dalje pre- dava ta predmet študentom gozdarstva. Miho Adamiča odlikuje velika razgleda- nost na področju biologije in še posebej ekologije prostoživečih živalskih vrst. Je NAŠl NESTORJI Oxf.: 902.1 AMER KRIVEC V letu, ki se je izšlo je minilo 60 let od rojstva našega cenjenega strokovnjaka in profesorja dr. Amera Krivca. Dr. Amer Kri- vec se je rodil 22. aprila leta 1928 v Velem lžu. Po veliki maturi na ljubljanski gimnaziji leta 1948 se je vpisal na Gozdarsko fukul- teto v Zagrebu, kjer je leta 1953 diplomiral. Kmalu po diplomi se je začel ukvarjati z gozdarsko mehanizacijo. Zaposlil se je na GG Celje, najprej kot taksator, nato pa kot referent za vzgojo in izkoriščanje gozdov. Projektiral je različne vrste žičnic, žične žerjave, idrijske izvleke, spuščalke, žične drče itd. Analiziral je učinke spravila in ugotavljal gospodarnost dela z žičnicami. Leta 1958 se je zaposlil na GG Postojna kot referent za izkoriščanje in mehanizacijo v proizvodnem odseku. Tu je tudi uvedel uporabo traktorjev pri nas v gozdarstvu. Od leta 1962 je bil zunanji sodelavec IGLG Slovenije, kjer se je ukvarjal pred- vsem s proučevanjem mehanizacije trans- porta lesa. Priredil in vodil je več zveznih in republiških prikazov gozdarske mehani- zacije s posvetovanj i. Kasneje se je ukvarjal z znanstveno organizacijo dela v gozdni proizvodnji, zlasti s pripravo dela, časovnim in količinskim vrednotenjem dela, prouče­ vanjem sistemov dela idr. Leta 1964 je začel predavati na gozdar- skem oddelku Biotehniške fakultete v Ljub- zelo plodovit pisec, njegova bibliografija obsega že prek sto enot. Njegovi kolegi ga cenimo kot odličnega raziskovalca, še po- sebej zaradi njegove »raziskovalne rado- vednosti«, odlike, ki je lastna vrhunskim raziskovalcem. Kolegu Mihi Adamiču k doseženemu us- pehu in časti iskreno čestitamo ter želimo, da bi še v naprej bogatil našo skupno zakladnico znanja. F. Gašperšič ljani. Leta 1966 je doktoriral na Gozdarski fakulteti v Zagrebu in hkrati napredoval v docenta za predmet mehanizacija v gozdar- stvu. V študijskem letu 1970/71 je začel predavati tudi organizacijo dela v gozdni proizvodnji, organiziral pa je tudi podiplom- ski študij s področja pridobivanja lesa L. 1972 je bil izvoljen za izrednega, leta 1 977 pa za rednega profesorja na gozdarskem oddelku Biotehniške fakultete v Ljubljani. Vmes je bil na daljših specializacijah na gozdarskih fakultetah in inštitutih v Avstriji in ZR Nemčiji. Vseskozi je sodeloval z gozdnogospo- darskimi organizacijami pri reševanju različ­ nih vprašanj s področja tehnike in tehnolo- gije ter organizacije dela v gozdni proizvod- nji. Dejaven je bil tudi na raznih mednarod- nih simpozijih. Za uspešno strokovno in znanstveno delo je leta 1976 dobil priznanje Gospodarske zbornice Jugoslavije, leta 1977 plaketo in priznanje Biotehniške fakul- tete ob tridesetletnici njene ustanovitve za zavzeto in uspešno pedagoško delo na dodiplomskem in podiplomskem študiju, leta 1980 pa je bil odlikovan z redom dela z zlatim vencem. Na fakulteti in zunaj nje je opravljal šte- vilne družbenopolitične in samoupravne funkcije. Bil je prvi predsednik skupščine Posebne izobraževalne skupnosti za go- G. V. 1/89 47 zdarstvo, večkrat predstojnik gozdarskega oddelka, član univerzitetnega sveta, pred- sednik komisije za mehanizacijo pri Poslov- nem združenju gozdnogospodarskih orga- nizacij v Ljubljani itd. Napisal je več znanstvenih in strokovnih člankov ter ra~prav, ki so bile natisnjene v Oxf.: 902.1 ANTON KNEZ Anton Knez se je rodil leta 1908 okraj- nemu gozdarju v lmotskem v Dalmaciji. Ko so očeta pred l. svetovno vojno premestili v Črnomelj, nato pa v Krško, se je z njim preselila tudi družina. Leta 1926 je Anton Knez maturiral na realki v Ljubljani, leta 1930 pa diplomiral na gozdarski fakulteti v Zagrebu. Odločil se je za podiplomski študij na Visoki gozdarski šoli v Brnu (Češkoslovaška), kjer je študiral urejanje gozdov na fakultetnem gozdnem posestvu v Adamovem-Kršiny in lesnoindu- strijsko tehnologijo na moderni avtomatizi- rani žagi v Banski Bystrici na Slovaškem. Po končanem študiju na Češkoslovaškem je služboval pri državni gozdarski upravi v različnih krajih Hrvaške, predvsem kot ceni- lec. Po osvoboditvi se je vrnil v Slovenijo. Leta 1945 in 1946 je bil šef državnih gozd- nih uprav v Brežicah. Kasneje je v Celju sodeloval pri obnovi lesne industrije v raz- nih okoliških krajih (Šoštanju, Velenju, Sol- čavi, Preserjah itd.). Leta 1947 so ustanovili Savinjsko gozdno gospodarstvo s sedežem v Celju. Anton Knez je prevzel oddelek za lesno industrijo, v katerem je deloval le leto dni, nato pa je bil prestavljen na Ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo v Ljubljani, kjer je delal v proizvodnem sektorju lesne industrije. Po decentralizaciji Državne uprave leta 1950 se je vrnil v Celje na gozdno gospodarstvo in prevzel oddelek za urejanje gozdov. Od leta 1954 do 1967 je vodil okrajno upravo za gozdarstvo v Celju. Takrat se je posvetil pospeševanju gospodarjenja z družbenimi in zasebnimi gozdovi. Bil je pobudnik in soustvarjalec načrta za gospodarjenje z visokogorskimi 48 G. V. 1/89 raznih strokovnih publikacijah, ter mnogo pomembnih poljudnih člankov s področja mehanizacije v gozdarstvu. Dr. Amer Krivec je umrl 28. oktobra leta 1982 v Ljubljani. Cvetka Koler pohorskimi gozdovi, ki so ga pripravljali na Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. Izdelal je tudi naložbeni program za izgrad- njo cestnega omrežja na celjskem Pohorju in v gozdnem kompleksu Matkov kot. V tem obdobju je bil član republiške komisije za potrjevanje gozdnogospodar- skih načrtov in republiške komisije za se- stavo pravilnika za urejanje gozdov. Sode- loval je pri oblikovanju predloga, naj z gozdovi gospodarijo gozdnogospodarske organizacije. Od leta 1967 do 1972 je delal pri Gozdarstvu in lesni industriji Nazarje (GLIN), tam je izdelal območni gozdnogo- spodarski načrt in do upokojitve (1972) sodeloval pri izgradnji nove tovarne ivernih plošč v Nazarjih. V teh letih je v Društvu inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva deloval kot predsednik in organizator strokovnih seminarjev, predavanj in ekskurzij. Za svoje delo je prejel več strokovnih in družbenih priznanj. Anton Knez je umrl 14. februarja 1985. Cvetka Koler POPRAVEK V članku »Stroški gradnje vlak« v 9. številki Gozdarskega vestnika, leto 1988, so na strani 368 v glavi pregled- nice 1 napačno nadslovljeni stroški. Vsi stroški v navedeni tabeli se nanašajo na 1 (tekoči) m in ne na 1 m3 . Namesto din/m3 je torej povsod v glavi tabele pravilno din/m.