Stanovslca organiszacifa JUU Iz sekcije NAČELNA RAZSODBA. O konkretnem primeru uporabe telesne kazni v šoli, je bila izrečena načelna razsodba, ki jo priobčujemo v informacijo članstva. V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Okrožno sodišče v Celju, kot prizivno sodišče, je pod predsedstvom predsednika okrožnega sodišča dr. Vidoviča Frana v navzočnosti s. o. s. dr. Dolničarja Josipa in s. o. s. Božiča Jakoba kot sodnikov in s. pr. Burgerja Franja kot zapisnikarja in ob sodelovanju državnega tožilca dr. Požarja Josipa v kazenski zadevi zoper N. N. zaradi prestopka zoper življenje in telo po § 181./I. k. z. zaradi priziva državnega tožilca zoper sodbo sreskega sodišča v Š. J. z dne 13. maja 1938., Kps 365/37-16, s katero je bil obdolženec po § 280. k. p. oproščen obtožbe prestopka zoper življenje in telo po § 181./I. k. z. v nejavni seji odločilo: Priziv se kot neosnovan zavrne. Razlogi. Uveljavlja se prizivni razlog prekršitve zakona v smislu § 392., št. 1, k. p., v zvezi s § 366., št. 6, in § 337., št. 1/a, in zbog odločbe sodišča o krivdi. Uveljavljeni prizivni razlog ni podan. V danem primeru je bil nedol. S. F. strahovan od obdolženca, ker je prejšnji dan zagnal šolarici R. K. konec fižolovke v glavo in jo tudi ranil. Zaradi tcga je po mnenju prizivnega sodišča po pravici postopal obdolženec proti nedoletnemu, k čemer je bil tudi pooblaščen po § 26. k. z., ki določa, da je otroka. ki stori dejanje. za katero predpisuje kazenski zakon kazen, izročiti roditeljem ali varuhom ali šolskemu oblastvu, da ga oni kaznujejo, da skrbe zanj in da ga nadzirajo. Če je obdolžc.iec ob priliki strahovanja proti Š. F. tako ravnal, da je nedoletni zadobil na zadnjem delu telesa lise, vendar obdolženec ni prekoračil pravice kaznovanja navzlic doloobi § 67. zakona o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929. Po mnenju sodišča je namreč jasno, da ne more biti pod telesno kaznijo mišljeno vsakršno vplivanje na otrokovo telo, ker bi se sicer prišlo do nedopustnega zaključka, ki bi se vzgojitelji neubogljivega otroka sploh ne smeli dotakniti ali sicer izvršiti nad njim primerno kazen. Zabranjen bi bil tudi vsak morda celo nehoteni in le od fizične konstitucije vzgojitclja odvisni krepkejši prijem upomega otroka, kar bi ne omejevalo samo vzeojiteljeve avtoritete, ampak obrezuspeševalo namene vzgoje same. Grdo ravnanje pa tudi ne more biti vsako dejanje usmerjeno proti telesni intergriteti vsakršno učinkovanje na telo, ki ima za posledico trenutno neugodje, bolečino ali vidne spTemembe na površini telesa, ampak le tako dejanje, ki jc poleg tega, da jc zaznatno, ni povsem neznatne narave. O taki stvari pa v danem primeru ni sledu, kakor tudi ni izslediti naklepnega prekoračenja dopustnih vzgojnih sred- stev, le taka prekoračitev je kazniva in je podana le takrat, če je storilec zavestno hotel s strahovanjem grdo ravnati, ne pa vzgajati, če pri njem ni več odločala namera vzgajati, temveč namera poškodovati. Dejanski čin prestopka iz § 294. k. z. torej ni podan niti iz § 181./I. k. z., ker za ustanovitev takega dejanskega stanu ni najmanjšega predloga, sicer pa sodišče v kolikor gre za pravno oceno dejanja, ni vezano na tožilčev predlog. Okrožno sodišče v Celju, odd. V., dne 24. septembra 1938. Dr. Vidovič s. r. Iz druStev Vabila = JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA sporoča vsemu članstvu, da je zborovanje, predvideino za 13. maja, preloženo za teden dni. Vršilo se bo z istim dnevnim redom in prav tako v Škofji Loki dne 20. maja. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO V KOČEVJU bo zborovalo v soboto, dne 20. maja 1939., v Ijudski šoli v Kočevju po sledečem dnevnem redu: 1. Predavanje o pouku elektrike v sodobni šoli. (Vilim Kunst.) 2. Situacijsko poročilo v zvezi z dopisi. 3. Volitvc delegatov za obe skupščini. 4. Predlogi za banovinsko skupščino. 5. Slučajnosti. — Polnoštevilne udeležbe prosi odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO LOGA- TEC bo imelo svoje redno zborovanje v soboto, dne 20. maja 1939., v ljudski šoli na Rakeku ob pol 9. uri dopoldne. — Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 2. Predavanje g. prof. V. Čopiča: »Delo v šoli po sodobnih pedagoških načelih.« 3. Volitev delegatov za državno in banovinsko skupščino. 4. Predlogi in slučajnosti. — Zborovanje bo predvidoma zadnje v tem šolskem letu, zato pričakujemo polnoštevilne udcležbe. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR - DESNI BREG bo zborovalo dne 20. maja 1939. ob pol 10. uri v Narodnem domu v Mariboru z naslednjim dnevnim redom: 1. »Računstvo v začetnem računskem pouku.« (Predava ravn. Fink.) 2. »Učiteljski dom v Mariboru.« (Predava tovariš Lovše.) 3. Situacijsko poročilo in dopisi. — Ob pol 9. uri sestanek elementarcev. Poroča tovariš Kontier o učnem načrtu za prvi razred. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO V LITIJI javlja, da glasom sporočil z višenjske strani odpade zborovanje, določeno za dan 20. maja 1939. v Višnji gori. Zato bomo isti dan (20. maja 1939.) zborovali v Zagorju ob Savi v Sokolskem domu. Začetek takoj po prihodu jutranjega vlaka (ob 9. uri). Dnevni red: 1. Društvena poročila in stanovske zadeve. 2. O zgodovini Zagorja (tov. Adamič). 3. Kako naj uporabljamo sioptikon v ljudski šoli (z demontracijami — tov. Kopriva in tov. Klun). 4. Ekskurzije. Dopoldne si bomo ogle- dali rudniško separacijo; na željo pa popoldne še rudarski okoliš v Kotredežu. K. številni udeležbi pri vrlih Zagorjanih vabi odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO SLOVENJEBISTRIŠKO ima svoje redno zborovanje v soboto, 20. maja t. 1., ob pol ll.uri v Laporju v šoli z običajnim dnevnim redom. Pridite vsi! — Poravnajte članarino! Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO SV. LENART V SLOV. GOR. zboruje v torck, dne 16. maja 1939., ob 9. uri pri Sv. Jurju v Slov. goricah s sledečim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo in dopisi. 2. Poročila društvenih funkcionarjev. 3. Šolski obisk na tukajšnjih šolah. 4. Tov. J. Kontler: Učni načrt za I. razred. 5. Tov. Lovše: Učiteljski dom v Mariboru. 6. Predlogi in slučajnosti. — Odhod omnibusa iz Sv. Lenarta točno ob 8,30 uri izpred Lovskega roga. Cena za prevoz in skupini obed minimalna. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. PoroClla + JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR-DESNI BREG je zborovalo 22. aprila 1939. v Mariboru. Navzočih 93 članov, t. j. 83 %. — Tov. Drekonja Ciril je predaval o »Bistvu in načinu sodobne šole«. Svoje predavanje jc naslonil na zgodovinski razvoj družbe in šole v njej. Drastično je naznačil, kako so se v vsaki dobi izražale družbene prilike v šoli sami v odnosih med učiteljem in učencem, v smotru samem in v načinu dela. Jasno in konkretno je naznačil osnove, t. j. bistvo sodobnega reformnega stremljenja, ki je izzvenevalo zopet in zopet —: Za človeka gre! Njegova primerjava stare in sodobne šole v nasiednjih točkah: položaj šole v živIjcnju, smoter in delo, je v marsičem razčistilo razumevanje in gledanje na sodobna šolska strujenja. Ob zaključku se je dotaknil še nekaterih važnih vprašanj: hlastanje po učnih načrtih, napredovanje učencev, nacionalna vzgoja in testiranjc. Referat tov. Drekonje je bil, kakor je tudi med vrstami sam povedal, izpoved učitelja praktika o svojem gledanju na vprašanja vzgojstva in šole. V koreferatu je tov. Vranc iznesel, da je referat tov. Drekonje važna dopolnitev triletnega društvenega dela. Ustavil se je nekoliko časa pri vprašanjih sinteze šolskega dela, pri znanju v sodobni šoli, pri ponavljalcih in dr. Zaključil je: Amerika vseh Amerik bo v našem šolskem delu odkrita takrat, ko deca ne bo več prenatrpana z učno snovjo in ko učitelj ne bo le životaril. Ob zaključku je bila sprejeta naslednja resolucija: Članstvo JUU — Sreskega društva za Maribor - desni breg predlaga na svojem zborovanju dne 22. aprila 1939., da se z ozirom na izredne prilike sedanjosti strne ves narod v obrambi svoje bitnosti in neodvisnosti. Pričakujemo, da v teh časih vsa naša notranja trenja prenehajo ter se vsi postavimo kakor en mož v službo neomajne zvestobe do domovine. Zlasti danes je to nujno potrebno, ko naše ljudstvo omahuje. Složen in vzajemen nastop učiteljstva bo prav tako blagodejno vplival na skupno našo misel, kakor je bil pozdravljen sporazum na ertoten nastop slovenske akademske omladine. V težkih dneh apeliramo na vse merodajne činitelje, da delajo z vsemi močmi na tem, da se notranje okrepimo v prid naše skupne domovine. Diskusije po predavanju so se udeležili tovariši Kontler, Lazar, Senica, Petrun in Ledinek. Iznešena so bila razna mnenja radi napredovanja učencev, testiranja, znanja in človečanstva, odnosov učitelja do učenca, in učenca do učne snovi, itd. Z aplavzom je bila sprejeta vest sreskega šolskega nadzornika g. Senice, da je tov. Vranc imcnovan v komisijo za predelavo učnih načrtov v Beogradu. Tov. Kontler poroča, da izdeluje skupina učiteljev podrobne učne načrte, ki jih bo izdal Učiteljski dom v Mariboru. V delu je podrobni učni načrt za I. razred. Avtor želi, da bi mu elementarci povedali želje in potrebe: kaj pričakujejo od podrobnega učnega načrta. Sklican bo poseben sestanek elementarcev, kjer bo tov. Kontler podal svoj načrt in slišal mnenja ostalih učiteljev I. razreda. Pa zaključni bcsedi tov. Drekonje je izzvenel pedagoški del zborovanja v konstataciji: Nacionalna vzgoja je edina hrbtenica, ki ostane; toda kje so rezultati? Javnost in merodajni činitelji se niso dovolj brigali za socialno - ekonomska vprašanja našega obmejnega življa, da bi naša mladina mogla res vzrasti v nacionalno zavednega, samostojnega in samozavestnega človeka. Radi poznega časa so sc še obravnavali nekateri važnejši dopisi. Prihodnje zborovanje bo v maju v Mariboru, junijsko bo pa kot izletniško zborovanje v Rušah. Tajnik: Predsednik: Ledinek Miloš s. r. Petrovič Šimon s. r. + JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MESTO je zborovalo v soboto, dne 6. t. m., v telovadnici II. deške ljudske šole na Cojzovi cesti. Udeležba povoljna. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik tov. Vek. Mlekuž. V otvoritvenem govoru je pozdravil navzoče, imenoma sreskega šolskega nadzornika tov. Fr. Ločniškarja in predavatelja dr. VI. Schmidta. Nato je omenil vzrok, zakaj je odpadlo predavanje dr. Verčona o svetovno političnem položaju in delu učitcljstva, katere^ga namen je bil razpršiti težko atmosfero svetovno političnega ozračja, ki je povzročilo med našim narodom nekoliko negotovosti, malodušja in pesimizma, razširjevalcem tujih, škodljivih idej in tujih miselnosti pa ustvarila pravi Eldorado za njihovo zastrupljevalno, raznarodovalno in osvojevalno delo. Naj- novejši dogodki so jasno dokazali, kako potrebno je, da učiteljstvo preglcda svoje dosedanje šolsko in izvenšolsko delo, popravi eventualne pomanjkljivosti, da vzgoji samozavestne, tujim vplivom odporne, pogumne in iniciativne državljane. Vse to in še marsikaj koristnega bi se bilo uredilo v razpravi, ki bi sledila omenjenemu predavanju. Sledilo je predavanje »O poklicni svetovalnici«, ki ga je podal prof. dr. VI. Schmidt. Predvsem je predavatelj omcnil zgodovinski razvoj, pomen in poslovanje poklicne svetovalnice, ki skuša v skladu z zmožnostmi in značajem otrok ugotoviti diagnozo intelekta in diagnozo značaja. Pri diognozi intelekta se poklicna svetovalnica lahko okoristi s primernim upoštevanjem šolskega izpričevala, iz katerega pa se ne da točno ugotoviti, do kolike mere je na tako ali drugačno izpričevalo vplivala 'zmožnost ali pa marljivost. Tega izpričevalo ne pove. Povedati pa bi mogel učitelj, če bi učenca sistematično opazoval, se z njim psihološko ukvarjal in ga na podlagi vprašalnih pol karakteriziral. Ko bi potem mlad človek prišel v poklicno svetovalnico, ne bi bil tej nepopisan list. S pomočjo predloženib vprašalnih pol bi jo opazovalcc informiral o njegovem šolskem uspehu. v katerih predmetih se posebno odlikuje, ali je uspch v skladu z njegovimi zmožnostmi, kakšen spomin ima, kako se koncentrira, kakšna jc njegova inteligentnost, kakšen značaj -in kakšne predstave ima o delu v posameznih poklicih. S tem v zvezi je predavatelj poudarjal, kako dragoceno delo šole in doma bi bilo, ako bi učenci vedeli pred odhodom iz šole in pred prihodom y posvetovalnico kakšne poklice imamo in kaj se v njih dela. Poklicna svetovalnica bi imela z razlagami preveč posla, mladi človek pa bi se tudi po razlagi ne mogel kar na hitro odločiti in razsoditi, kaj bi bilo zanj primerno in koristno. Ker je ta ustanova močno navezana na predhodn,o delo in pomoč šole, je predavatelj zaključil svoje predavanje s pristavkom, da bi že precej storili za čim pravilnejšo uvrstitev mladine v poklicno življenje, če bi se posrečilo organizirati v smislu njcgovih izvajanj sodelovanje doma. šole in poklicnc svetovalnice. Predavanje je bilo sprcjeto z odobravanjem in zahvalo. Sledilo je situacijsko poročilo in Dorcčilo o delu učiteljskega pokreta v Ljubljani. Pri zadnji točki dnevnega reda je tov. nadzornik povabil učiteljstvo na obisk akademije »Otrok za otroka«. Po zaključku zborovanja so si navzoči ogledali razstavo ročnih del učenk pomožne šole v korist dojenčkom v narodno mešanih m ogroženih krajih. Izdelki so namenjeni šr> lam na kočevskcm ozemlju. Tajnik: Predsednik: Mihelič Josip s. r. Mlekuž Vekoslav s. r. + JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠMARJE PRI JELŠAH je zborovalo dne 6. maja v Žetalah ob udeležbi 46 članov. V uvodnih besedah se je predsednik tov. Verk spominjal prerano umrlega bivšega našega člana in podpredsednika tov. Burdiana. pozdravil dve novi članici ter podal poročilo o vseh aktualnih vprašanjih šolstva, onganizaciie im stanu. Obravnavali so se dopisi in sklenilo, da se društvo udeleži jubilejnega in manifestacijskega zborovanja v Ptuju. Posle poverjenice MM prevzame tov. Ahtikova. Sreski šolski nadzonnik g. Šprajc je v svojem referatu o spoznavanju človeka obravnaval one zunanje znake, ki so že od nekdaj služili za osnovo, da se po njih sklepa na duševnost im duševno življenje posameznika. Osobito obširno se je zamudil pri izsledkih grafologije ter našel pri poslušalcih veliko zanimanja, saj se ravnoučitelji mnogo bavijo s pisavami ter je za nje grafologija tem interesantnejša. Za delegate oz. namestnike so bili izvoljeni za banovinsko skupščino tov. Perinova in Krašnja, za državno pa tov. Knapič in Verkova. Popoldne se je zborovanje nadaljevalo v Podlehniku na vzornem veleposestvu, kjer je učiteljstvo dolgo križarilo po ogromnih vinogradih, obsegajočih okoli 80 oralov najskrbneje sortiranega nasada. Vse faze v razvoju in propadanju vinske trte sta tolmačila upravnik nasada in sreski kmetijski referent gospod Bračko iz Šmarja. Nekoliko plašno smo gledali, ko smo videli v skrajno strmih legah ženske, ki so vibtde težke železne kije in razbijale cele plazove laporja. A razgled je iz teh vinogradov očarljiv. Pregledali smo še kletarstvo in že nas je povabila miza z okusnimi prigrizki. V čašah pa so se zaiskrili kraljevina, rizling, burgundec, silvanec . .. Gospod referent Bračko je ob zaključku ciklusa svojih gospodarskih predavanj prosil učiteljstvo za sodelovanje in pomoč kmetu, da bodo nekoč tudi v njegovih kleteh tipizirana vina. Skoro sedem ur smo bili ta dan skupaj in še je prišel konec prehitro. Tajnik: Predsednik: Rataj Oskar s. r. Verk Miloš s. r.