Izhaja vsako čredo Cene: Letno din 32—, polletno din IG'—, četrtletno din 9'—, inozemstvo din 64 — Poštno-čekovni račun številka 10.603 LIST LJUDSTVU V POUK N ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon tl-lS Con« (■••rs to m: C«la stnta din 2000'—> po) strani «a 1000—, četrt itisd na se je bilo v teku leta obrnilo v raznih ■sdevah 1443 ljudi, med temi največ deklet, ki so prišla v mesto iskat delo. Naj- več posredovanj je bilo meseca februarja (170), najmanj pa decembra (97). — Službo jo oskrbela misijonarka ▼ preteklem letu 361 dekletom; največ maja (41), najmanj pa oktobra (16). Posredovanje milijonarke je bilo vsestransko. Cesto je Misijonl so za »Kmetski list« ne predmet toplega priporočila, marveč tarča sovražnega napada. Nima pojma o tem, ker se ne mara in ne da poučiti, da je delo v misijonih in podpiranje misijonov naloga, naložena od samega božjega Ustanovitelja krščanstva, naloga, ki več ali manj veže vsakega kristjana. Katoliška cerkev je prejela od Zveličarja sveta naročilo: »Učite vse narode in krščujte jih!« Ker polovica ljudi še vedno tava v temi neverstva in poganstva, traja obveznost Gospodovega naročila naprej. Ce bi imel »Kmetski list« le mrvico krščanskega duha, bi se pokoril obveznosti Zveličarjevega naročila. V svoji nekrščanski miselnosti pa istoveti misijonstvo s kolonialnim osvajanjem ter zametuje slovenske misijonske težnje s tem, da mi Slovenci nimamo nobenega stvarnega interesa, da bi podpirali namene angleškega, francoskega in italijanskega kolonialnega kapitala. Tega interesa mi res nimamo. Naši misijonarji (duhovniki in bratje) in naše misijonarke, ki delajo, se trudijo in žrtvujejo po raznih misijonskih področjih širom sveta, ne delajo tega v službi kakšne kolonialne velesile, marveč v službi Boga, da rešijo duše ter širijo božje kraljestvo. Slovensko misijonstvo se prav lepo razvija ter je v veliko čast našemu narodu, ki s tem dokazuje, da. je vreden član velike družine krščanskih kulturnih narodov. »Kmetski list«, ki napada slovensko udejstvovanje na področju krščanskega misijonstva, s tem spričuje, da nima smisla ne za krščanstvo ne za razširjanje prave kulture. Prostaško surov je ton, ki se ga poslužuje »Kmetski list«. V tem oziru je ta laži-liberalen list dosegel rekord, ki je izven vsake konkurence. Niso poljudne besede, ki jih rabi to podeželsko JNSarsko glasilo, marveč ostudno brezobzirni in robati Osebne vesti Smrt šolske sestre. V mariborskem zavodu šolskih sester je preminula v starosti 72 let S. M. Cecilija Hudovernik. Rajna je bila doma iz Radovljice in je delovala kot učiteljica na učiteljišču. Blago-pokojni bodi Vsemogočni obilen plačnik, samostanski družini naše sožalje! Nesreče Od lokomotive smrtno povožen. Zadnji petek predpoldne se je zgodila na Koroškem kolodvoru v Mariboru smrtna nesreča. 46 letni Karel Baukman je bil zaposlen med kolodvorom in kurilnico s snaženjem svetilk. Po tračnicah so premikali lokomotive. Baukman je najbrž imel oči uprte v en stroj, signal drugega je preslišal, ker je imel ušesa radi hude zime ovita. Druga lokomotiva ga je zagrabila, ga vrgla pod nudila osebam, ki so se bile na njo obrni« le, tudi materielno pomoč, zlasti prenočil šče. Zelo odločno se je misijonarka zavzemala za pravice si :žkinj. V tem oziru ni odnehala, četudi je bDo treba iti na sodišče. izrazi. V zadnji številki (z dne 5. januarja) je ta list, da navedemo samo en primer, postavil v svoj predal to-le duhtečo cvetko, čije vonj naj bi se širil po slovenski zemlji: »Vojnik je en velik gnojnik.« Tej duhteči cvetki sledijo druge istovred-ne, ki jih liberalni kmetijec poklanja Voj-ničanom. V imenu naših vrlih Vojničanov protestiramo zoper tako prezirno in robato sramotenje. Vojničani pa bodo sami poskrbeli, da bo ta JNSarski sramotilec njihove župnije, ki prihaja v obleki liberalnega kmetijstva, vržen iz vsake poštene slovenske krščanske hiše tja, kamor spada. »Domovina« se da v nekem dopisu imenovati »pošten« list. Ne upa pa si dati pridevek »krščanski« list. Da ji ta pridevek ne gre, dokazuje njena vsebina zlasti na področju povesti. Ta JNSarski list je objavil ter objavlja romane, povesti in po-vestice, ki imajo nad vse kvaren vpliv na mladino. Pred leti je objavila prevod romana protestantskega pisatelja »Dva človeka«. Roman je protikatoliškega duha ter ponižuje katoliškega duhovnika. »Domovina« pa to knjigo še vedno priporoča s poudarkom, da je »med najlepšimi, kar jih je izšlo v zadnjih letih«. »Nova doba«, JNSarsko celjsko glasilo, ki pravi samoprevarno o sebi, da se je »vsebinsko izpopolnila«, napada v svoji drugi letošnji številki prizadevanje Slovencev za delo v misijonih. Naši liberalci ne žrtvujejo za misijone niti toliko, kolikor je »črnega za nohtom«, drzni pa so dovolj, da napadajo tiste, ki se zavedajo te velevažne krščanske in kulturne naloge. S tem dokazujejo, da so v resnici, za kar jih »Nova doba« sama v isti številki proglašuje: »izkoreninjenci iz sračjega gnezda«. kolesa in ga tako razmesarila, da je bil pri priči mrtev. Smrtno povoženi je bil vojni invalid in zapušča ženo s tremi nepreskrbljenimi otroci, ki stanujejo v Limbušu. Otrok smrtno ponesreči' V škaf vrele vode je padel pri Frangeževih v Hočah dveletni sinček in se je tako hudo opekel, da je par ur po nesreči podlegel opeklinam v mariborski bolnišnici. Znatna zguba. Milka Holcova, zasebnica iz Langusove ulice v Mariboru, je zgubila na potu od pošte proti domu 400 din gotovine in hranilno knjižico z vlogo 2000 dinarjev. Z zlomljeno hrbtenico v bolnišnico. V mariborsko bolnišnico je bil prepeljan z zlomljeno hrbtenico Rudolf Madec, 30 letni delavec iz Ruš. Na Madeca se je prevrnil voz hlodov. Povožen od neznanega avtomobila. Na Pobrežju pri Mariboru je v bližini pokopališča neznan avtomobilist povozil 431et- Iz drucfiliL Saborov nega Štefana Pilka s Pobrežja, ki se je pe- J ljal na kolesu. Poleg nezavestnega Pilka z zlomljeno nogo in s hudimi poškodbami na glavi je ležalo strto kolo. Pismonoša si zlomil nogo. Pismonoša Franc Kumaver iz Zg. Kungote pri Mariboru je spodrsnil na oledeneli stezi in si zlomil pri padcu levo nogo. Gospodarsko poslopje zgorelo. V Bistrici pri Limbušu je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika in krčmarja Franca Onič. Gospodarsko poslopje, ki je pogorelo, je stalo blizu kopalnih kabin ob Dravi, katere so pa rešili. Podlegel poškodbi hrbtenice. Anton Va-bič, 71 ietni občinski revež iz Dobrove pri Celju, je padel in si je stri hrbtenico. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je umrl. Razni poškodovanci oddani v celjsko bolnišnico. V celjsko bolnišnico so se zatekli po zdravniško pomoč: Veličko An-djič, ki se je hudo opekel po vsem telesu z vrelo tekočino v tovarni Metalne delniške družbe v Gaberju. — Marcel Rožanc, 26 letni trgovski zastopnik iz Celja, je padel na zmrzlih tleh tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. — Franc Rak, posestnik iz Podvrha pri Brasloveah, je padel v gozdu in si je zlomil več reber na levi strani. — V Laški vasi pri Štorah si je 27 letni posestnik Ivan Vengust na poti v. klet pri padcu zlomil levo nogo nad členkom. — V Šoštanju je padla 16 letna po-sestnikova hči Marija Kumrova pred hišo in si zlomila desno nogo. — Vera Prevol-šekova iz Ratanjske vasi pri Rogaški Slatini je padla pred domačo hišo in si zlomila levo nogo. — Anton Turnšek, 18 letni posestnikov sin iz Braslovč, je padel pod z drvami naložen voz in si je zlomil levo nogo. Podlegel prebitju lobanje. Franc Magister, 78 letni občinski revež iz Prekope pri Vranskem, je padel po stopnicah v klet, si prebil lobanjo in ie obležal mrtev. Še pravočasno preprečena velika požarna nesreča. V zadnji številki smo že poro- čali o požaru v Gračnici pri Rimskih toplicah. Naše zadnje poročilo spopolnjuje-mo v toliko, da je izbruhnil ogenj ob devetih zvečer v baraki poleg tovarne kopit Ogenj se je naglo širil in je bila v največji nevarnosti vsa tovarna. Gasilci so ogenj udušili, dasiravno so zmrzovale cevi in voda. V baraki so stanovale štiri delavske družine, ki so ostale brez strehe. Škoda znaša 15.000 din. Trar misija smrtno poškodovala očeta treh otrok. V Zagorju ob Savi je bil zaposlen pri Trboveljski družbi v delavnici Ivan Grobner, 48 letni Žagar. Zagrabila ga je transmisija in ga je tako poškodovala, da je kmaiu po prepeljavi v ljubljansko bolnišnico umrl. Smrtno ponesrečeni zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. Odvetnik si zlomil nogo pri smučanju. Nad Medvodami na zasneženih krajih pri Sv. Katarini si je zlomil pri smučanju nogo dr. Gojko Tominšek, odvetnik v Višnji gori. Ob levo oko pri delu. Pri delu si je izbil levo oko 22 letni Albin Novšak, delavec pri ljubljanski tvrdki Dukič in doma iz Raven pri Boštajnu. Novšak se je zatekel v ljubljansko bolnišnico. Železniški zavirač si zlomil nogo. Na poledeneli cesti v Ljubljani je padel Karel Preč, železniški zavirač, in si je zlomil desno nogo. Ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Podžagano drevo ubilo deklo. Pri posestniku Martinu Simončiču na Sp. Logu pri Litiji je služila Milka Krištof, doma iz Moravč. Milka in hlapec sta v gozdu pod-žagala bukev za drva. Nenadoma se je drevo razklalo. Dekla je dobila udarec na prsa, da je padla tri metre daleč in je obležala mrtva. Smrtno ponesrečena zapušča dva nepreskrbljena otroka. Par konj ubitih od vlaka. Iz Gorenje vasi v Presko na Kranjskem je peljal voz krompirja posestnikov sin Karel Babnik. Na povratu se je ustavil voznik v krčmi, iz katere je hodil gledat na konje. Kljub pazljivosti sta odpeljala konja neopaženo prazen voz po kolovozu proti Svetjam. Ob železniški progi sta zaprla konjem* pot dva v zemljo zabita kola- Konja nista mogla x vozom naprej in sta obstala s glavama proti progi. V tem trenutku je pridrvel večerni brzovlak, ki je ubil na mesto obe živali in je lastnik oškodovan za dobrih 10.000 din. Fant utonil pod ledom. Iz Planine pri Rakeku so se v noči vračali po ledu trije fantje iz Jakovice. Kar naenkrat so je vlomil pod nogami led Francu Ziherhu Zginil je pod ledom in nikdo ga ni mogel rešiti smrti. Razne novico Največja municijska tovarna na svetu V mestecu Shorley v grofiji Lancashire je angleška vlada sklenila zgraditi velikansko mu-nicijako tovarno, ki bo res nekaj orjaškega. — Graditi so jo že začeli. Večina velikanskih naprav te municijske tovarne, h kateri bodo seveda spadali tudi raz-sežni kemični laboratoriji, bo narejena pod zemljo. Važna tovarniška poslopja bodo zavarovana s ploščo iz močnega jekla. Tovarna bo veljala sedem milijonov funtov šterlingov. Tovarno gradi 6000 delavcev. To pa so seveda le delavci, ki tovarno zidajo. Ko bo tovarna zgrajena, bo v njej lahko delalo 18 do 20 tisoč delavcev. Ta tovarna bo prav gotovo največja municijska tovarna ina Januš Goleč: Ponarejeva Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe 1 C I 25 letnica. Znana Legatova šola v Mariboru je obhajala zadnjo nedeljo 25 letnico. Devetič v Ameriko. Jernej Končar, blizu 60 letni posestnik na Vačah nad Litijo, je bil že osemkrat v Ameriki, odkoder se je srečno vrnil s prištedenrn zaslužkom v domovino. Končar se odpravlja za svojo 60 letnico devetič v Ameriko, kjer bo nekaj časa pomagal svojemu bratu, ki ima tamkaj farmo. Zagonetna smrt. Nezavestnega so našli na cesti pri Podsredi neznanca, kateri je imel počeno lobanjo. Prepeljali so ga z vozom v celjsko bolnišnico, kjer je kmalu umrl. Ugotovili so, da gre za Viljema Vr-hovnik. Nepojasnjeno je: ali je sam smrtno ponesrečil, ali pa gre za zločin. Poučni tečaji v Slov. goricah. Ptujski okrajni kmetijski odbor priredi ob sodelovanju sadjarske podružnice Trnovska vas dvodnevni poučni tečaj v šoli pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah, in sicer 21. in 22. januarja. Tečaj je brezplačen. K obilni udeležbi se vabijo vsi gospodarji in gospodinje ter fantje in dekleta. Udeleženci od daleč naj javijo Sadjarski podružnici v Trnovski vasi, p. Sv. Bolfenk v Slov. goricah, da jim preskrbi cenena prenočišča. — Enak poučni tečaj se bo vršil 28. in 29. januarja na Polenšaku v šoli. Za ta okoliš je tečaj posebne važnosti, če pomislimo, da ni v občini Polenšak niti ene kmetijske organizacije. Na tečaju se bo delalo na ustanovitvi sadjarske podružnice. I. poglavje Navedel sem ta primer, iz katerega lahko posname čitatelj, da ni potvarjanje kovancev strast, ampak le bolj nagajivost oblasti in v največ primerih stiska, iz katere bi si rad pomagal siromak s kako prav nerodno ter po vsebini neodgovarjajočo potvorbo. Naslednji zapiski spominov, ki nosijo naslov »Ponarejevalci«, ne opisujejo kovinastih denarnih potvorb, ampak najtežjih papirnatih bankovcev. Be-leženo je na kratko življenje in delovanje dveh mojstrskih ponarejevalcev, ki sta se ukvarjala s tem prepovedanim poslom iz najbolj ukoreninjenih strasti malodane vse življenje. Namen v »Slovenskem gospodarju« priobčenih spominov je predvsem ta, predočiti našemu dobremu kmetu pogubonosnost ponarejevalske strasti, ki vodi v ostro nasprotje z zakoni in konča s smrtjo v ječi. Slednjič je treba koj uvodoma pribiti še to dejstvo, da se ni okoristil doslej trajno s potvarjanjem bankovcev noben slovenski ponarejevalec, pač pa je bil na strogo prepovedani ponarejevalni poti celo ob podedovano in pred zagrešenim rločinom pridobljeno imetje. Ples in pretep Na v ciiko Gospojnico popoldne ob priliki farnega žegnanja se je razvila v Cirkovcah na Dravskem polju običajna kmečka veselica s petjem ter plesom ob zvokih harmonike. Med plesalce se je natepel Andrej Hvaleč, sobo-slikar iz Leskovca pod Ptujem, kateri je slikal boljšim gruntarjem po cirkovški župniji stanovanjske hiše. Že starejši tujec je bil med domačimi poljanci prav slikarsko neznatne in slabotne postave. Dražila je Cirkovčane slikarjeva živahnost, s katero je švigal od dekleta do dekleta, jih sukal ter vrtel kot izurjen plesalec. Znal je ukati iz ozkih prs kakor nobeden cirkovški orjak. Z leganjem večernega mraka na veselični prostor je razmajala pijača že vse popoldne tlečo razdraže-nost mladih Cirkovčanov radi brezobzirnega poseganja tujca v njihove fantovske pravice. Če bi bil leskovški Drašek količkaj bolj zastaven ter pri večji moči, bi jih bil izkupil že koj po prvih plesnih zasuk-ljajih z brhkimi poljankami, katerim je naravnost ugajalo, da se je drznil ter upal nališpani malarček orevzemati domačinom vaške krasotice. Obžalova>rja vredni slučaji Smola groboskrunilca. Na starem mestnem pokopališču v Mariboru je poskušal neznanec vlom v grobnico rodbine Hau-ser, v kateri so bronaste rakve in je bil zadnji pogreb leta 1898. Groboskrunilec je sicer razbil betonsko ploščo, ki zakriva grob, a je ni mogel kljub temu toliko odstraniti, da bi si bil prisvojil dele dragocenih rakev. Prevrnjeni avto okradli. V Dolnji Poče-hovi pri Mariboru blizu Perkove gostilne se je prevrnil v obcestni jarek osebni avto trgovskega potnika Ludovika žigerja z Betnavske ceste v Mariboru. Žigerju je v Počehovi na povratu od Sv. Kungote odpovedal motor in avto je zaneslo ob rob ceste. Radi slabe luči Žiger ni videl obcestnega jarka, avto se je zvalil vanj in se je štirikrat prekucnil. Ziger in njegov 11 letni sinko sta se komaj rešila iz voza nepoškodovana. Voz sta pustila v jarku in sta se podala peš domov. Zjutraj se je vrnil potnik k avtomobilu in opazil, da mu je nekdo sunil v noči iz voza štiri kovčege s čokoladnimi vzorci v vrednosti 8000 din. Orožniki so pričeli zadevo preiskovati in so izsledili tri mladeniče, ki so okradli prevrnjeni avtomobil. Skrajno nasilni vlomilci. Na Kraljevo so obiskali neznanci na Kapeli stanovanje trgovca Ivana Lukovnjak, v katerega so se potegnili skozi okno. Odnesli so vse, kar jim je prišlo pod roko. Cementni blagajni niso bili kos. Počakali so trgovca, da je prišel spat. Zagrabili so ga, zvezali, zamašili so mu usta in so ga prisilili, da jim je izročil 6000 din gotovine in za 10.000 din zlatnine in manufakturnega blaga. Žrtve pretepa. V Socki pri Novi cerkvi so prišli na prežo fantje ob priliki gostije. Iz starega sovraštva so tuji voglarji napadli domače z noži. Franc Krajner, hlapec v graščini, je dobil osem zabodljajev in je njegovo življenje radi prevelike zgu-be krvi v nevarnosti. Hudo sta bila ranjena Franc Iskrač in Maks Škoflek, ki je pri- šel pred kratkim od vojakov. Vsi ranjenci so bili odpravljeni v celjsko bolnišnico. Dvema kravama odrezal jezik. Dvema kravama Valentina Cestnik, posestnika v Trbovljah, je še neodkrita maščevalna surovina odrezala jezik. Kaznejncu v drugič uspel pobeg. Iz mariborske splošne bolnišnice je pobegnil svoj čas kaznjenec Štefan Godec. V bolnišnico je bil oddan, ker je pogoltnil žre-belj. Kmalu so ga prijeli. Vedeli so, da je požrl žrebelj samo radi tega, da je prišel v bolnišnico in od tam v svobodo, Imenovani je prestajal v zadnjem času kazen radi tatvin. V ječi je izpovedal, da je izvršil še en zločin nekje na Kranjskem. Komaj so ga pripeljali v Ljubljano, se je začel zvijati in jadikovati, da mu ogroža življenje žrebelj v želodcu. Poslali so ga v bolnišnico, iz katere je popihal. Brat nevarnega tolovaja pod ključem. Lansko leto smo poročali, da je padel orožnikom v roke na Dolenjskem znani tolovaj Anton Jakopin. Njegov pomagač pri raznih tatvinah in vlomih je bil Anton Va-lentinčič s Kresniških poljan. Temu je uspel pri Jakopinovi aretaciji pobeg in ga še danes nimajo. Valentinčič je sedaj na delu po Dolenjskem, kjer je kradel ter vlamljal v zadnjem času v kompaniji z Lojzetom Jakopin, bratom zaprtega Toneta. Orožniki iz Št. Vida in Stične so bili prav pridno na delu, da bi zajeli oba nevarna tiča. Njihov trud ni bil zaman, ker so prijeli Lojzeta Jakopina, Valentinčič se jim je pa zopet izmuznil. Oba aretirana Jakopina dolžita Valentinčiča kot kolovodjo, ki je zamislil in vodil vse številne vlome ter tatvine. Lojze Jakopin je star komaj 20 let in je doma iz okolice Št. Vida na Dolenjskem. Glavnemu tolovaju Valen-tinčiču je 30 let. Nevarno zaboden. V vinotoču pri Jarko-viču na Gorici pri Krškem je dobil nevaren zabodljaj Rudolf Fredanič, 21 letni mizarski pomočnik in sin posestnika iz Češ-njic. Zabodenega so oddali v občinsko bolnišnico v Krško. Izpred sodišča Obsodba radi vloma. Lani 26. novembra je bilo vlomljeno v Prešernovo klet v mariborski Gosposki ulici. Vlomilec je ukradel 5000 din. Dne 7. januarja je dajal radi tega vloma odgovor pred sodnim senatom v Mariboru 63 letni brezposelni dimnikarski pomočnik Alojz Pihler, ki je bil obsojen na dve leti. Sf@woi§ha Krmim Sv. Sebeščan. Kakor smo že poročali, je dolgoletna pravda med rk. cerkveno občino Sv. Se-beščana in občino Bodonci končala in v vseh treh inštancah je zmagala naša verska občina. Stroškov je naravnost ogromno. Državnemu pravobranilcu, ki je zastopal cerkev, mora občina plačati vseh stroškov okrog 18.000 din, svojemu zastopniku pa menda še več. Kje so pa razne vožnje, okrog 70 prič itd.? Pravda pa je bila za pokopališče, torej skoraj za same grobove. Občina bo plačala vse stroške iz občinskega proračuna, kar se nam ne zdi pravilno, ker bodo tako prizadeti tudi tisti, ki za časa pravde niso spadali pod Bodonsko občino. Tistih, ki so stali vsej pravdi za hrbtom, seveda sedaj ni na svetlo. Sv. Sebeščan. Kar se tiče naše loterije, smo bili večkrat razočarani. Društva, ki so imela prejšnja leta tudi loterije in so jim naši člani »azpro-dali več srečk, so nam vrnila srečke nedotaknjene. Težko je razumeti tako postopanje. Mi imamo dom, sedaj nas pa več nič ne briga — tako ste si menda mislili, še bolj se pa čudimo tistim društvom, ki nam srečk niso vrnili in ne plačali. To ni pravilno! Natančen zapisnik o vsem bomo še dolgo hranili, še je čas, da se to popravi. Treba je ali plačati ali pa vrniti srečke. Torej: prosimo! Sv. Sebeščan. Naša župnija šteje 1148 fara-nov, veliko od teh je v tujini. Lansko leto je bilo rojenih 32, od teh dva nezakonska (cigami); mr-ličev 19 in porok štiri. Sv. obhajil je bilo 4500. Lani smo imeli tri prestope v katoliško ««rkev. Beltinci. V novoletni številki »Novin« smo či-tali kritiko o igri »Ben Hur«, katero je igralo Lahko kar očito povemo, da je bilo kmečke fante sram, če bi si bil kateri umazal roke pri belem dnevu in vsem vidno z nasilno odstranitvijo slabotnega Leskovčana z domačega plesišča. Kraljiček plesne zabave, Drašek iz Haloz, tudi na večer ni bil toliko uvideven, da bi se bil umaknil na tihem ter prostovoljno z zabavišča. Najbrž mu ni bilo znano, kako se znajo postaviti Cirkovčani za svoje pravo in radi tega je izzival s sukanjem deklet celo tedaj, ko so prižgali v sobi luč in je bilo zunaj temno, da ni bilo prepoznati na prostem se hladečih skupin. V opisanih svetlobnih prilikah je nekdo izpod-nesel pri plesu v hiši obe nogi Drašeku in ga je še sunil, da je priletel z vso silo proti podpečnjaku in je zbil pri padcu godcu harmoniko iz rok.. Slikar na tleh, harmonika pri vratih štibelca ... Ta zapeljivi položaj je bil »aufbiks« za vse, ki so že komaj čakali, da odnese vsiljivi tujec na lastnem telesu, kar je iskal in hotel vse popoldne. Komaj se je pobral živahni malar ter poškilil, kako bi jo ucvrl skozi duri, je bil že v drugih rokah, ki so ga tiščale v kot med plesalke. Ženske so kriknile in se zenetle proti vratom. Tokrat se Hvaleč ni utegnil niti dvigniti. Surove brce z nogami so ga kotalile po tleh in mu grozile s polomom vseh reber, če ne bo kdo posegel v naval desetih na enega. Mladostni pretepači so že dvigali stole, ko so se zavzeli starejši za obrcanega s hrupno zahtevo, da je dobil dosti in se naj zgubi vsaj živ! Naenkrat sta bili ustvarjeni dve od vina podžgani stranki. Iz skupine mladcev je priletel v glave mož stol in že je pričel splošen dirindaj. Iz kota mladih in starejših so se stegnile roke, dlani so pluskale po licih, pesti so padale po glavah, ženski spol je kričal v preplašenje pretepačev, ki so povsem pozabili, da se klofutajo, bunkajo ter suvajo radi drznega tujca, katerega je potegnil v splošnem prepiru in pretepu za pete iz zmede stari Gašper Potočnik iz Rošnje pri Št. Janžu na Dravskem polju. (Dalje prihodnjič) iiiiiiiiiiiiii: Vse šolske potrebščine dobite najceneje in najbolje v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila ¥ Mariboru fn Ptuju! vsem svetu. Ia tega se jasno vidi, kako resno so Anglija oborožuje. Kako se je zavaroval diktator Rusije Stalin ? Neki dunajski zdravnik, ki se je vrnil iz Moskve, pripoveduje e nenavadnem doživljaju, ki se mu je pripetil tamkaj. Kot Specialist je bil poklican v Moskvo, da zdravi diktatorja Stalina. Ko pa 'je prišel tja, je bil postavljen pred šest enakih mož, ki so bili vsi podobni Stalinu in so vsi tudi nosili brke, kakršne ima Stalin; govoril nI nihče. Nekateri od teh molčečih mož so bili popolnoma zdravi, dočim so imeli drugi to ali ono bolezen. Zdravnik je zdravil vseh šest skozi deset dni, toda še danes ne ve, kateri od njih je bil pravi Stalin. naše Prosvetno društvo. O tej kritiki je treba spregovoriti nekaj besed. G. kritik ugotavlja, da so bile nekatere vloge dane v ponesrečene roke. Iz katerih vidikov presoja g. kritik delitev vlog, ki so omejene na ožji krog igralcev? Kako stvarna in strokovno-resna je ta kritika, je razvidno iz tega, da g. kritik ne ve na odru ločiti Arabca od Rimljana. Spotikanje nad malenkostmi, ki so pri prireditvi na deželi povse naravne, ni na mestu. če bomo tako malenkostni, bi morali raznim igralcem porvati iz ust zlate zobe, saj jih Rimljani in judje gotovo niso poznali. Le več temeljitosti in stvarnosti, pa bomo radi sprejeli vsako zdravo kritiko. Naša težnja je, da se vedno bolj izpopolnjujemo. Bog živi! — Prosvetar iz Beltinec. Beltinci. V nedeljo 16. januarja po večernicah bo redni občni zbor Katoliškega prosvetnega društva. Bog živi! Beltinci. V dneh 1. in 2. januarja je Prosvetno društvo priredilo razstavo katoliškega ti3ka. Razstavo je obiskalo okrog 500 ljudi. Naši rafnl Remšnik. Na novega leta dan je naše novo bandero Apostolstva mož prvič jayno nastopilo, ko smo spremili na božjo njivo *zvestega člana Antona M e ž n a r c. Zvest svojemu poklicu kot delavec in kot družinske oče je postal žrtev pri kuhanju oglja, ko je več dni zaporedoma sam brez pomoči noč in dan kuril, pa ga je zednji dan pred ugašenjem kope premagala utrujenost In zima, da je legel na kopo, zaspal in se z vdihavanjem lesnega plina neopaženo zadušil. Bil je veren kot apostoli, vesten in pošten in skozin-skoz srečen ter zadovoljen, da ga ni nobeno trpljenje potrlo do žalosti ali obupa, nasprotno, vedno je vzkliknil: Bog bo že pomagal! Med delavci današnjih dni pač redek zgled krščanske vere, zaupanja v Boga in iz tega vestnosti in poštenosti. Počivaj v miru! — Žalujočim naše sožalje! Jaronina. Dne 7. januarja smo pokopali komaj 37 letno ženo ln mater Štirih nedoraslih otrok Kristino D o 1 a J 5. Kratka bolezen pljučnica ji jo pretrgala nit življenja ter jo iztrgala iz kroga moža in otrok. Ker je bila zvesta naročnica in iitateljica i Slov. gospodarja«, dobra in pobožna krščanska žena in mati, se je je ob njeni smrti spomnil tudi »Slov. gospodar«. Naj počiva v miru, užaloščenemu možu in otrokom pa naše sožalje! — Dne S. januarja smo pa pokopali sosedo zgoraj navedene Dolajš, Terezijo S i n 1 C. Bila je stara 60 let Nenadna zavratna bolezen jo Je po kratkem trpljenju položila v grob. Bila je Be samska, že od mladosti članica Marijine družbe, pobožna in dobra ženica. Bog ji isto daj večni mir in pokoj, ostalim pa naše sožalje! Sv. Rupert v Slov. goricah, žalostno so zado-neli zvonovi in naznanili tužno vest, da je dne B. januarja po dolgi in mučni bolezni umrl posestnik in sodar v Zg. Voličini Adolf Gungl. v skoraj dveletni bolezni mu je žena požrtvovalno stregla ln z njim vred vdano prenašala nemilo usodo. Vedno in vedno je še upal na zdravje, a vendar njegove nada ln upi so bili zaman. Kako priljubljen je bil rajni Adolf, je pokazal njegov pogreb, na katerem se je zbrala velika množica ljudi, ki so prihiteli od blizu in daleč, da ga spremljajo na njegovi zadnji poti. žalostno je, da zapušča rajni mlado ženo in dveletnega sinčka, ki je milo zajokal ob grobu svojega očeta. Oba naj tolaži Bog — rajni pa naj pri Njem prejme večno plačilo! Sv. Ana v Slov. goricah. V sredo 5. januarja fe zatisnila oči Genovefa Kumik, posestnica t Žicah. Pokojnica je bila vzorna krščanska mati in žena, bila je v zgled širni okolici. Njeno življenje je bilo navezano na marljivost v delu, bila je globokoverna in vzorna vzgojiteljica svojih osmih otrok, ki sedaj žalujejo za svojo mamico. Pokojnica je dolgo bolehala za nevarno boleznijo, ki jo je naposled spravila v prerani grob. Njen pogreb je pokazal njeno priljubljenost v šimi okolici. Domači g. župnik se je poslovil od nje pri grobu z ganljivimi besedami, žalujočemu možu in nepreskrbljenim otrokom izrekamo naše sožalje — rajni pa naj svei večna luč! Trniče na Dravskem polju. Ob zatonu starega leta je prenehalo biti srce Antonije Pukšič. Njeno življenje je potekalo v skromnosti, potrpežljivosti in delavnosti. Kako je bila spoštovana, je pričal njen pogreb. Vaška dekleta so ponesla njeno truplo ob spremstvu številnih vašča-nov k večnemu počitku. Naj počiva v miru! Mezgovci pri Moškanjcih. Na novega leta dan smo pokopali našo drago mater, oziroma babico, in to babico vse naše vasi in bližnje okolice. Pokojna Marija š e g u 1 a je bila dolgoletna vi-žarica romarjev od Sv. Marjete na Ptujsko goro, kakor tudi k Mariji Bistrički. Posečala je večkrat tudi Svete gore in Mater božjo na Brezjah, kakor tudi svoj čas Marija-Zell. Z molitvijo na ustnicah se je ločila od solzne doline, ko je dese let ležala v bolniški postelji, v 77. letu starosti. Na sedmini za blagopokojno so darovali sorodniki in znanci za novo bogoslovje v Mariboru 71 din v spomin in zahvalo pokojni. — Bog ji bodi milostljiv sodnik! Žalujoči družini Še-gula-Solina naše sožalje. Sv. Barbara v Halozah. Spremili smo k večnemu počiku globokovernega moža, posestnika v Pristavi Jožefa D r n e j S i č. Bil je pravičen v vsakem oziru, posebno je pa bil naklonjen revežem. Svoje otroke je vzgojil v krščanskem duhu. Studenci pri Mariboru. Tudi v Studencih je videti več razmaha v krščanskem, prosvetnem smislu. Dne 19. decembra je priredilo Katoliško slovensko izobraževalno društvo v kapucinskem samostanu lepo božičnico s pestrim sporedom in obdarovanjem otrok. Ob tej priliki je imel lep nagovor tudi g. Drago Oberžan. Fantovska zveza je očarala gledalce v zadnjih časih z lepo in ganljivo igro »Trije Kralji«, četudi so igralci še začetniki, pa so dobro odrezali, želimo, da se še pokažejo večkrat na skromnem odru. — Cerkveno petje v cerkvi sv. Jožefa se krasno razvija Bogu v čast, ljudem v spodbudo. Dostikrat pa sprašujejo Studenčani, kdaj postane cerkev sv. Jožefa — sedaj vsa prenovljena — tudi še farna cerkev za več ko 5000 duš? Križevcl pri Ljutomeru. Bralno društvo Sv. Križ na Murskem polju uprizori tridejansko Igro zelo resne vsebine »Dobrava« 16. januarja takoj po večernicah v Slomšekovi dvorani. — Takoj po tej igri se bodo razdelile vloge med igralce za vžliko zgodovinsko igro »Kruci«, katera se bo vprizorila februarja, PolenšaJk. Pridno smo se začeli udejstvovatl v prosvetnem področju, kar nas lahko veseli, ne- UopisI_ Sv. Anton na Pohorju. V lanskem letu je bilo rojenih pri nas 20 otrok, od teh 14 dečkov in komaj 6 deklic. Umrlo je 13 ljudi. Najstarejši je bil Florijan Koležnik s 85 leti in 9 meseci. Sedaj je najstarejši v župniji Pongrac Krištan, ki pa še vsako nedeljo korajžno maha v cerkev ter gredoč tuhta, kaj bi bilo dobro kupiti, oziroma nabaviti za cerkev sv. Antona. Poročena sta bila 250.000 DIN — ČETRT MILIJONA ZAVAROVALNIN je dosedaj že izplačal »Slov. gospodar«. Previdni naročniki so plačali celoletno naročnino in ko jili je nesreča zadela, so bili hvaležni svoji previdnosti! Iz njegovih ust nikoli ni prišla kaka bogokletna beseda. Barbarčani, posnemajmo takšne krščanske može! G. župnik mu je pri grobu govoril zadnje slovo. — Svetila mu nebeška luč, njegovj ženi, otrokom in sorodnikom pa naše sožalje! Sv. Andraž v Halozah. Na novega leta dan so zvonovi peli znanemu izdelovalcu najboljših pip, pilk in podobnih kletarskih potrebščin, ponosnemu »gospodu kmetu« iz Strmca, Juriju Mere. Pljučnica ga je položila na smrtno posteljo. Kogar pa v Halozah pljučnica zaloti, tega navadno tudi pokosi. Bog mu bodi milostljiv. Bil je dober gospodar in skrben za svojo družino. Žalujočim naše sožalje! Vojnik pri Celju. Zadnjo sredo smo pokopali Marijo Kos iz Ljubečne. Bila je vzorna gospodinja in kmečlca mati. Umrla je komaj 60 let stara. Bolehala je že več let, zadnja pljučnica jI ni prizanesla. S svojim materinskim delom si ja postavila spomenik: katoliško vzgojene otroke. Njena sinova Karel in Tone zavzemata že dalj? časa vidno mesto v katoliških organizacijah. Pogreb je pokazal njeno priljubljenost med sosedi. Na grobu se je od rajne poslovil g. župnik Las-baher, ki je poudaril njene materinske zasluge. Ob slovesu od vzorne slovenske krščanske matere so se mnogim prikazale solze v očeh. Z žalujočim možem in otroci delimo kot ljudje globoko žalost, kot krisjani pa veselo upanje, s katerim je tudi rajna šla na zadnje veliko romanje. katere je pa strah. Na Štefanovo smo imeli občni zbor Prosvetnega društva. Pristopilo je mnogo članov in izvoljeni odbor, pojačen z mladimi močmi je viden dokaz večje delavnosti. 2. januarja je bil ustanovljen prepotrebni fantovski odsek. Vpisalo se je precej fantov, kateri bo si izvolili odbor mladih, požrtvovalnih, res delavolj-nih in korajžnih fantov. Slovenska Bistrica. V nedeljo 16. januarja vprizori Prosvetno društvo v dvorani Slomšeko-vega farnega doma po večernicah Igro »župnik iz cvetočega vinograda«. Vsi vljudno vabljeni! Ponikva ob juž. žeL Prosvetno društvo je vpri-zorilo v novi šoli 26. decembra ln 1. januarja krasno in poučno igro »Pri kapelici«. Udeležba je bila obakrat zelo povoljna, tako da je zelo lep čisti dobiček, ki Je namenjen za zgradbo novega Slomšekovega doma. Le tako naprej po začrtani poti ter nas kmalu zopet povabite na kakšno prireditev! šmihel nad ¡Mozirjem. Prosvetno društvo ima svoj redni občni zbor v nedeljo 16. januarja v šoli po običajni službi božji, to je ob desetih. Obenem bo predavanje zastopnika Prosvetne zveze v Mariboru. samo dva para. Če ni več, pa ni! Ubogi ljudje baje kuhajo z vodo. — Ker obhajamo letos 60 letnico posvečen ja naše romarske cerkve (1878), bomo to obletnico proslavili 10., 11. in 12. septembra, ker nam tako najbolj kaže. Bo torej tri-dnevnica, na kar opozarjamo Antončane, ljub« sosede in vse častilce sv. Antona. — Lesna trgovina se zboljšuje, tako vsaj pravijo, a mi tega KMEČKE ŽENE SO PONOSNE NA SVOJ LIST »KMEČKA ŽENA« Lani je začel izhajati in že se prikupil tako, da ima lepo število naročnic. Z novim letom pa postane ta list tudi glasilo ženske Kmečke zveze. Zato vse slovenske gospodinje in dekleta: brez tega lista v tem letu ne smete biti! Prištedite kjerkoli morete 20 din in ga boste imele vse leto! Pišite po prvo številko na ogled v • Maribor, Koroška cesta 5. iilnillUlliilll i ............ilIlliHtfiitfM ne čutimo preveč. Ce bi začel kdo naše dolgove izvažati, bi mu postavili spomenik in še v kroniko bi ga dali na posebno stran. — Um se je omračil Mariji Pečovnik, delavki. Spravili so jo v norišnico. Škoda pridnega dekleta! Iz mariborske okolice. Tukajšnji mesarji kupujejo razno klavno živino, zlasti teleta, od kmetov po prav nizki ceni (3—4 din za kg). Pogodijo se s prodajalcem, da teleta na določeni dan, ponajveč vsak četrtek v tednu, sami odvzamejo potom svojih pomočnikov ali hlapcev. Ko pridejo ti ljudje po teleta, dobijo navadno pri kmetih preveč alkoholne pijače, nakar v pijanosti suvajo in pretepajo ubogo žival tako, da mnogokrat vsa zbegana in obnemogla na cesti v blatu in snegu obleži. Končno jo doma vržejo v klavnici na cementna tla, da mora čakati lačna, zmraže-na in pohabljena do drugega dne na zakol. Ali pri nas ni zakona o zaščiti klavne živine? če se že kmetom ne privošči boljših cen, naj bi se vsaj ubogi živini prihranilo trpljenje! — Opazovalec. Slovenjgradcc. Celjski listič »Nova doba« se že nekaj tednov zaporedoma zaganja v tukajšnji cestni in občinski odbor, prav posebno pa se zanima za delovanje g. župana dr. Picej Jožeta, ki je v enem letu svojega županovanja pokazal svojemu predniku, kakšno bodi delovanje od ljud-sva izvoljenega župana. Poudarjamo, da so ti dopisi polni neresnic in podtikanj, nad katerimi se večina zgraža, majhna peščica pa veseli in naslaja. Čast in ponos nam velevata, da na te Izpade lističa posamič ne odgovarjamo, posebno zato, ker je pisec teh »duhovitih« člankov nova slovenjgraška JNS-zvezda g. Bogdan Pušenjak, ki je nedavno prišel iz Maribora in se nastanil pri trgovcu g. Ivanu Rojnik. žalostno je dejstvo, da ee tega mladeniča poslužuje tukajšnja JNS kot svoje orodje in ga pošilja v ogenj po kostanj, da se mora potem za svoja dejanja pokoriti v ječi, čez noč je postal tajnik okrajne organiza- Pfttrijarh Abraham, novi cerkveni poglavar Abesinlie. Novi ameriški tank, Id tehta 140 sto tov, Ima 430 konjskih sil in doseže brzino 90 km na ur«. Poleg tanka stoji W. Christie, 70 letni Inženjer-izumitelj. cije O-JNS, predsednik krajevne O-JNS, tajnik športnega kluba »Mislinja« in dopisnik »Nove dobe«. Zopet nov dokaz, kakšnih sredstev in ljudi ee poslužuje razpadla armada JNS, da bi se opravila zopet na noge. Ker med odraslimi, razen par gospodov, ne najdejo svojih pristašev, so se spravili nad mladino, ki naj bo bodočnost JNSarjev. V ta namen so se poslužili' tudi šport- Bivši nemški cesar Viljem bo obhajal 27. januarja 79. rojstni dan. Dr. Weizmann, vodja judovskega pokreta za samostojno judovsko kraljestvo v Palestini. ,■ -mmt ,.„iu MBOTMVU', ................,___^ Na Irskem je stopila v veljavo nova ustava, po kateri je postala Irska svobodna država, sliki vidimo predsednika de Valero, ko z »pušča parlament po razglašen ju ustave. nega kluba »Mislinja«, ki nI več Športni klub, ampak le še podružnica tukajšnje O-JNS. To naj vzame tudi vsa slovenska športna javnost na znanje. Mladina pa je pravočasno spoznala to nakano in pokazala tem gospodom hrbet. Pokorno pa sledijo svojim gospodarjem zvesti uslužbenci: pomočniki, vajenci in hlapci, ki tvorijo jedro slovenjgraške O-JNS. Ti se vozijo tudi ob nedeljah in praznikih po bližnji in daljni okolici s tovornim avtomobilom in ustanavljajo podružnice O-JNS. Seveda tvorijo glavni del »navdušene« mladine »— sami —« in »priznani« ljudski govornik g. Bogdan Pušenjak, ki na vse prete-ge udriha čez klerikalce. Pri zadnji seji O-JNS v Slovenjgradcu pa so sklenili, kakor poroča »Nova doba«, da bodo sporočili na najvišje mesto, kako grozno je preganjana »nacionalna« mladina. Gospodje, vaša pota in vaša sredstva, katerih ste se posluževali, da ste v Beogradu blatili slovenski narod, so dobro znana tudi najvišjim predstavnikom, zato boste najbrž naleteli na gluha ušesa. Narodnih izkoreninjencev nikjer ne upoštevajo! — Trn v peti pa je iz razumljivih vzrokov bila našim JNSarjem tudi zadnja komasacija mesta z okolico. Verjamemo! Kdor je iz naroda izkoreninjen, mu tudi za koristi preprostega kmečkega ljudstva ni, kljub temu, da uživa njegov sad. V katerem taboru pa je večina slovenskega naroda in vsa tukajšnja okolica, pa ste imeli priliko spoznati že neštetokrat in boste še večkrat spoznali, čeprav se temu spoznanju upirate. Sv. Ana v Slov. goricah. V župniji Sv. Ana je bilo v letu 1937 rojenih 82 otrok (leta 1936 pa 94 otrok). Umrlo je 52 ljudi (1936: 43), poročenih je bilo 21 parov. Predlanskim se je poročilo 28 parov. Sv. obhajil je bilo razdeljenih 13.623. župnija šteje nad 3050 prebivalcev. Versko življenje v naši župniji je zelo na višku, kar spodbuja živahna delavnost katoliških organizacij, predvsem mladinskih. Sv. Marjeta nižo Ptuja. Preteklo leto je bilo skrajno neugodno za našo župnijo in to po treh straneh. Bila je vseletna prevelika moča, ki je močno škodovala raznim poljskim pridelkom. Zlo je povečala dvakratna huda toča, ki je posebno v vzhodnem delu župnije, po Zamušanih in For-minu ajdo popolnoma uničila, pa tu koruzo in druge poljske pridelke. Vsled tega mogočni ko-ruznjaki prazni samevajo, ko v zimi kaki brezposelni. Drugo zlo je bila vse leto močno narasla Drava, ki je svoje mogočne valove valila na obrežna zemljišča. Posebno v Muretincih, še bolj pa na ozemlju kat. občine Formin je obrežne par- Japoncl navdušujejo mladino za vojaščino s t en:, da dovoljujejo že otrokom generalske uniforme. Slika telesnega stražnika generala Franca. Najbogatejša ženska na svetu je grofica Haug-witz-Keventlow. Po rodu je Američanka, a je poročena z danskim grofom. »Siva sova«, poglavar severnoameriških Indijancev. Prihodnje polttje bo v Njujorku svetovna razstava. Ob tej priliki bodo odkrili 26 čevljev visoki kip Jurija Washingtona, prvega predsednika Združenih držav Severne Amerike. cele mesarila in goltala, da Je bilo joj. Pred leti se je začelo z regulacijskimi deli, ki pa so obtičala, češ, da ni gmotnih sredstev. Ce pa se sredstva dobijo za druge, manj važne stvari, bi se morala najti tudi za takšno važno zadevo. Tretje hudo in veliko zlo v pretečenem letu so pa bile velike in pogoste poplave Pesnice. Ta je spet na Forminu, posebno v adventu, dosegla svoj višek. Krivda Je preobilica dežja in pa stari grehi regulacije, ki se sedaj bridko maščujejo. Poplave Pesnice so povzročile veliko škodo. Nujno potrebna je pomoč. Da bi bila forminska vas trajno oteta, bi trebalo pesniško strugo vzravnati od Moute naravnost mimo Oslušovec. Tedaj bi se struga več ne zasipala, ker bi bila ravna in bi voda imela hiter odtok. Ako pa to ne bi šlo, bi pa brezpogojno takoj trebalo zasipano pesniško strugo izdatno poglobiti na ozemlju for-i minske katastralne občine. Sv. Trojica v Slov. goricah. Čebelarska podružnica pri Sv. Trojici v Slov. goricah priredi svoj letni občni zbor 23. januarja v samostanski dvorani. K občnemu zboru se vabijo prav vsi čebelarji. Pršetinci pri Sv. Tomažu. Blata smo imeli v preteklem letu na cente. Upamo pa, da se bo to sčasoma zboljšalo, ko se zgradi nova, že odmerjena cesta Ivanjkovci—Lahonci—Pršetinci—Ko-račice. želeli bi samo, da bi se gradnja ceste čimprej nadaljevala, ker dobre ali vsaj boljše ceste smo res potrebni. — Zadnje mesece se pogosto oglašajo noči obiskovalci kurnikov, ki pa se ne branijo tudi drugih reči, marveč vzamejo vse, kar jim pride pod roke. Tatvine so tako pogoste in predrzne, da se ljudstvo res zgraža nad temi dolgoprstneži. Kdaj bodo ti ljudje prejeli zasluženo kazen? Z ljudmi, ki ne ločijo m?d svojo in tujo lastnino, bi se moralo strogo postopati. Polenšak. Leta 1937 je bilo rojenih 36 otrok, 20 dečkov in 16 deklic, med temi šest nezakonskih. Umrlo je 26 ljudi, 10 moških in 16 žensk. Ce primerjamo število rojenih in umrlih, vidimo, da jih je deset več rojenih. V tem prednjači moški spol. V umrljivosti pa je nadkrilil moškega ženski spol. Tudi za deset novih polenskih žup-ljanov — upamo — bo še zadosti kruha, čeravno je bilo preteklo leto zelo slabo. Poročenih je bilo v naši lepi Marijini cerkvi osem parov. — Veliko vrzel, ki je že dolgo časa vidno zijala med starejšimi župljani, smo zamašili na Treh kraljev dan, ko emo ustanovili krajevno Kmečko zvezo. Odbor te kmečke organizacije — sami resni in pošteni, delavoljni možje — nam jamči, da bodo vedno delali nesebično za naš kmečki ŠE VES JANUAR! Svojim prijateljem, širiteljem našega tiska, tudi društvom in organizacijam sporočamo, da je še ves januar čas za agitacijo! Seveda je prav, da čimprej pošljete nove naročnike, da dobijo list takoj! stan. — V kratkem bo občni zbor naše politične krajevne organizacije JR7. Pri svojem delu smo se zavedli, da bo treba začeti misliti na prepo-trebni dom, kjer bi se shajali člani vseh naših organizacij. Sv. Bolfenk v Slov. goricah. Sadjarska podružnica Trnovska vas (Sv. Bolfenk v Slov. goricah) priredi s pomočjo okrajnega kmetijskega odbora 21. in 22, januarja dvodnevni tečaj na osnovni šoli, na katerem bodo predavanja iz raznih panog kmetijstva. Tisti, ki se nameravajo tečaja Udeležiti od drugod, naj to javijo po dopisnici ¡sadjarski podružnici, da jim preskrbi cenena prenočišča. Ormož. Kot kmetski sin nimam dohodkov, da hi pohajal po gostilnah ali kavarnah. Osobito ne y tej krizi, ko še za davek nimamo. Slučaj pa je nanesel, da je bilo na Štefanovo oproščenje vajencev, ki se vrši v Ormožu. Zamudil sem se vsled tega čez običaj v mestu. Pri tej priliki sem doživel, kar si ne bi nikdar predstavljal, kaka je kultura dela mestne mladine. Ko se je namreč oproščenje vajencev izvršilo, smo ta dogodek tudi malo proslavili. Tako je naneslo, da sem prišel že bolj kasno ponoči v enega izmed lokalov v Ormožu. Pri mizi sedi skupina ormoške mestne napredne mladine, ki se je zabavala s tem, da je razbijala steklenice in čaše, tako da Je bilo toliko črejpinj po podu, da bos človek ne 6i nikamor prišel. In to v času, ko reven delavec nima pare, da si kupi soL Kot kmetski fant sem se — kakor tudi vsi drugi, ki so bili prisotni — zgražal nad tako duševno kulturo naše napredne mestne mladine, ki pobija v tej krizi steklenice in čaše za zabavo, razbite črepinje plačuje s stotaki, medtem ko po mnogih družinah stradajo. Proti takemu ravnanju mestne mladine bi morala oblast nastopiti z vso energijo.., Sv. Andraž v Halozah. Vse naročnike »Slov. gospodarja« prosimo, da mu ostanejo zvesti v novem letu, poravnajo naj naročnino ter pridobijo »Slov. gospodarju« nove naročnike. Dolžnost vsakega zavednega katoličana in Slovenca Je, da odločno odklanja časopise, ki of> vsaki priliki napadajo vero in cerkev. Takšni časopisi so tudi blatili in blatijo našega voditelja dr. Korošca in njegove sodelavce, ki so žrtvovali vse svoje moči za svoj narod. Imamo še par hiš, v katere zahaja »Domovina«. Proč z njo! Odprimo vrata našemu »Slov. gospodarju«! Denar, ki gre za dobro časopisje, se bogato obrestuje. Naše geslo naj bo: v vsako hišo katoliški časopis! Sv. Andraž v Halozah. Preselila sta se od nas ■f Marenberg dobra učitelja in hvaležna prijatelja gospa Elza in gospod Adolf Draksler. Gospa Je pri nas učila in vzgajala otroke 14 let, gospod ¿koraj deset. Ob slovesu so solze v očeh pričale, kako sta bila z vsem srcem prikovana na lepo haloško zemljo in na dobre Haložane. Reveži so dobro vedeli za njuno stanovanje in bridko jim }e bilo, ko so zvedeli, da sta si izbrala novi dom tako daleč tam gori nekje. Želimo le, da bi bila prav srečna! Pri slovesu je g. šolski upravitelj Ciril Vobič prav pomembno poudarjal, da je v tukajšnjem učiteljskem zboru vladala sedaj deset let tako vzorna harmonija, kakor more vladati le v najsrečnejši družini. Vladalo je pa tudi yedno neskaljeno razmerje med vsemi učitelji in {luhovnikl, kar je dajalo vzpodbuden zgled otro- kom in vsemu prebivalstvu. Trudili smo se vsi, da bi spolnili Slomšekovo načelo: šola in cerkev sestrici dve, ena brez druge biti ne sme! Zato je bilo pri nas tako prijetno. Bog daj, da bi ostalo! Slov. Bistrica. Pri Sv. Marjeti v Ritoznoju bo tudi letos v ponedeljek 17. januarja ob 10 pridiga ter peta sv. maša na čast 3V. Antonu za zdravje pri živini. Celje. Krajevna Kmečka zveza v Celju priredi v nedeljo 16. januarja od 9 do 12 tečaj za vse svoje članstvo. Tečaj se vrši v Domu v Samostanski ulici. Dvorana bo kurjena, vstopnine ni. Predavali bogo gg.: dr. Voršič o lovskem zakonu, okrajni veterinar Koželj o živinskih boleznih, n«f;tni kmetijski referent Cimerman o sadjarstvu. Vsi kmetovalci iskreno vabljeni! Št. Andraž pri Velenju. Od nekdaj se moški mladini rado očita, da je nemirne in razburljive krvi, da nič kaj posebno ne mara za verske po-božnosti, da se pa tem raje suče po gostilnah in drugih takih prostorih. Mogoče je delno to res, v mnogih primerih pa to ne drži. Res je, da so fantje radi veseli, da se radi skupaj zbero, da zapojejo včasih; kar jim pa nihče zameril ne bo, kdor količkaj razume mlade ljudi. Saj je mladost tako živahna, tako je polna veselja ter lepih sanj, da potem drugače biti ne more. In vidite, pri vsem tem naši fantje zvesto izpolnjujejo svoje verske dolžnosti. To so zlasti pokazali ob priliki duhovnih vaj, ki so se vršile za fante zadnje tri dni starega leta. Redno so prihajali v cerkev ter se kljub oddaljenosti polnoštevilno udeleževali cerkvenih govorov; tako da je bil sam g. vodja prijetno iznenaden. Ob sklepu, dne 31. decembra, pa je bilo pri skupnem sv. obhajilu točno 70 fantov. Lepa številka! Lepa zlasti za našo faro, ki ima majhno število prebivalcev ter imajo mnogi v cerkev skoro eno uro hoda. Ponosni smo lahko na naše fante; ponosni tembolj, ker so tako jaano in odločno pokazali svoje versko prepričanje ter s tem vsem dokazali, da tudi v fantovski duši vladajo dobra in plemenita čustva. Dokazali so naši fantje, da ne marajo naukov današnjega modernega poganstva, ki bi rado po svoje preobrazilo svet ter skuša v svoje delo vpreči predvsem mladino; dokazali so, da so dosihmal zvesto hodili po poti krščanskih načeli obenem pa so dali poroštvo, da bodo po tej poti hodili tudi v bodoče. Nova cerkev pri Celju. Dne 4. tn 5. januarja so se vršile po g. inž. Štefaniju od okrajnega glavarstva v Celju potrebne meritve za načrt* novega vodovoda za Novo cerkev, ki šteje okroglo 230 duš. Studenec na Poznjakovem travniku daje skoraj en liter vode na sekundo in leži v daljavi 1200 m celih 18 metrov nad višino na gričku ležeče vasi. Vodovod se bo torej mogel uporabljati tudi v obrambo proti požaru v yasi, kar bo v veliko korist vsem vaščanom. Zaupamo, da se bodo na priporočilo naših zastopnikov pri banovini ozrli z isto naklonjenostjo na nas, kakor so se na odbor za regulacijo Hudinje v minulem letu, saj je novi vodovod zdravstvena potreba za vas in posebej še za šolo in gostilne. Nova cerkev. Od 2. do 6. januarja so se vršile v naši župniji duhovne vaje za vse fante. Vkljub mrzlemu vremenu so bile precej dobro obiskane. Vodil jih je lazarist g. Ivan Belej od Sv. Jožefa nad Celjem, ki je imel krasne govore. Drugič prosimo za duhovne vaje v adventu ali postu, ker bo udeležba še večja. V našo žalost smo ob sklepu zvedeli, da so imeli drugi fantje, ki se niso udeleževali duhovnih vaj, ravno ob zaključka »vaje z noži« v bratskem pokolju v Socki. Fantje, imejte pamet! Veliko bolje na duhovne vaje, kakor kot zločinec v zapore ali kot ranjenec y bolnišnico! Kdaj boste spregledali? Ponikva ob juž. žel. Na izpraznjeno mesto šolskega upravitelja je imenovan naš domačin in obče priljubljeni gospod Jože Kincl. želimo, da bi nam deloval dolgo vrsto let v zadovoljnosti za prospeh naše ljube mladine! šmihel nad Mozirjem. Zanimiva je naša novoletna statistika za leto 1937. Bog nam je s smrtjo prizanašal in vzel k sebi le enega farana. Rojenih pa je bilo 13, poročenih sedem parov. Ena-ke statistike ni v zgodovini naše župnije. Stoprce pri Rogatcu. Patrocinij ali god našega farnega patrona sv. Antona puščavnika bomo letos obhajali v nedeljo 16. januarja in v ponedeljek 17. januarja. Oba dni bo rano sv. opravi^ ob 7, pozno" ob 10. IPefer R^i^tetr r Janžek Juri iz Zg. Sečove. Na Vaše pismo, naj pri vojnem okrožju pogledamo, kaj je z Vašo prošnjo za skrajšanje vojne službe sinu in kje leže vajine vojaške isprave, smo sicer intervenirali pri vojnem okrožju, a prošnje nismo mogli najti. Sporočite, katero leto je Vaš sin rojen in točni datum, ko ste prošnjo vložili in kam (ali neposredno na vojno okrožje ali morda pri občini) . Našim malčkom Matfažek Junaškega Slovenca povest v slikah Mama je odšla z malim Franckom na sprehod. Prišla sta do nekega ribnika in mati je rekla: »Francek, če bi tvoja mamica kar nenadoma padla v tale ribnik, kaj bi ti storil?« Francek ji je modro odgovoril: »Nič naj te nikar ne skrbi, mama, saj že sam dobro poznam pot do doma!« Višek pozabljivosti Zadnjič nekoč, ko je silno deževalo, se je neki gospod šele takrat spomnil, da je dežnik pozabil v šoli, ko je prišel do doma in je hotel dežnik zapreti... Brez skrbi! Ko se je storil mrak, je po ozki gazi prišel v vas sključen starček s punkljem na rami. Utrujen in obnemogel je le s težavo lezel naprej. (Dalje prihodnjič) Takole jo pogruntajo očetje, če gre mama po opravkih ... Potttične novice h dragih držav Romanski zunanji minister T Pragi 1» Beo-gr&dn. Novi romunski zunanji minister Mlceecu se Je pripeljal ». JumarJa ▼ Prago, kjer Je bil deležen prisrčnega «prejema ta Je Imel politične razgovore ■ tehoeJovašklm zunanjim ministrom ln ministrakim predsednikom. Mlcesca }• sprejel 10. januarja predsednik republike dr. Beneš ln ta dan se je odpeljal vtsold romunski gost v Beograd, da se sestane z našim ministrskim predsednikom ln zunanjim ministrom dr. Milanom Stojadtnovičem. Potovanje g. Mlcesca Je dokaz, da hoče Romunija pod novo Gogovo vlado politiko tesnega sodelovanja a Cehoslovaško ji. Jugoslavijo. Mussollnl sprejel 60 škofov ln 2000 duhovnikov. Mussolinl je sprejel ob zaključku letošnje »bitke za povečanje Btnega pridelka« 10. Januarja 60 škofov ter nadškofov In 2000 duhovnikov iz vseh krajev Italije. Mussolini se je pri tej priliki zahvalil duhovščini, ki ima velike zasluge za gospodarsko osamosvojitev Italije. Hudi boji v okolici Teruela. Spredaj poročamo o veliki zmagi nacion;'istov r>ri Teruelu. Po najnovejših poročilih pa so se v okolici Teruela rdeči znova hudo postavili v bran in so popolnoma razrušeno mesto cclo zavzeli ter prešli na nekaterih ^očkah v ofenzivo. Nacional' i so odbili vse p-** 'te nap - rdečih ln so obdržali v okolici Teruela vse važne postojanke, katere so si priborili s prvotno zmagovitim pohodom. Iz japonsko-kitajske vojne. Za 11. januar je sklican v Tokio državni svet, kateremu bo predsedoval sam cesar. V zadnjih 70 letih se je se stal japonski državni svet trikrat: med japon-sko-kitajsko vojno leta 1894, leta 1904 pred ru-sko-japonsko vojno in leta 1914, ko je Japonska napovedala Nemčiji vojno. Tudi pri tokratnem zasedanju državnega sveta gre sigurno za zelo važne sklepe. — Dne 10. januarja so zavzeli Japonci popolnoma razdejani Cingtav, katerega sta zapustili kitajska vojska in mornarica pred 14 dnevi. Domače novice Krvav prepir med bratoma. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici sta se sprla v hiši posestnika Stelcerja brata Franc in Andrej. Radi malenkosti je zasadil 23 letni Franc Stelcer bratu Andreju nož v desna pleča. Zabodenega so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Dva požara. Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je uničil ogenj josestniku Janezu Predi-kaka gospodarski poslopje s krmo in z raznim orodjem. — O drugem požaru poročajo iz Bot-kovcev pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, kjer je zgorela radi slabega dimnika domačija po sestnici Mariji Lajh. Dve obsodbi v Mariboru. Mariborski senat je obsodil 9. januarja Franca Fekonjo, 38 letnega viničarja lz Zg. Voličine, na dve leti, ker je za-žgal lz sovraštva posestniku Potočniku uto. — Isti dan je dobil dve leti strogega zapora mlado letni Franc Z., ki je 2. decembra na poti proti Ptuju nasilnim potom odvzel krošnjarju Izidorju Dukašiču 207 din. Društvene vesti Marija Snežna. Prosvetno društvo priredi v nedeljo 16. januarja ob pol treh v Zg. Cmureku v gradu g. Mallyja burko v treh dejanjih »Lesena peč«, na katero vabimo vse domačine In sosede! Dopisi Šmartno pri Slovenjgradcu. Tukajšnja mladinska dekliška Kmečka zveza je imela v nedeljo 9. januarja svoj ustanovni občni zbor. Predsed- nica pripravljalnega odbora I^m^ha M m-««i Je »tvorila občni zbor ter imela zelo pomenljiv nagovor. Občnega zbora m Je udeležilo 43 deklet. Za predsednico Je bila Izvoljena Hrfbernlk Ma-lika iz Legna, za pod redsednico Sele Lojzka lz Dobrove, za tajnico Marzel Lenčka lz GoLave-buke, za blagajničarko Gamse Marica Iz Smart-na ter Se odbornlce Iz posameznih krajev. Upati Je, da se bo t te vilo članic podvojilo, če ne Se potrojllo. 8v. Vid pri Ptuju. Da bi tudi letos zasijal žarek božičnega veselja v naše revne domove, Je priredila šola, kakor vsako leto, božičnieo. S prispevki raznih ustanov tn zasebnikov je bilo obdarovanih 180 najslromašnejSih Šolarjev. Vsem dobrotnikom, ki so pripomogli k tako bogati bo-žičnici, izreka upravlteljstvo Sole v Imenu vseh obdarovancev najtoplejšo zahvalo. Mala Nedelja. Gasilska četa Mala Nedelja vprizori v nedeljo 23. januarja ob treh popoldne v Društvenem domu Jalenovo burko »Lesena peč«. Vabljeni ste! Makole. Dne 2. januarja se je v Posojilnlčni dvorani vršil ustanovni občni zbor krajevne Kmečke zveze, ki Je sprejel sledeči resoluciji: 1. Nad 150 zborovalcev ln vinogradnikov, zbranih na ustanovnem občnem zboru KZ v Mako-lah, zahteva, da kmet-vtnogradnik popolnoma prosto, brez vsake trošarine prodaja lastni vinski pridelek na debelo, kakor je bilo do sedaj običajno od 5 litrov naprej. 2. Davčne oblasti naj ne predpisujejo davka ne pridobnino kmečkim fantom tn dekletom, ki se z obrtjo ne bavijo tn se je tudi niso učili. Zg. Sv. Kungota. 21. decembra je bila pri nas lepo uspela božičnica šolskih otrok. Zahvalo za obdarovanje zaslužijo v prvi vrsti domačini, zlasti dediči pokojne gospe Eger Zdenke, ki so prispevali 1000 din, domača občina, banska uprava, trgovci in tovarnarji doma ln iz sosedstva, zla sti iz Maribora. Vsem Iskrena hvala! Vojnik. Upraviteljstvo ljudske šole v Vojniku se v imenu obdarovanih otrok ob priliki božič- KAKO STE ZADOVOLJNI S PRILOGO? Naša priloga »Kmečko delo« je vzbudila pozornost. »To smo res potrebovali«, pišejo nekateri. »Dobro ste jo uredili«, hvalijo drugi. In tako dalje. Mi pa pravimo: Začeli smo in želimo vedno bolje nadaljevati. Mnoge smo povabili na so delovanje, vabimo pa tudi sedaj vse, ki želijo kaj iz svojih izkušenj povedati, da bo dobro za vse. Nič ne reci: »Bodo že drugi« — Ti moraš, če znaš in veš! V »Kmečko delo« naj pišejo predvsem izkušeni ljudje, ki to delo opravljajo! Možje in fiantje absolventi kmetijskih šol: pero v roke! — Pozdravlja vas uredništvo priloge »Kmečko delo«! ■iee nhvaljvje vsem. ki eo pripomogli, da Je bflo 130 rrvnih otrok obdarovanih z obleko, fcevtjl ta perilom. Našli bo me mnogi, ki so Imeli amogo razumevanja za to dobrodelno akcijo ter ao veliko darovali, Uttnje kakor tudi nekatero celjske tvrdke. Vsem Iskrena zahvala! MALA OZNANILA SLUŽBE: Prodajalka s nekaj gotovine se išče proti dobri plači in mesečni vrnitvi 1000 din. Ponudbe na upravo »Slov. gospodarja« pod šifro »Maribor 71«. Vlnlčar s štirimi delavci se sprejme. Vprašati: Limbuš, gostilna Robič Pavla. 67 Vajenca sprejmem takoj. Toplak Franc, kovač, Ruše. 40 Zakoncema oddam stanovanje in njivo na odslu-tek. Ločičnik, Rošpoh 125. 41 Deklo v pomoč gospodinji Išče žigart Kristina, Sp. Porčlč 38, Sv. Trojica v Slov. goricah. 45 Sedlarskega vajenca, močnega, Iščem. Joško Kolar, sedlar. Slov. Bistrica. 51 Konjski hlapec se takoj sprejme. Pogoji: treznost, pridnost, zanesljivost ln samostojnost, kar mora dokazati. Ressnlk, trgovec, gostilničar, Sv. Jurij ob Pesnici. 54 Mlajšo deklo k živini «če Pen Nežika t Sv. Trojici v Slovenskih goricah. 55 Sprejme se «fer, Košakl 36. delovne moči. Schwarz, 57 Hlapca ln deklo sprejme v službo Caf Ivan, posestnik, Pobrežje, Ob Dravi 1, Maribor. 59 POSESTVA: Prodam posestvo 24 oralov, obstoječe lz njiv, travnikov, sadonoanika, mešanega gozda, a vodovodom v hiši, par minut od farne cerkve in šole, četrt ure od postaje Ponikva. Even-tuelno tudi zamenjam za manjše posestvo 4 do 8 oralov. Poj« «mila daje gostilna StmončUS, Proseniško, Sv. Jurij ob jui. žel. _ 68 V najem se da takoj gostilna, gospodarsko poslopje, deset oralov zemlje na prometnem kraju. Vpraša se v gostilni Muršec, 8t Bj r Slov, goricah. M Prodam malo posestvo. Skrbinšek, Stranice, K» njice. 42 RAZNO: Celoletni vremenski koledar za 3 din naročite v Cirilovi v Mariboru ln Ptuju. Preprodajalci popust! Prečitaj! Važno! Ob priliki 60 letnice obstoja Tušakove trgovine pri Sv. Antonu v Slov. goricah smo znatno znižali cene manufak turnemu blagu. Preskrbite se torej a toplo obleko in perilom, saj samo v Tušakovi trgovini j« največja Izbira in najnižje cene! 47 Sveče — za Svečnico v Cirilovi v Mariboru ln Ptuju! Zelo lepo sadno drevje z garancijo pri Sadjarstvu Dolinšek, Kamnica, pošta Maribor. Zahtevajte prospekt! _ _25 Ogledalce s sliko g. ministra dr. Korošca za ceno 2 din dobite v Cirilovi v Mariboru in Ptuju. lllll v „Slov. gospodarju" imajo najboljši uspeh! KERSAN (JAJ DELUJE dobro pri obolenju želodca, Jeter ln ledvic. POMAGA pri arteriosklerozi In heme-roldih. OLAJŠAVA muke in bolečine pri revma-tizmu in boleznih v kosteh. UBLA2UJE bolečine pri mesečnem perilu in menjavi let Dobi se v vseh lekarnah! Reg. S. št. 19.830/930. Habakuk 1 Reimmichlova povest podomačena — Z dovoljenjem založbe »Mrdavs, čujte, nekaj vam bi rekel! Vzemite zdaj otroka, nesite ga domov in zjutraj ga spet prinesite! Potem ga bova krstila na dve imeni; prvo bo ime kakega svetnika, drugo pa naj bo Habakuk.« »Nak, gospod, tako ne bova barantala. Dveh imen pobu ni treba, ker ni kak grof. Krstila ga bova samo za Habakuka in sicer takoj zdaj. Tako hočem pa je.« »Jaz pa nočem tako pa je,« se je odrezal gospod. »Prav. Potem me otrok ne briga nič več in ga vam pustim. Napravite z njim, kar hočete! Še prašat ne pridem več, kaj je z njim. Lahko noč, gospod!« Kmetic si je poveznil klobuk na glavo in jo je mahnil k durim. Prestrašeno je odstopicljal župnik za njim in je rekel proseče: »Za sveto voljo, Urh, ne uganjajte tako! Pridite, da se po pameti pomeniva!« »Po pameti rad,« se je Mrdavs nasmejal, »ali kratko mora biti. — Ali torej hočete otroka krstiti, kakor to po pravici in postavi hočem?« »Da — ne — da, da, da,« je župnik zajecljal. »Menda ne bo greh.« »Tega še nisem eul, da bi bil greh, če gospod otroka krstijo.« Skupaj sta se vrnila v sobo. Tu je župnik še na vse načine poskušal, da bi kmeta pregovoril. Ali ta je bil tako trdovraten in se ni dal prepričati, da se je moral župnik vdati. Vzdihnil je in stopil zopet za mizo, da zapiše v krstno knjigo, kar je bilo treba zapisati. Mrdavs mu je gledal čez ramo in se prepričal, da je zapisano samo ime Habakuk. Nato sta šla v cerkev. S težavo je župnik pripravil, kar je za krst potrebno, in je otroka krstil res na ime Habakuk. Ko je Mrdavsa opomnil, kake dolžnosti je sprejel kot boter, in ga na kratko poučil, se je kmetic zasmejal: »To že davno vem iz katekizma in iz krščanskega nauka. Saj sem kristjan in storim, kar je prav. Brez zamere, gospod, in lepo zahvalim za opravilo! Prihodnjič pošljem svojo staro, da vam kaj boljega prinese v košari. Pa lahko noč, dobro se naspite in naj se vam nikar nič hudega ne sanja!« Pograbil je košaro in odkorakal iz cerkve. Nekaj dni pozneje je šla novica o najdenčku kakor veter po vsej dolini. Sodišče je poslalo zdravnika, ki je dejal, da je otrok vsaj že pet tednov na svetu. ■ Najbolj so ljudje seveda ugibali, odkod je dete in čigavo je. Večina je sumila Katrico, Mrdavsovo najmlajšo sestro, da je ona mati. Tedaj se je iznenada vrnila Katrica domov in razbila vsak sum, da bi ona bila mati. S tako krepkimi dokazi je to izpričala, da res nihče ni mogel dvomiti, da govori resnico. Ko je moral tudi Mrdavs verjeti, da jo je po krivem obdolžil, se mu je obraz raztegnil, da nisi vedel, ali mu je prav ali ne. Župniku so zaradi skrivnega ponočnega krsta nastale take sitnosti z oblastmi, da je zaprosil za pokoj in zapustil Podkraj. Orožniki so medtem marljivo iskali, kdo je mati najdenčkova; po enem letu pa, ko ni bilo najti .nobenega sledu, so opustili poizvedovanje. Tako je ostala Habakukova skrivnost zavita v temo, ki ie nihče ni znal razjasniti. H. Šest let so potiskali mladega Habakuka od hiše do hiše in nikjer ni našel doma. Pri Mrdavsu ni ostal celi dve leti. Ko je umrla Mrdavsinja, je prišla ena izmed Mrdavsovih sester za gospodinjo. Ta najdenčka ni mogla trpeti in ga je lepega dne postavila na cesto. Pobič je prišel h krojaču Nacu. Ta je zahteval, naj mu plača občina za to sto goldinarjev na leto, in, ko jih ni dobil, ga je čez pol leta dal Florijanu, revežu dninarju. Tu je ostal poldrugo leto. Ker mu Florijan ni dal jesti in ne kaj obleči, ga je občina vzela in spravila v vaško štacuno. Štacunarja sta bila stara zakonca brez otrok; tu je bilo Habakuku dobro. Pobič se je zbistril, bil je brihten, nikoli se ni jokal, vedno je bil dobre volje, lička so mu postala polna in rdeča, okoli ljubkega obraza so se mu jeli kotirati pšenični lasje. Res, ljubek otrok je bil, le eno mu je manjkalo: rastel ni. S šestimi leti je bil še zmerom tak, kakor kak trileten otrok. Zaradi tega so ugibali ljudje sem in tja in neumno sklepali, češ da dobi premalo jesti. Tako se je zgodilo, da sta mu štacunarja povezala culo in ga postavila na cesto. Zdaj je prišel šestletni Habakuk v hišo podkraj-skega voznika, kjer je nazadnje našel svoj dom. Luka Drnik, Habakukov novi rednik, je že več ko dvajset let vozil iz Podkraja v Tržič in nazaj. Vsak teden enkrat je mahnil s svojo kobilico po dolini proti mestecu; prenočil je na sredi pota kje, tako je zjutraj že zarana bil v Tržiču. Tu je predal, kar so mu podkrajški kmetje naložili: jajca, maslo, kure in piščeta, krompir in kar je še takega. Nazaj je peljal kmetom sladkor, kavo, moko, različno orodje itd. Mož je bil velik, precej zdelan, z dolgimi nogami, šibkih prs, glava mu je bila majcena, obraz zaripel in z rumenkastim strniščem zaraščen. Levo nogo mu je bilo pred leti zmsčkalo; zaradi tega je precej šepal. Čeprav je imel vedno dovolj opravila, je Luka bil in ostal siromak, ki je ob svetkih in petkih hodil v eni in isti obdrkani in oguljeni obleki. Računati ni znal in je za svoja pota vzel tako malo, da skoraj vredno ni bilo reči in da sta on in njegova kobilica od tega komaj živela. Njegova serasta kobilica »Luca«, ki je bila že Bog ve koliko stara, mu je bila edina prijateljica, najhujši in najzoprnejši sovražniki njegovi pa so bili avtomobili. Take spake se je Luca nekoč tako prestrašila, da. je zvrnila svoje gare in si zlomila prednjo nogo. laika pa se od kobile ni mogel ločiti. Namesto da bi jo dal konjedercu, jo je dal zdraviti. Odsihmal je Luca šepala na desni nogi, prav kakor Luka na levi. Kadar sta šla drug poleg drugega, sta se jima glavi zibali sem in tja in nihali zdaj narazen zdaj vkup. Bilo ju je prav smešno gledati. Sicer se nista v vsem ujemala. Luka je bil pobožen mož in je spotoma večidel premolil, ko je krevljal za vozom. Luci ni bilo to nič po volji; Luci je bil ljubši pomenek od molitve. Luka naj bi bil vso pot z njo govoril, naj bi jo bil hvalil in jo trepljal po vratu in bedrih. Če se je možak preveč zatopil v svoje pobožne misli in če je bil vrh tega še voz malo težek, se je primerilo, da je mrha kar na vsem lepem obstala. Kadar pa je obstala, je pa tudi stala kakor pribita. Skoraj da ni bilo sredstva, da bi jo ganil in premaknil. Navadno se je tedaj godilo takole: Luka je nekaj kratov šel okoli nje okoli in okoli in ji je prijazno pihal na dušo: »Luca, pamet si posodi, ne bodi no taka! Na, potegni! Prej ko bova doma, dalj časa boš počivala. Doma te čaka oves pa kruh pa še sladkor — na, pojdi!« Luca je odkimala. »Luca, ne bodi no trmasta! Saj nisi koza, saj si vendar konj, najlepši in najpridnejši konj, kar sem ga kdaj imel. Saj še nobenega drugega konja imel nisem in tudi nobenega imel ne bom kakor tebe. Ali pridna moraš biti in čednostna moraš biti, vsak dan bolj čednostna. — Na, hiiiii!« Toda Luce ni ganil. Še premaknila se ni, le z levo zadnjo je pobrskala. Kak drug voznik bi bil zgrabil za bič in bi bil takile zakrknjeni kobili po plečih posvetil. Ali na to še misliti ni bilo. Kajti Luca še svoj živ dan ni videla biča, kaj šele, da bi ga bila okusila, in Luku je bilo to orodje tako zoprno, da ga vse življenje ni prijel. S hudim Luka ni znal; preveč mehkega srca je bil. Torej je kobilico počohal za ušesi in je dejal prijazno: (Dalje prihodnjič) Stoletnika na Hrvaškem In v Srbiji Na HrvaŠkem na odkrili 110 let staro Marijo Horvat, lci je osebno poznala bana Jelačiča in ranjkega cesarja Franca Jožefa, sedaj so pa našli še 120 let starega moža Marka Dimitrije-viča iz vasi Radenkovlč v Mačvi. Mož si je časnikarje kar naročil, ker bi rad, da tudi o njem pišejo časopisi. Prav istega leta, ko se je on rodil, so v Srbiji na ukaz ubili vodjo Kara-djordjo. Dimitrijevič je po rodu Bolgar Dimitrijev, ki je kot 12 leten deček pobegnil od doma in se zatekel na Madjar-sko. Od tam je prišel v Srbijo in se oženil. Poslej se je pisal vedno za Dimitrijeviča. Dvakrat se j" oženil. Druga žena je stara 90 let in je Se pri življenju. Mož ne pije nič, pač pa kadi. Največja poljedelska knjižnica Evrope Obe poljedelski knjižnici v Rimu in Moskvi sta mednarodni, največja tozadevna državna na svetu je v Washing-tonu, a koj za njo je knjižnica čehoslovaške poljedelske akademije ▼ Pragi, ki ima 120.000 knjig in več kot 1300 strokovnih listov, »d teh je skoraj 200 izvenev-ropskih. Prav za prav J« 13 knjižnic, ki so pa * enotno organizacijo, vodstvom in prostori strnjene v celoto. Tu so razea same knjižnice tudi razne poljedelsko-strokovn* zveze, kot vrtnarska, gozdarska, čebelarska ln sviloprejska. Kdor bi hotel kaj zvedeti o poljedelskih ali gospodarskih zadevah glede um ovčarstvo na Češkem in tja- do koruznih cen minulega desetletja v Brati li v Romuniji, najde tu kar koj v posebnih knjigah, listih, zasebnih d»« pisih v 26 jezikih informacije. Tu ustvarjaj* češko in nemško polj»« delsko Icnjlžnico; tu sem se stekajo vsa vpraSa* nja iz vsega sveta gled» na vzhodnoevropska poljedelska vprašanja; od tu je izšla tudi zaml«l za ustanovitev medn*«. rodne zveze poljedelski*' knjižnic. MALA OZNANILA"» SLUŽBE: Pridno dekle za vse sprejme Warsberg, Šmartno ob Pakt 62 -10 let staro, zdravo in sigurno v vožnji, kupi Caf Ivan, posestnik, Pobrežje pri Mariboru, Ob Dravi 1. 58 Rženo slamo, tudi cel vagon, vzamem v zameno za sadno drevje. Dolinšek, Kamnica pri Mariboru. 26 Pošten hlapec se takoj «prejme. Herič, Gačnik 57, Pesnica._ 61 Učenec poštenih staršev, ki je dovršil vsaj dva razreda srednje šole, se sprejme v trgovino mešanega blaga. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na: Mira Penič, Maribor, Vetrinjska 9. 63 POSESTVA: j i Hiša z vrtom in njivo v okolici Celja se ugodno proda. Informacije daje Ivan Gobec, koloni-jale, Celje. 43 Prodam posestvo 11 oralov. Vukovje 20, Sv. Marjeta ob Pesnici. 44 Prodam travnik dva in pol orala. Franc Vajn-gerl, Sv. Jakob v Slov. goricah. 46 Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 1240 Železno črno palico sem zgubila 20. oktobra 1937 na cesti od Rogatca proti Sv. Križu. Najditelj se naproša, da jo odda na pošti v Rogatcu. 49 Sadno drevje, vinsko trsje in korenjake Vam nudi trsnica in drevesnica Ceh, Sv. Bolfenk v Slov. goricah. Ceniki zastonj. 1529 Krasno posestvo z novimi stavbami, tik okrajne ceste, sadonosnik, vinograd, gozd, travnik, njive, proda Janez Petrovič, Mestni vrh pri Ptuju. 50 Lepo posestvo pod Mrzlico se proda pod ugodnimi pogoji vsled izselitve. Naslov se izve v Kmetijski zadrugi na Dolu. 60 RAZNO: Obiščite te dni trgovino »Pri starinarju«, Koroška cesta 6! Kupite najceneje ostanke, srajce, oblekce, hlače, predpasnike, dve svilnati odeji, Jopice in drugo. 70 Za predpust — vsakovrstni papir, konfetl, kraljice, šaljivo pošto itd. v Cirilovi v Mariboru in Ptuju. Velika zaloga moških, ženskih oblek, nogavic, perila, obutve najceneje Julija Novak, Maribor, Krčevina, Aleksandrova 6. 72 Sadna drevesa, pritlična, srednja in visokodebel-na. Cepljeno vinsko trsje, korenjake, nizke vrtnice in ribis dobavlja v prvovrstni kakovosti, po nizki ceni Drevesnica I. Gradišnik, šmarje-ta, pošta Celje. 1716 Nove šivalne stroje, šivajo naprej in nazaj, Stikajo in Stopajo, 20 letna gr^-ancija, prodaja po 1650 din samo mehanikar Draksler, Vetrinjska 11, Maribor. Isotam železna peč in radio-aparat poceni na prodaj. 65 Pogrezljivi šivalni stroji 2100 din, nepogrezljivi 1700 din, z 20 letno garancijo pri Ussar, Maribor, Trubarjeva 9. 69 Sedaj verjamem, da so v manufakturi Grajske starinarne, Vetrinjska 10, Maribor, zares najnižje cene. 66 Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov, 3% obveznice, bone, delnice itd. Valute (tuji denar) vseh držav — kupimo takoj in plačamo najbolje 56 Bančno Kom. zavod Maribor, Aleksandrova cesta 40 Prodaja srečk drž. razredne loterije Modna in manufakturna trgovina ANTON PE TEK CELJE — Prešernova ulica 21 ŽENINI IN NEVESTE! Velika izbira manufakturnega In modnega blaga se dobi pri znani tvrdki nizkih cen! — Se priporoča Modna in manufakturna trgovina ANTON PETEK CELJE — Prešernova ulica 21 1! Brezplačen pouk v igranju II Klavirske harmonike od din480 - Zahtevajte brezplačen katalog! MEINEL &HEROLD, Maribor št. 106 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalccm NEUHOLD FRANC trgovec Slovenska Bistrica ¥csei|e in zadovolfnos! napravi nevestam in ženinom manufakturna In konfekcijska trgovina ANTON MACUN v MARIBORU, Gosposka ul. 8-10 s tem, ker Vam nudi veliko in lepo izbiro. — V posebnem oddelku za ostanke se Vam razveseli srce, ker so ostanki tako lepi in poceni. DraZbcni oftlic. IV I 2872/37—a Dne 11. februarja 1938 ob pol 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 28 dražr ba nepremičnin: zemljiška knjiga: I. Limbuš vi. št. a) 15,' b) 135, c) 139; n. Hrastje vi. št. 103* cenilna vrednost: I. a) din 28.507, b) din 32.518, c) din 28.071; H. din 37.667.20 vrednost pritiklin: din 1170.—, ki je ža upoštevana zgoraj v cenilni vrednosti zemljišča najmanjši ponudek: I. a) din 19.004.66,5 b) din 21.940.—, c) din 18.714.—; Id din 25.111.46 Pravice, katere bi ne pripuščale dražba} je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž| benem naroku pred začetkom dražbe, sij cer bi se jih ne moglo več uveljavljati gle| de nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 16. decembra 1937. 48 __ii Kreppapir en gros za trgovce najugodneje v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila Maribor in Ptuj. c&ežba zimska hrana in premalo gibanja sta v zim* skem času vzrok slabe prebag ve želodca, čestih omotic, zaprtosti in nerednega črevesne« ga delovanja. Stare bolezni se vsled mraza zopet izraziteje pojavijo: splošno debeljenje, temo roidi in zap r~t j e; motnje v želodcu, C rcvesna obolen j a", glavobol, nespečnos t, napetost tele s a, omotica. Posebno zrelejše in starejše osebe so tem nadlogam podvržene. PLANIMKA CA3 čisti ter tako deluje blago de j-< no na vse telo in na VaSe splošno zdravstveno stanje. —' Zahtevajte v apotekah izrecno le »Planinka« čaj - Bahovec, ki se ne prodaja odprt, temveč le v zaprtih in plombiranih zavitkih z napisom proizvajalca: APOTEKA MB. BAHOVEC, Ljubljana, Kongresni trg IS. S, br. 29550135- Nalivna peresa od Din 6.— višje, v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj. Pr»! liipslavenski Loznpi, Barmp. 1775 Veliki nasadi za produkcijo cepičev in ukoreninjenih trt z najboljšo amerikansko podlago. Zahtevajte cenik! Zaročenci! 20 Poročne vence. Šopke ▼ vel Ud Izbiri dobite poceni kakor tudi posteljno perje od 8 din naprej pri »LUNA«, Maribor, samo na Glavnem trgu 24 Dospela je zadnja partija zimskih TOVARNIŠKIH OSTANKOV Dopisnica zadostuje, pa Vam poSljemo na dom kateregakoli navedenih zavitkov za reklamno ceno 130 din, po poštnem povzetju, poštnine prosto. — Zav. št. Is 18 do 20 metrov močnega flanela, platna in druka. — Zav. št. 2: 4 m bar-henta za obleko in 8 do 12 m flanele. — Zav. št. 8: 4 m volnenega blaga za žensko obleko ln 3 do 5 m flanele. — Zav. št. 4s 3.20 m močnega športnega štofa za moško obleko ali ženski plašč in eno kravato ali nogavice. — Hitite z naročili, dokler zaloga traja! VIKTOR MAVRIC 1869 manufaktura Maribor, Kralja Petra trg 4 Igre Ka zimske večere Po 2 din: šah — dama — mlin — domino — tombola — črni maček — kocke za zlaganje teže — mozaik r& zlaganje — novčiči — črni Peter — domino v slikah. Po 3 din: človek ne razburjaj se — ki-neške uganke — igra 15 — trdnjava — halma — na kraju bič poka. Po 4 din: tombola v slikah — Plutonova tekma — kolo sreče — črna maska in detektivi — Miki, Oskar in šerif — boks v krogu. Po 6 din: nogomet — alke — ribolov. Po raznih cenah: na izbiro velike igre z raznimi pripravami in slikami. — Dobite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. Hranilnic Centralo: Maribor c banovine Naribor Podružnica: Celfe ¥ lastni nofi palači na ogli? nasproti pošle, prei Južnošfa- tiosposkc-siovenshe ulice. ,7 fcrsha hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in i^ ^ račun proti najugodnejšemu obrestovanjn. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem ¡d z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. nnnnnnnnnrririnnnnnnnnnnnr innnnnnnnnnnnnnnnn □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ W S Tk. K PREVDAREN SLOVENSKI OOSPOO&Ii 92 S£BE, SVOJCE iN SVOJE IMETJE VZAJEMNI ZAVAROVALNIC ¥ LJUBLJANI PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. 6L. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10 KRAJEVNI ZASTOPNIK! V VSAKI FARI! najbolje ln najvornefe pri Spodnieštaferski ljudski posojilnici Gosposka ulica 23 regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000 Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatln v Mariboru — Urednik JanuS Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj: Tlakama sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru