Rešitev velikonočnega pozdrava v 3. številki. Vesela Aleluja! Prav so ga rešili: Pikica Predaličeva, učenka v Metliki; Andrej Kezele in Dra» goslav Tomažič, učenca III. b razreda v Sp. Šiški; Franc Zorman, učenec III. a razr. II. m. d. lj. šole v Ljubljani; Olga in Gorči Koželjevi v Mokronogu; Franc Zorko in Milan Kolar v Ljubljani; Marija Kolenčeva, učenka V. razr., Jurij Kle* irenčič, učenec VIII. razr., oba v Mokroaogu; Miša Krašovčeva pri Sv. Jurju ob Taboru; Vincenc Rošker in Ivan Kuhar, učenca IV. b razr., Marija Restarjeva, učenka V. razr., vsi v Hrastniku; Vera Orlova, učenka I. mešč. razreda v Ljubs ljani; Ladik VVisinger, učenec II. razr. v Litiji; Branimir Tancig, dijak I. a razr. real. gimn. v Ptuju; Vida Požgajeva v Kranju; Boris Verbič, učenec II. vadn. razr. v Ljubljani; France Goršič, učenec III. razr. na Vrtači v Ljubljani; Marija Plavšakova, učenka VI. razr. v Trbovljah; Slavko Rossner v Braslovčah; Janko Sovre, učenec V. razr. v Studencih pri Hrastniku; Pepca Lorberjeva, učenka I. mešč. šole v Mariboru; Dušan Vargazon, učenec II. razr. v Zidanem mostu; Mi» livoj in Ljubomir Humek, uč. lj. š. v Mariboru; Damjana Baeblerjeva, učenka II. r. v Celju; Tonče Ribič, učenec III. razr. v Loki pri Zidanem mostu; Martica Zupan« čeva, učenka IV. razr. v Sevnici; Zdravko Macarol, učenec III. razr. sal. zav. na Radni; Milena Zamperlova v Radovljici; Mirček Rosina, učenec III. razr. v Bre« žicah; Ivana Krivčeva, učenka V. razr. v Hrastniku; Martina Kunaverjeva na Selu pri Žirovnici; Ana Šavnikova, učenka IV. razr. v Kranju; Josip Šebenik, učeneo IV. a razr. v Sp. Šiški; Viktor Smolej v Kranjski gori: Roza in Marija Zupančevi. učenki VI. razr. v Mokronogu; Milka Globevnikova, učenka V. razr. v Št. Rupertu; Julij in Stanko Renko v Mokronogu; Živka Crobathova, učenka V. razr. v Kranju; Joško, Milica in Mija Globevnikovi v Novem mestu; Vlasta in Zlata Košarjcvi, Manica Simoničeva, Slavica Štepičeva, Olga Potrčeva, Olga Musegova, Olga Ro» sičeva, vse učenke v Ptuju; Bogomil Kavčič v Crikvenici; Lizika Bauverjeva, učen* ka IV. razreda v Gor. Radgoni; Boris Vajda, dijak II. a razr. realne gimn. v Ptuju; Marinka Pristovškova v Zalcu; Boris Andrijanič, učenec IV. razr. v No vem mestu; Unschuld Srečko, učenec II. razr. mešč. šole, Ida Kocijanova, učenka V. razr. Ij. šole. oba v Krškem; Bogomir Fegic, učenec IV. a razr. II. mestne lj-šole v Ljubljani; Zora in Nada Vengarjevi v Radovljici; Ivica Ziererjeva v Moj kronogu; Ženica Rebčeva, učenka IV. r. v Litiji; Alojzij Zavratnik, učenec III. r. mešč. šole v Ptuju; Nadica Ženerjeva in Nežika Činžarjeva, učenki VI. r. v Raj« henburgu; Ivo Poljanec, učenec IV. razr. v Celju; Josip Bregant, Ivana Malejeva, 93 E. Giogioni, Ljudmila Ertljeva, Avguštin Jelen, Marija Jermanova, Angela Rožiče* va, Milana Velepičeva, učcnci in učenke IV. razr. na Koroški Beli; Vlndimir Časl, učenec II. razr. v Žičah; Drago Verdaj iz Studencev pri Hrastniku; Miran Flere, učenec III. razr. v Kranjski gori; Manicu Šegulova, Jelko Šegula, Pavel Segula, vsi v Ptuju; Julij Vrbič, učenec IV. razr. v Karteljevem; Ina Slaparjeva, učenka v Olševku; Justina Luznarjeva, Maks Lotrič in Jože Megušar, učenka in učenca IV. razr. v Selcih; Pepo Druškovič, učenec IV. razr., Zorka Dr:'škovičeva, učenka III. r. v Slovenjgradcu; Hlastec Anton, Breclan Albin, Josipina Leskovarjeva, Antonija Potočnikova, učenca in učenki VI. razr. v Čadramu; Ročkar Martin, Spendija Fr., Torič Rudolf, Zigarič Jakob, Marija Čuješeva, Slavica Kusterjeva, Rozalija Jur* kovičeva, Angeljca Lucijeva, Lenčika Sevcrjeva, Marica Trstenjakova, Alojzija Zadravčeva, Nežica Zadravčeva in Terezika 2ibratova, učenci in učenke na Hu» mu pri Ormožu. Tajinstveni napis v 1. in 2. štev. so tudi prav rešili: Viktor Smolej v Kranjski gori; Franc Zorman, učenec III. a razr. II. m. d. lj. šole v Ljubljani; Milivoj in Ljubomir Humek, učenca IV. ljudske šole v Mariboru; Boris Verbič, učenec II. razr. vadnice v Ljubljani; Nada Vozlova, dijakinja v Ljubljani/Trebnjeni; Mirček Rosina, učenec III. razr. v Brežicah; Marija in Vida Bezeljakovi v Žalni; Milica Jenkova, učenka IV. razr. v Litiji. Srbski ujetnik. sanje na Miklavžev večer« in potem bi hotel izdati na tak način vsako leto po Med svetovno vojno so privedh v vas en0 mladinsko igro, ako dobim založnika. srbskega ujetmka. Gospodar ga je lmel Pri tej priliki naj še omenim, da so se rad. Domačini so mu stregli z vsem po* v igri »Tončkove sanje na Miklavžev ve> trebnim. Srb pa je bil vedno zalosten. Go. čer<< našle §e nekatere tiskovne napake, spodar ga vprasa: »Cemu si zalosten? Saj ki ge niso popravljene. Tatn naj se čita lmaš vsega dovolj?« — Srb mu odgovo^ na 10 strani v 16 VTsti BZa<< namesto »pa«. n: »Na Pljučih sem bolan. Bojim se tukaj na 36 strani v j5. vrsti BZ iičkanjem« na, umreti! Moj dom stoji v Srbiji! Moj kralj mesto >>v iičkanjem« in na 87. strani v 21. • Peter živi v Srbiji! Tudi moj grob naj bo vrsti )>nji(< namesto »njih«. v Srbiji!« — Kmalu se mu je lzpolmla . želja. Povrnil se je v domovino. V Ijub* *r. Kojec. ljenem naročju svoje matere je šele dobil mir „ _ , . Zgled zdržnosti. Marija Zalacjeva. Kardinal Maning se je rodil leta 1808. Še enkrat »Prstan«. na Angleškem in je bU vzgojen v angleški drzavni ven. Po dovršemh studijah so ga Do Iretjega gre rado! Tudi }az sem igro namestili leta 1831. pri ministrstvu v ko« »Prstan« zdaj v tretjič dopolnil in popra« lonijah. — Nekoč je prigovarjal nekemu vil ter jo s tem dogotovil. Zazdelo se mi delavcu, naj se iztrezni in opusti pijan« je, da imata prvi dve dejanji nekoliko čevanje, ker bo sicer nesrečen. »Gospod!« prerahlo zvezo s tretjim dejanjem. Zato je odgovoril delavec, »saj vi tudi pijete, sera vzel iz tretjega dejanja štiri osebe, le ne tako cene pijače, kakor jo pijem in sicer župana kot razbojniškega pogla« jaz!« — Te besede preprostega delavca varja, prvega svetovalca kot ključalničar? so šle kardinalu do srca. Vzkliknil je: »Od skega pomočnika in bogatega zlatarja, dru< danes ne pijem niti kaplje več.« — Ma« gega svetovalca kot krošnjarja in tretjega ning se je iz ljubezni do naroda zatajeval svetovalca kot popotnega kramarja. Iz vse svoje življenje, a dosegel je tudi sU nastopov teh oseb sem napravil nekaj no« jajne uspehe. Ob njegovi smrti je bilo v vih prizorov v začetkih prvega in drugega Londonu nad 28.000 abstinentov. Maninp dejanja, a dosedanja dvodejanjka, ki je je bil neomahljivo zvest svoji obljubi namenjena za manjše odre na deželi, osta^ zdržnosti. Celo v njegovi zadnji bolezni ne v tridejanjski igri neizpremenjena. ga ni mogel pregovoriti zdravnik, da bi Tuli tretje dejanje sem z ozirom na to užival kakršnokoli alkoholno pijačo. — dopolnitev nekoliko predelal. Tako dopol« »Zmernost je dobra, a zdržnost je boljša.« njcna in popravljena tridejanka bi bila ne« je dejal. Umrl je vvisoki starosti 1.1892. kaka satira na sedanje prevratne razmere — V abstinenčni zgodovini je njegovo v svetovni zgodovini in bi jo izdal letos ime zapisano z zlatimi črkami. Pri Angle» v knjižici s podobami kakor »Tončkove žih je ostal v trajnem spominu. 94 Cenjeni gospod Doropoljski! Odgovor: Precej dolgo sem že naročena na »Zvon« Ljubi Franc! ček«,.ki mi jako ugaja. Učenka sem I. r. Gotovo si se materi zahvalil, ker Ti je meščanske šole v Šmihelu pri Novem naročila naš list. Tudi jaz ji izrekam za» mestu. S posebnim veseljem se učim zera< hvalo. In pa kako lep zgled ste dali vsej Ijepisja, v katefem imamo lepo priliko mladini, ker ste v svojem razredu sami spoznavati našo nadvse krasno domovino. zbrali naročnino za »Zvonček«. Ali bi Njen velik del pa še ječi pod železnimi lahko ne storili tega v vsakem razredu okovi Ijutega sovraga. vseh slovenskih šol? Pomisli, koliko Imam tudi brata Milana, ki je že takoj »Zvončkov« bi bilo razširjenih po vsej v začetku svetovne vojne šel v boj, neko Sloveniji in koliko mladine bi imelo ve« likokrat pisal, toda potem ni o njem niti selje z njim! Pričakujem, da se še kdo najmanjšega glasu. Jaz pa še vedno upam, oglasi z enakim poročilom. da se skoro vrne. • V upaniu, da me uvrstite med svoje T . , . j r» __i ¦ i -1 kotičkarje, Vas pozdravlja LJubl SosPod Doropljski! 7ofka Mo7Ptičeva Danes \am pišem prvo pismo. Z njim Kandifa pri Nov m^esiu. » ho&m pridružiti Vašim »Zvončkar, * ¦> r jem«. Hodim v I. razred realne gimnazije Odgovor: ' vLjubljani. Všoli me zanima najbolj zem< Ljuba Zotka! ljepis, računstvo, prirodopis in godba. Pridružujem se Tvojemu upanju, da se Rad bi se vpisal v »Glasbeno Matico«. Tvoj brat vrne. Pripetilo se je že mnogo Najljubši godbeni instrument bi mi bile enakih slučajev. Svojcem je celo dospelo gosli, zanima me pa tudi klavir. Starši so poročilo, da je bil ta in ta v vojni ubit, mj obljubili kupiti gosli — seveda, ako a naposled se je pokazalo, da žalostna dobim dobro izpričevalo. vest ni resnična. S Teboj bom vesel tudi Prosim, priobčite to moje pismo v jaz, kadar mi sporočiš, da se je vrnil Tvoj »Zvončku«! brat. — Prav tako ne smemo izgubiti upa= Presrčno Vas pozdravlja nja glede na ono naše ozemlje, ki so nam M , „ , , . ga upleniH sovražniki. Vsaka krivica traja u.enec L ^J^* ' ™ "^ 'ijuH .„,._ lc TlCKill CclS3. * Odgovor: Cenjeni L>. Doropoljski! ^ u ,L,Jubi Maks!. . rr j. . . j i j ¦ j Glasba je vehka ln posebno lena umet« Tudi meni je dala mama denarja, da J P{ duha z njo sem naroc.1 »Zvoncek« Nikoh ga msem ^ izražamo svoja e5vstva: srečo in še bral. Prav rad ga^itam. Najbob m vesel? žalost in jeJ. Cesar je duša pol. ugajajo povesh in Vas koticek. Zato Vas n J ge ^aga > H in klavirja> ki ju prosim, da tudi sprejmete mene med ko» obvl rf | ^ umetnikova roka. fackarje. Star sem 12 let. Letos hodim v LT ge ^ -n vztrajno _ nikoli Ti ne III razred na Trebelnem pn Mokronogu. bo Žal/Plemeniti užitki bodo bogato po, Nas razred je zbral za narocmno »Zvonc; UMj. Tvoj trud >>Giasbena Matica« ka«. Vsak je prinesel v solo g. uratdjici j izborna gola, ki jo Vodi mojster sloven, eno krono. Veseh smo da ga bomo vsi ske lasbene umetnosti _ Matej Hubad! brah. Tnje smo pa lastni narocmki. Ko« " t maj čakamo »Zvončka«. Srčno Vas poztlravlja , ' Cenjeni gospod Doropoljski! Franc Ž g a j n a r , Do sedaj Vam nisem še ničesar sporo učenec III. razreda na Trebelnem čila. Zato se danes prvič oglašam. Stara pri Mokronogu. setn 10 let. Hodim v IV. razred ljudske 95 šole na Koroški Beli in sem naročnica Nekateri bi šli radi na Brezje, pa tudi ne »Zvončka«. Ko setn dobila prvo številko, morejo. Pa vsaj pisma še lahko pišemo in sem bila jako vesela. Prvi dan sem preči* v kotičku beremo, kaj kdo napiše, Pred tala vse slovenske pesmi, ki so mi prav Veliko nočjo je umrla ena moja součcnka. ugajale. Prav pridno se je učila. Imela je dcro; Prav lepo Vas pozdravljam kakor mi pravimo. Vsi otroci smo bili pri Milana V e 1 e p i 6 e v a. po^rebu. Zdaj pa kpo pozdravliam Vas r in vse, ki to pismo berete. Pozdravljeni! Odgovor: Valentin Kapus Ljuba Milanal v Bilčovsu na Koroškem. Le glej, da ne ostaneš pri tem prvem Odgovor- pismu! Ker Te veseli »Zvonček«, ki si mu Ljubi Valentin, naroenica, jc tudi mem v veselje. Saj iz« dajamo svoj list za slovensko mladino. In Po tej poti sporočam Tvoj pimlrav ker ima ta veselje z njim, je s tem doka* vsem, ki jim je namenjen. Vsi ti sprejmo zano, da list ustrtza njenim zahtevam in Tvoj pozdrav z bolestno radostjo, vsi ti potrebam. Pozdravljam Tebe in vse pri« nosijo Tebe in vse Tvoje bratce in se* jatelje »Zvončka« na Koroški Beli. strice v svojem srcu, vsi ti vas vse obje« majo z bratsko ljubeznijo, vsi ti Tebi in * vsem Tvojim rojakom vračajo pozdrave iz vsega srca! In tudi jaz sem med njimi! Gospod Doropoljski! Bog Vas sprimil Prvič Vam pišem. La« ni sem bil naročen na »\'rtec«, letos pa Snelinka. na »Zvonček«. »Zvonček« mi prav ugaja. Rad ga berem. Posebno mi je všeč, da Odkod in karn, prinaša pisma otrok v kotičku. Zato ho* ^1 °ela stvar. čem tudi jaz nekaj napisati. Jaz sem do» V trenutku na dan! ma na Koroškem. S Koroškega ni nobe» • >c5?' r]"'-0 ^t^' o nega pisma v kotičku. Zato jaz malo več Udkod rn kam. napišem, Hodim v III. razred v šolo. Naša z n,fba sem dol Sola ima tri razrede. Novo šolsko leto na hnbe _ in pjan, začnemo nri nas v vigredi, po Veliki noči. na v™^ in. doi' Lani je bila pri nas' slovenska šola, zdaj na strehe m polja, je zopet nemška. V 2. in 3. razredu je na zemeljsko dlan — vse nemško. Tudi očenaš molimo nemško povsod te je volja. in pojemo nemške pestni. Samo krščanski v trenutku na dan, nauk se učimo slovensko. Ko so bili Ju. z neba fPf* *Ja do1 gosloveni tukaj, je bil na šoli napis: Na* na, zemeljsko plan — rodna šola. Zdaj so ta napis izbrisali. V . tako te Je voIJa! šolski sobi so nabiti napisi kakor »Ord« Anton P a b. e r n i k , nung und Reinlichkeit« in drugi. Naša vas učenec 1. b razr. deš. mešč. š. v Mariboru. Bilčovs je na sredi med Št. lljem in Kot« marovasjo. Do Celovca je še 4 ure daleč. * V Celovec vozijo drva. Jaz še nisem bil lreTm.. itr>irr»xTiLxv» v Celovcu. Morebiti pojdem letos v Ce» IISTNICA UREDNIŠTVA. lovec k birmi. Na železnico hodimo na Na 271. strani lanskega letnika smo ob» Bistrico v Rožu. Z Bistrice dobivamo tudi ljubili, da priobčimo h Koroščevemu spisu pošto. Na Bistrico je eno uro daleč, tre« »Obrt in trgovina v radovljiškem okraju« ba se je prcpeljati z brodom čez Dravo. tekom Ietošnjega leta nekaj podob. Da Mi smo na levi strani Drave. Blizu Bi« izpolnimo obljubo, prijavljamo danes po« strice so Sveče. Pri nas je bolj v hribu in dobo Srednje vasi v Bohinju in Koprivni« se lepo vidi po Rožu. Tudi sneg pri nas ka v Bohinju. Na zadnji podobi je tudi na gorah prej skopni kakor v Rožu. Laiii slika prvega slovenskega pesnika Valenti« sem bil tudi enkrat v Ljubljani, ko smo na Vodnika in edinega tnlina na vetet bili koroški otroci doli. Bilo je jako Iepo v Sloveniji. Oba cmenjamo na 44. strani in veselo. Povsod so nas pozdravljali, naj« letošnjega Ietnika. V prihodnjih številkah bolj pa v Ljubljani. Bili smo tudi pri »Zvončka« natisnemo še nekaj lepih po» igri v gledališču. Zdaj je pa vse drugače. dob k omenjenemu spisu. Spoznavajmo Na Kranjsko se le malokdo more peljati. svojo domovino! 96