ŠOLA V NARAVI Kolesarjenje v CŠOD Soča Tomaž Kragelj, profesor športne vzgoje, Center šolskih in obšolskih dejavnosti Soča, Tolmin Tedni šole v naravi so v CŠOD Soča pretežno naravoslovno obarvani, dodane pa so tudi športne in druge vsebine. Kolesarjenje je kot atraktiven in privlačen šport velikokrat na urniku in ga izvajamo v toplejših mesecih šolskega leta. Vendar pa kolesarjenje skriva tudi nevarnosti in pasti, ki se jih učenci in tudi učitelji gostujoče šole velikokrat ne zavedajo. Kolesarimo z učenci od 7. do 9. razreda in dijaki srednjih šol, pot pa nas vodi iz Tolmina do Kobarida in nazaj. Kolesarjenje smo v program šole v naravi uvrstili ko nekaj kilometrov prevozi po makadamu ob reki že takoj na začetku delovanja CŠOD Soča v letu Soči. Cesta je razgibana, klanci so kratki, a nekateri 2001. Takrat najprej s krajšimi izleti ob reki Soči. Z tudi strmi. Pot pelje skozi vasice, vendar je promet izkušnjami so se poti podaljševale in nekaj let je bil relativno redek. V nadaljevanju opisujem običajen standarden kolesarski izlet v dolino reke Tolminke potek dejavnosti. do spominske cerkvice sv. duha v Javorci. Do tam pelje precej hribovita trasa, zato je bilo včasih veli- Jutro ko težav z zmožnostjo učencev, da so zmogli pot Zbujanju takoj sledi pogled skozi okno in ocena na kolesu in ne ob njem, pozitivno dejstvo pa je natančnosti vremenske napovedi. V 20 letih, odkar bila skoraj popolna odsotnost prometa. izvajamo programe šole v naravi in tudi sam na- biram izkušnje, je tudi napoved vremena bistveno Sčasoma smo presedlali na kolesarski izlet na trasi napredovala, pomagamo si z različnimi spletnimi Tolmin – Kobarid, po levem bregu Soče. Vožnja po- stranmi in radarsko sliko padavin. V preteklosti je teka po asfaltu. Start in cilj je na 220 m nadmorske nenatančna vremenska napoved botrovala marsi- višine pred CŠOD Soča, malica v Kobaridu je 250 m kateri slabi volji, ko smo morali v zadnjem trenut- nad morjem. Dolžina poti znaša 34,5 km, skupna ku spreminjati program, a tudi tega se človek skozi vsota vzponov pa je približno 480 m. Možnih je ne- leta navadi. Držimo se namreč pravila, da v dežju kaj variacij poti, npr. malica v turističnem kampu kolesarjenja ne startamo. Ni toliko težava, če ko- ob Soči, obisk groba pesnika Simona Gregorčiča lesarja ujamejo padavine na poti domov oz. med pri cerkvici sv. Lovrenca, zadnji del poti pa se lah- vožnjo, čeprav tudi mokra cesta pomeni poveča- no nevarnost, bolj je težaven dež v času priprave in nastavljanja koles, razlage, preizkusa kolesa … Če učenca premoči, še preden je njegovo telo vsaj malo ogreto, so prsti na rokah mrzli in neodzivni, telo se ohlaja in odreagira s simptomi prehlada. Navodila Skupino učencev navadno zberemo v učilnici. Obvezno začnemo z vprašanjem o zdravstvenem stanju in razlogih, ali otroci morda ne morejo ali ne smejo na kolo, ter s kratkimi navodili, kaj vzeti s seboj: - primerna oblačila, število plasti je odvisno od vremena, - majhen nahrbtnik, - pijača, - malica, - rezervna oblačila, - individualne potrebe (pumpica za astmo …), - krema za sončenje, - če imajo: sončna očala, rokavice, - denar, - v moj nahrbtnik gredo še prva pomoč, telefon (številko izmenjam s spremljevalnim učite- ljem), tlačilka in orodje. 60 Didakta Kolesa, čelade V resnici pa je realnost precej drugačna. Poskušam Nato se zberemo na domskem dvorišču pred kole- jih postaviti na realna tla. Večina je nastavila sedež si, ki jih že predhodno lepo zložim v dve vrsti. Upo- prenizko. Najprej popravimo to. Na kateri strani rabljamo gorska kolesa s sprednjim vzmetenjem. je zadnja zavora? Desni. Zagovarjam način, da Večina učencev je ob pogledu na kolesa navduše- učenci, ki nimajo veliko izkušenj, zavirajo samo na na. Pred začetkom kolesarjenja podam navodila o zadnjo zavoro. Kar nekaj padcev sem doživel, ko nastavitvi pasov čelade in nastavitvi koles (pred- so učenci naredili salto čez krmilo. Prestavljanje? vsem glede višine sedeža in različnih velikosti okvi- Nekateri znajo, drugi na pol, nekateri pa sploh ne ra) ter razložim način prestavljanja. Vsaj dvakrat razumejo, za kaj gre. Po prvem kilometru in v prvem povem, naj vprašajo, če česa ne razumejo ali ne položnem klancu mimo Kozlovega roba je takoj znajo. V preteklosti je bilo na tem mestu včasih jasno, kdo zna prestavljati. Škripanje in lomljenje slišati protestiranje zaradi nošenja čelad, v zadnjih verige je precej običajen zvok, prav tako pogled na letih pa se je to porazgubilo. Za mlade generacije učence, ki vrtijo pedala v prazno, in takšne, ki po je uporaba čelade postala bolj samoumevna, svoje ravnini komaj obračajo, v klanec pa ne gre več. Za pa so prispevali tudi naši najboljši kolesarji (Primož manj izkušene je najbolj racionalen in varen način Roglič, Tadej Pogačar). Če se najboljši kolesar na ta, da imajo spredaj verigo na srednjem zobniku in svetu vozi s čelado, potem jo je tudi največjemu prestavljajo samo na desni strani. Torej zaviranje in frajerju v razredu malo lažje dati na glavo. prestavljanje za večino učencev prilagodimo tako, da ju izvajajo samo z desno roko. Znamo kolesariti? Sledi preizkus kolesa, pri katerem se prepričamo, Prvi in glavni cilj dopoldneva in kolesarjenja je, da da ta učencu ustreza. Učenci se zapeljejo do dom- pridemo vsi živi in zdravi nazaj. Kolesarili bomo s skega igrišča in nazaj ter preizkusijo, kako je nasta- hitrostjo, ki zagotavlja varnost, primerno podlagi, vljen sedež, kako reagirajo zavore … Potem poča- opremi in znanju učencev. Vse drugo, kot so giba- kajo na parkirišču ob asfaltnem igrišču. Postavim nje, uživanje in opazovanje lepote narave, je nižje jih v vrsto za bolj podrobna navodila in razlago, na lestvici pomembnosti. Kako pa je z varnostno kako bo potekal dopoldan. razdaljo? Nekaj učencev ve, da mora biti med vo- Na vprašanje, ali obvladate vožnjo s kolesom, po- žnjo v skupini med njimi najmanj dve kolesi raz- kimajo. dalje. Težava je v tem, da vsi otroci nimajo realne »Znate prestavljati?« »Jaa.« predstave, koliko razdalje je to. Pokažemo na pri- »Zavirati?« Spet jaaa in kimanje. meru dveh koles. Skoraj vsi so imeli v mislih manj- »Ste preizkusili in nastavili kolesa?« »Jaaaa.« šo razdaljo. Poskušam dopovedati, da je varnostna Zdi se, da vsi vse znajo in vedo. razdalja odvisna od hitrosti vožnje, da morajo imeti 61 Didakta ŠOLA V NARAVI vsaj toliko prostora, da lahko zapeljejo mimo tistega, Znani eksperiment z gorilo na košarkarskem igri- ki pred njimi pade. Ko vozimo v klanec, smo lahko šču, ki sta ga izvedla Christopher Chabris in Daniel bolj skupaj, pri vožnji navzdol pa moramo biti bolj Simons leta 1999 na univerzi Harvard je pokazal, da narazen. Na cesti, med vožnjo skupine, je to zelo tež- naša osredotočenost na eno zadevo vpliva na to, ko izvajati pravilno. Teorija je eno, vožnja po cesti pa koliko zaznamo druge okoliščine okoli sebe. Udele- drugo. Skupina naravno leze skupaj, zato je varno- žencem eksperimenta sta dala navodila, naj prešte- stna razdalja v resnici večino časa izleta premajhna, jejo, koliko podaj si izmenja košarkarska ekipa v be- in to je glavni vzrok padcev. Pojavi se nepredviden lih oblačilih. Na igrišču je tudi ekipa v črnih oblačilih. dogodek, sledi sunkovito zaviranje in izguba ravno- Medtem ko igralci tečejo in si podajajo žogo, se med težja. Razložim, da gremo na izlet in ne na dirko, to ni njimi mirno sprehodi v črno gorilo preoblečena ose- Giro in ne Tour, ampak izlet, zato bomo vozili relativ- ba. Približno polovica udeležencev gorile ne vidi. no počasi. Vožnja v skupini je nekaj povsem druge- ga kot vožnja s kolesom v trgovino. Prehitevanja ni. Pri prečkanju križišča v resnici ni ekstremne nevar- Opozorim na prometne predpise, ki se jih moramo nosti, ker avtomobili ne bodo štartali, dokler kolona držati, in jih vprašam, ali jih poznajo? Jaaa … Semafor mladih kolesarjev ne prečka križišča. Kljub temu za- na glavnem križišču v Tolminu, zavijanje na levo, na- vijem s ceste v park in počakam, da se zberemo vsi. sprotni avto ima prednost … Namenoma za odtenek povzdignem glas, pouda- rim resnost prekrška in možne posledice. Nato kre- Start nemo naprej. Startamo mimo igrišča, proti glavnemu križišču, vozim malce proti sredini ceste in preverjam Vožnja situacijo. Več časa gledam nazaj kot naprej, V kolikor je skupina relativno homogena, vožnja opozarjam na razdaljo, vijuganje, držanje krmila … poteka tekoče. Vnaprej imam predvidene postanke Na semaforiziranem križišču se zgodi pričakovano na primernih mestih, kjer lahko učenci prilagodijo – srednji del 19 članske kolone (17 učencev in učenk, oblačila, kaj popijejo in se odpočijejo. Nosilcev za dva učitelja) zapelje čez rdečo luč, ustavijo se samo pijačo na kolesih ni, ker je to dejavnik povečanega zadnji trije, pa še ti na poziv učitelja spremljevalca, ki tveganja za padec. Učencem razložim, da ne bomo vozi na zadnjem mestu. Kljub temu, da so opozorjeni kar naprej vsi čakali. Če kdo zaostane, čaka samo na semafor in cestna pravila, da jih posebej opozorim, spremljevalni učitelj, ki vedno vozi na zadnjem mestu. naj ne vozijo skozi rdečo luč, se zgodi prav to. Zakaj? Izgubiti se praktično ni mogoče. Pričakujem pa, da Razlago lahko iščem v preveliki količini dražljajev se vsi potrudijo za čim bolj gladko in tekočo vožnjo. in tudi precejšnji količini navodil. Če hočem pokriti To pričakujem tudi od tistih, ki so brez kondicije. samo varnostni vidik, je tega že kar precej. Učenec Ne pričakujem, da bodo umirali od napora, ampak, se poleg tega znajde v novi situaciji (večina se nikoli da se potrudijo. To pomeni, da ne stopiš s kolesa ne vozi v večji skupini kolesarjev), če ima še težave s takoj, ko je prvič težko zavrteti pedala, ker si pozabil samo vožnjo, prestavljanjem, kolesar spredaj, kolesar prestavljati, ampak da prestaviš v primero verižno zadaj, večini ne uspe pogledati še na semafor. Samo razmerje, vztrajaš in greš naprej. In če res ne gre več sledijo kolesarjem pred njimi. v klanec, stopiš s kolesa, greš peš do vrha in potem takoj zopet na kolo … Vse to jim povem že pred startom. Zakaj nekdo vztraja tudi v gibanju v coni neudobja, nekdo drug pa ne? So učenci, ki s težavo dohajajo skupino, ven- dar se ne predajajo, in so učenci, ki sestopijo s kolesa na začetku klanca, ga prehodijo in potem na vrhu, na ravnini ne gredo nazaj na kolo. Kaj žene ene in druge? Ker otroke spoznamo v ponedeljek ob priho- du v šolo v naravi, je težko realno ocenjevati vzroke za to, kaj motivira posameznika. Prepričan pa sem, da večina otrok (in tudi odraslih) zaradi neizkušeno- sti v vztrajnostnih športih napačno ocenjuje svoje sposobnosti v določenem trenutku. Ko večina misli, da ne more več npr. kolesariti, so pravzaprav še zelo daleč od roba svojih sposobnosti. »Ne morem več« v resnici velikokrat pomeni »nočem več«. Z vidika varnosti je delitev oz. drobljenje skupine na manjše dele do neke mere celo smiselna. Celotna Trasa kolesarjenja skupina npr. 19 kolesarjev ob upoštevanju varnostne 62 Didakta razdalje zasede zelo veliko dolžino ceste. Prehiteva- poudarim pozitivne zadeve in jih pohvalim. Neka- nje nepotrpežljivih voznikov je včasih zelo nevarno. teri so prvič prevozili tolikšno razdaljo, lahko so po- Tudi zato je zelo pomembna komunikacija v skupi- nosni na to. Tudi jaz sem zadovoljen, odnesli smo ni, da se informacija o ovirah na cesti in avtomobilih jo brez padcev in poškodb. ustno čim hitreje prenaša v obe smeri. Nato gremo vsi pod tuš. Rak rana šolskega športa v Tehnične težave na kolesih, predrte zračnice, zavore Sloveniji je neprilagojenost urnika in telovadnic za in odpuščeni vijaki se lahko pojavijo nenadno, zato higieno vadečih učencev in dijakov po koncu vad- je smiselno imeti s seboj osnovno orodje, s katerim be. Kdo se z veseljem prepoti v prvih urah pouka in lahko hitro uredimo težavo. V primeru hujših težav potem preživi v tem stanju še nekaj ur v šoli in npr. na pomoč priskoči osebje OE Soča, ki pripelje nado- vožnjo v avtobusu proti domu? Ga ni junaka. mestno kolo. Na vožnji domov sledi samokritična evalvacija Na kolesarjenju do Kobarida naredimo predvidoma dneva, kaj je bilo dobro, kje bi lahko reagiral bolje … tri postanke, z bolj športnimi skupinami samo dva. Vedno je prostor za napredek. So pa seveda tudi dnevi, ko gre vse narobe in se za- zdi, da ne bomo nikoli na vmesnem cilju. Vstop v Ko- Zaključek barid je kratek, a strm klanec, zato je polurna pavza Kolesarjenje je zagotovo najbolj nevarna dejav- za učence in učitelje dobrodošla. nost, ki jo izvajamo v šoli v naravi na CŠOD Soča. Na začetku poklicne poti sem želel vse izpeljati Vožnja nazaj ima zopet svoje zakonitosti. Utruje- brez padcev in nezgod, izkušnje pa so pokazale, da nost se veča, zato proti koncu poti popušča tudi to ni mogoče. Moja naloga torej ni, da preprečim koncentracija in disciplina pri vožnji. Včasih kdo vse padce, to je nemogoče, ampak da minimali- preprosto ne razume, da poti še ni konec in da je ziram možnosti za to, da se zgodijo. Padci se bodo potrebno poskrbeti za varno vožnjo vseh udeležen- žal zagotovo zgodili, lahko pa poskrbim, da jih bo cev. Ko ne zaleže noben pogovor, je najskrajnejši čim manj in da posledice ne bodo prehude. Vse ukrep, ki zagotovo deluje, sestop celotne skupine razlage, priprava koles, prilagajanje in nastavljanje s kolesa in hoja ob robu ceste nekaj sto metrov. opreme, ocena fizičnih zmožnosti učencev, po- Potem tudi najbolj razboriti najstniški uporniki ra- govor z učiteljem spremljevalcem, ocena stopnje zumejo, da določeno vedenje na kolesu ne pride v discipline v skupini, motiviranje učencev, učenje poštev. prestavljanja in zaviranja, ocena hitrosti vožnje in prometnih situacij na cesti, vse je narejeno s ci- Cilj ljem, da varno izpeljemo kolesarjenje z učenci v Prihod v rahlem spustu v Tolmin za večino pomeni nepredvidenih okoliščinah ceste. katarzo, za nami je lep kos kolesarjenja. Težav s se- Viri in literatura maforjem tokrat ni. Pripeljemo se pred dom Soča, Burnik, S., Petrovič, D., Gratej, L., Zubin, A., Jereb, B., Doupona, M., Do- parkiramo kolesa in odložimo čelade. Pogovorim lenc, M. (2012): ABC dejavnosti v naravi. Ljubljana: Fakulteta za šport. Chabris, C., Simons, D. (2010): The invisible gorilla. Dostopno na se z učenci, naredimo hitro analizo dopoldneva, http://www.theinvisiblegorilla.com/gorilla_experiment.html 63 Didakta