253 LR 68 / Priznanja Občine Škofja Loka za leto 2021 Sabina Gabrijel Priznanja Občine Škofja Loka za leto 2021 Naziv častni občan Občine Škofja Loka za leto 2021 je prejel VINCENCIJ (Vinko) DEMŠAR za njegovo dolgoletno delo in prispevek za dobrobit vseh občank in občanov. Vincencij Demšar, profesor zgodovine in geogra- fije, se je rodil v vasici Osojnik pod Blegošem kot predzadnji otrok v številni Štulcovi družini. Za tiste čase so imeli kar veliko hišo, nekaj hektarov zemlje, njiv, pašnikov in gozda. Očetu Jaku in mami Ani se je med letoma 1926 in 1943 rodilo trinajst otrok, od katerih sta dva umrla še majh- na. Zanimivo je, da je bilo vseh enajst otrok hkra- ti doma samo en mesec, in sicer v letu 1943. Vinko je šest let obiskoval osnovno šolo v Zalem Logu, kjer je pouk potekal samo trikrat na teden. Od 4. maja (dan sv. Florijana) do 8. sep- tembra (mali šmaren) je pasel živino na t. i. goz- dni paši. Po šestih letih je začel hoditi na nižjo gimnazi- jo v Železnikih, kamor se je vozil s kolesom, ki mu ga je podaril birmanski boter, pozimi pa se je v dolino spustil z doma narejenimi smučmi. Rad je hodil v šolo, želel si je na gimnazijo v Škofjo Loko. Opravil je sprejemni izpit, vendar doma denarja za šolanje niso imeli. Izvedel je, da bi lahko dobil štipendijo za učiteljišče, zato se je Vincencij Demšar, častni občan Občine Škofja Loka, 2021. (hrani: arhiv Občine Škofja Loka) 254 Priznanja Občine Škofja Loka za leto 2021 / LR 68 prijavil na učiteljišče v Tolminu. Tam je bival v internatu, se družil s prijatelji, inštruiral matematiko in fiziko ter se občasno s kolesom čez Petrovo Brdo peljal domov. Med počitnicami je delal v domačem gozdu in na bratovi kmetiji, na Žbontu, s čimer si je zaslužil denar za novo šolsko leto. Po petih letih je šolanje na učiteljišču zaključil, od leta 1963 do 1965 je bil na služenju vojaškega roka na romunski in pozneje na albanski meji v hribih nad Debrom. To je bilo precej težko obdobje, daleč od doma, še posebej decembra 1964 v času partijske- ga kongresa. Po vrnitvi iz JLA se je vpisal na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani zanimala ga je zgodovina, zato je izbral študij zgodovine in geo- grafije. Leta 1971 se je zaposlil v Loškem muzeju, kjer je ostal deset let. Ker je bil poli- tično neprimeren, je bil pri svojem delu deležen nasprotovanj. Zanj sta se pri županu Zdravku Krvini zavzela dr. Pavle Blaznik in Niko Žumer, tako da je lahko nemoteno opravljal svoje poslanstvo. Nato se je zaposlil v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, kjer je služboval devet let. V tem kolektivu se je izvrstno počutil in z veseljem opravljal svoje delo. Aprila leta 1975 se je poročil z Ljubo Žorž iz Kopra. Ker z ženo nista mogla dobiti stanovanja v Loki, so mu na pomoč priskočili bratje, da je kupil staro hišo v Karlucu in jo obnovil. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, na katere sta star- ša upravičeno ponosna. Vsi so diplomirali, se zaposlili in si ustvarili družine. Vrednote, po katerih je sam živel, je skupaj z ženo uspešno predal otrokom. V času službovanja v Ljubljani se je pridružil Društvu 2000, ki je izdajalo Revijo 2000. To je bila kulturniška, humanistična in civilnodružbena revija. 2. 11. 1989 so člani Društva 2000 kot ustanovni člani, ustanovili stranko Slovenski krščanski demokrati (SKD). Vodenje je prevzel Lojze Peterle, Vincencij Demšar je bil izvo- ljen v Svet SKD. SKD je konec novembra 1989 postal eden od ustanovitvenih članov opozicij- skega gibanja Demos. V Demšarjevi hiši so člani in predstavniki Zelenih Slovenije, SKD, SDZ in SLS prvo nedeljo v decembru 1989 ustanovili loški Demos, ki je bil prvi občinski Demos v Sloveniji. Na prvih demokratičnih volitvah v Škofji Loki je Demos zmagal, župan je postal Peter Hawlina. Vincencij Demšar je po odstopu Romana Dolenca prevzel funkcijo predsednika izvršnega sveta in stopil na popolnoma neznano pot poklic- nega politika. V sredini mandata 1990–1994 je bila proti njemu vložena nezaupni- ca, vendar samo v družbenopolitičnem zboru, ne pa v zboru krajevnih skupnosti in zboru združenega dela. V časopisu so se pojavili naslovi Odstopljeni noče odsto- piti; in res je funkcijo opravljal od aprila 1990 do decembra 1994. Potem je bil še dve leti načelnik Upravne enote Škofja Loka. Pravi, da je imel zelo dobre sodelav- ce, s katerimi prijateljuje še danes. V času njegovega mandata so obnovili selško cesto, dovolili pokopavanje umr- lih tudi na starih pokopališčih ne le v Lipici, preprečili, da bi v opuščeni rudnik uranove rude v Žirovskem Vrhu vozili odpadke, reševali Alples in še marsikaj. 255 LR 68 / Priznanja Občine Škofja Loka za leto 2021 Leta 1996 je bil izvoljen za poslanca v drugi izvolitvi v Državni zbor Republike Slovenije. Zavzemal se je za aktivno sodelovanje z zamejci in izseljeniškimi dru- štvi. V tej vlogi je večkrat obiskal zamejce v Italiji in na Koroškem. Za največje uspehe v svojem mandatu šteje, da so uredili asfaltiranje ceste v Lučine ter duhovnikom uredili socialno in pokojninsko zavarovanje. Ves čas je aktiven v mnogih društvih; od leta 1970 je aktiven član Muzejskega društva Škofa Loka, več mandatov je bil v izvršilnem odboru, zadnja dva mandata je v nadzornem odboru. Vincencij je bil glavni pobudnik Blaznikovih večerov, ki jih je več let organiziral in tudi vodil. Veliko strokovnih člankov je objavil v Loških razgledih, Kroniki, Šolski kroniki, Kranjskem zborniku, Arhivih, Železnih nitih in drugih zbornikih. Vodi zgodovin- ski krožek župnijske Karitas Železniki, ki obiskuje in evidentira vse cerkve in znamenja v Selški dolini ter o njih zbira pričevanja domačinov. Za svoje razisko- valno in publicistično delo je v letu 2020 prejel občinsko priznanje v Občini Železniki, plaketo Občine Železniki. Vsa leta je aktiven tudi v župniji Škofja Loka, več mandatov je bil član Župnijskega pastoralnega sveta. Z župnijo Škofja Loka je sodeloval pri evidentira- nju znamenj na Loškem. Pomemben prispevek je dal tudi pri ponovni uprizoritvi Škofjeloškega pasijo- na. Že kot predsednik Izvršnega sveta Občine Škofja Loka je vodil pogovore o možnostih ponovne uprizoritve. Potem je kot občinski svetnik pripomogel k odločitvi občinskega sveta, da se pasijon uprizori leta 1999. V vseh dosedanjih uprizoritvah je tudi aktivno sodeloval kot igralec. Prav posebno mesto med njegovimi številnimi dejavnostmi zavzema Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loka, ki so ga januarja 1996 ustanovili prav v njegovi hiši. Bil je dolgoletni predsednik društva, ob njegovi 20-letnici pa imenovan za prvega častnega člana. Pod njegovim vodstvom je društvo začelo redno prirejati Materinski dan, Miklavževanje, Semanji dan na Sv. Ožboltu in sodelovati na Venerini poti (kasneje Historial). Njegova zasluga je tudi, da se je društvo aktivno vključilo v pripravo in organizacijo Škofjeloškega pasijona. V okviru društva je vodil ter organiziral okrogle mize in predavanja ter strokovna vodenja po okolici z zgodovinsko, etnološko in versko vsebino. Sodeloval je tudi pri mnogih drugih prireditvah. Bil je pobudnik in organizator postavitve jaslic pri Marijinem zname- nju na Mestnem trgu, etnološke delavnice izdelave butaric ter uprizoritve gleda- liških predstav. Kot občinski svetnik je vodil Komisijo za razkrivanje povojnih pobojev in gro- bišč, ne zaradi iskanja krivcev, ampak je bil njegov cilj priti do čim bolj verodo- stojnih podatkov in informacij o takratnih dogodkih. Pridobil je tudi soglasja lastnikov zemljišč, da smejo svojci obiskovati grobišča. Ker je imel tako povezova- len pristop, je bil uspešen in od vpletenih ljudi dobil več verodostojnih pričevanj. To delo je opravljal kot predsednik izvršnega sveta ter nato še dva mandata kot občinski svetnik. 256 Priznanja Občine Škofja Loka za leto 2021 / LR 68 Kljub letom je še vedno aktiven na različnih področjih, precej časa preživi v arhivu in društvih. Čeprav je navezan na Škofjo Loko in Selško dolino, pogosto potuje na Primorsko, kjer z družino obdelujejo manjšo kmetijo, sadovnjak in oljčni nasad, vedno pa najde čas za soljudi. Že tri desetletja je tudi pooblaščenec Upravne enote Škofja Loka za sklepanje zakonskih zvez. Vinko, kot ga kličemo Ločani, je velik poznavalec loške zgodovine. O dogodkih iz življenja Ločanov nekoč in danes je pisal v publikacijah, o njih so bili posneti filmi, kar vse predstavlja bogato zgodovinsko dediščino naših krajev in bo ohra- njena za vedno. V imenu vseh občanov se Vinku ob njegovi 80-letnici Občina Škofja Loka s podelitvijo naziva častni občan Občine Škofja Loka na najlepši način zahva- ljuje za njegovo bogato življenjsko ustvarjanje. Zlati grb Občine Škofja Loka za leto 2021 je prejelo PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GODEŠIČ za opravljanje in pripravo družbeno koristnih dogodkov in povezovanje krajanov tudi izven meja vasi Godešič. Prostovoljno gasilsko društvo Godešič je bilo ustanovljeno 2. 4. 1911. Prve omem- be o ustanovitvi društva najdemo v zapisih Župnijske kronike iz leta 1913. Misel o ustanovitvi se je pojavila že leta 1908, vendar na ustanovnem občnem zboru niso uspeli izvoliti upravnega odbora. Ustanovitveni občni zbor društva je bil 2. 4. 1911, že 15. 4. 1911 pa se je Gasilsko društvo Godešič včlanilo v Zvezo gasil- skih društev v Ljubljani. Pred 1. svetovno vojno je godeškim gasilcem uspelo zgraditi zasilno lopo z betoniranimi stebri, kjer je bila shranjena štirikolesna ročna brizgalna. V letu 1920 je bil zgrajen stolp za sušenje cevi. Svečana otvoritev dokončanega gasilske- ga doma je bila 21. 7. 1921. V svoji zgodovini je društvo doživelo tako vzpone kot padce, zaznamovali sta ga tudi obe svetovni vojni. V tridesetih letih je prostore gasilskega društva najela novonastala Strojna zadruga, ki je v njem hranila stroje. V letu 1938 so pod okriljem gasilskega društva ustanovili Dramatični odsek gasilskega društva. S tem namenom so v letu 1938 začeli z gradnjo igralskega odra, do leta 1941 je bilo uprizorjenih 21 iger. S pred- stavami so zbirali potrebna sredstva za opremo in delovanje, prirejali so tudi loterije, veselice, plesne venčke ter vinske vigredi. Dolgoletna želja po gasilskem avtomobilu, ki bi nadomestil konjsko vprego, se je uresničila 29. 6. 1956. V letu 1972 je ob pomoči Občinske gasilske zveze Škofja Loka društvo dobilo nov gasilski avto IMV, leta 1988 pa nov gasilski avto TAM. Leta 2011, ob 100-letnici, je društvo prejelo novo vozilo GVV-1 Iveco Daily. Za potrebe delovanja društva so leta 2020 dobili tudi moštveno vozilo opel vivaro. 257 LR 68 / Priznanja Občine Škofja Loka za leto 2021 Društveni prostori in orodišče z garažo so v gasilskem domu v središču vasi. Zgodba o gradnji novega gasilskega doma se na Godešiču vleče že več kot 40 let. Idej je bilo veliko, nekatere so izvedli ob občasnih sanacijah stavbe (podaljšanje zgradbe, izgradnja novega stolpa, prizidek …), nekatere ostajajo le ideje. V letu 2019 so se začeli resni pogovori o novogradnji, ustanovljena je bila Komisija za gradnjo novega gasilnega doma. Gradnja je načrtovana za leto 2022, če bo le pra- vočasno pripravljena vsa gradbena dokumentacija. Nov gasilski dom bo nadome- stil starega, kjer je trenutno velika prostorska stiska, stavba je dotrajana in ima slab ogrevalni sistem. Novi prostori bodo omogočali tudi družabne dejavnosti, zagotovo bodo privabili tudi otroke in mladino. Društvo operativno pokriva območje naselja Godešič. To je naselje s pretežno razpršeno poselitvijo, ima 670 prebivalcev in površino 500,5 ha, od tega je 188,75 ha gozdnih površin. Leži na obrobju Sorškega polja na nadmorski višini 354 metrov ob cestni povezavi Škofja Loka–Ljubljana. PGD Godešič ima trenutno 163 članov, med njimi je 19 operativnih gasilcev, kot vsako društvo pa se najbolj vese- lijo vsakega novega mladega člana. V letu 2021 je šest mladincev opravilo izpit za gasilca pripravnika in se prijavilo na tečaj za gasilca. Biti gasilec je zahtevna in pogosto nevarna naloga, saj gasilci že dolgo ne gasijo več samo požarov, ampak pomagajo tudi pri naravnih in drugih nesrečah (črpajo vodo iz kleti, pokrivajo strehe, odstranjujejo posledice plazov, posredujejo v prometnih nesrečah, …) ter skrbijo za zaščito in reševanje. Prostovoljno gasilsko društvo Godešič je bilo ves čas delovanja del vaškega dogajanja. Organizacija, ki poleg svojega osnovnega poslanstva pripravlja tudi družbeno koristne dogodke, tako povezuje krajane Godešiča in širše okolice. Srebrni grb Občine Škofja Loka za leto 2021 je prejel JOŽE PETER KRANJC za več kot 50-letno aktivno družbeno delovanje v Krajevni skupnosti Trata in delo- vanje v Komisiji za odkrivanje zamolčanih grobišč vojnih in povojnih pobojev. Jože Peter Kranjc je bil v 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja izredno družbeno aktiven na področju Krajevne skupnosti Trata. Bil je njen prvi predsednik, po izvolitvi je začel z organizacijo sestave KS Trata in organizacijo njenega dela. To se je navezovalo na izgradnjo javne infrastrukture (kanalizacija) in gradnjo blo- kov, ki so nadomestili barakarsko naselje. V času predsedovanja si je prizadeval za nov prizidek k Osnovni šoli Cvetka Golarja in izgradnjo gasilskega doma v Gostečah. Zatem je dva mandata zastopal Krajevno skupnost Trata kot delegat v Skupščini Občine Škofja Loka. Poklicno pot je izpolnil v vojaški službi, danes se ponaša s činom stotnika. Po osamosvojitvi je bil v času županovanja Petra Hawline imenovan v Komisijo za odkrivanje zamolčanih grobišč vojnih in povojnih pobojev. Daljše obdobje je bil tudi predsednik te komisije, s katero so v sodelovanju z občino in državo 258 Priznanja Občine Škofja Loka za leto 2021 / LR 68 opravili številne sondaže, odkrili in označili grobišča v občini ter poskrbeli za izkope posmrtnih ostankov. Osredinili so se na okolico Škofje Loke (Bodoveljska grapa, Sopotnica, Crngrob, Pevno, Trnje, Lovrenška grapa, Žovšče …), in sicer z veliko odgovornostjo do prebivalcev, ki se niso mogli posloviti od svojcev in dostojno žalovati, niti niso bili deležni družbene ali gospodarske pomoči. Pri odkrivanju grobišč, v katerih so bili tuji državljani, predvsem Hrvati, so ustvarili zgledno sodelovanje s sorodnimi organizacijami za obeleževanje grobišč povojnih pobojev in skupaj organizirali spominske slovesnosti. Številna okostja v odkritih grobiščih so s forenzično znanostjo identificirali. Žal pa sredstev za draga raziskovalna dela ni bilo dovolj, zato so številna okostja še vedno neprepo- znana; shranjena so v kostnici v Lipici. V času sodelovanja v komisiji je Jože Peter Kranjc tam vsako leto ob prazniku vseh svetih organiziral žalno slovesnost. Zaradi spoštovanja do mrtvih in pravice do groba za vsakega človeka pa žalno slovesnost organizira še danes, čeprav ni več član komisije. Jože Peter Kranjc še vedno aktivno sodeluje na raznih družbenih dogodkih, je tudi rezervni častnik Slovenske vojske in aktiven v Območnem združenju sloven- skih častnikov Škofja Loka, kjer je bil dva mandata tudi podpredsednik. Leta 2018 je prejel bronasto medaljo Združenja slovenskih častnikov Slovenije. Z aktivnim udejstvovanjem v družbenem življenju je Jože Peter Kranjc dober zgled mlajšim generacijam naše občine in tudi širše. Srebrni grb Občine Škofja Loka za leto 2021 je prejel NIKOLAJ KRŽIŠNIK za njegovo aktivnost na vseh področjih delovanja civilne zaščite na medobčinskem nivoju, v občini in v Prostovoljnem gasilskem društvo Gosteče. Nikolaj Kržišnik je v Občini Škofja Loka že več kot enajst let poveljnik civilne zaščite. Svojega dela ne jemlje zgolj kot službo, ampak kot poslanstvo in način življenja. Pomagati sočloveku je njegovo življenjsko vodilo. Aktiven je na vseh področjih delovanja civilne zaščite: na medobčinskem nivo- ju, v občini in Prostovoljnem gasilskem društvu Gosteče. Predsednik slednjega je bil od leta 2003 do 2013. Leta 2006 je uspešno zaključil izobraževanje za člane višjih poveljstev in napredoval do čina višji gasilski častnik. Stalno se izobražuje, v preteklosti je opravil specialne tečaje za uporabnika radijskih postaj, nosilca dihalnega aparata, predavatelja in varno delo z motorno žago. Pod okriljem Gasilske zveze Škofja Loka gasilcem predava predmeta Gradbeništvo in preskrba z gasilno vodo ter Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Zaslužen je za odlično organizacijo poveljstva Civilne zaščite in drugih nivojev civilne zaščite v občini. Vodi štab Civilne zaščite, skrbi za povezano in usklajeno delovanje vseh sil za zaščito, reševanje in pomoč ter operativno-strokovno vodi zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah na območju celotne občine. Prejel je že več priznanj civilne zaščite na različnih nivojih. 259 LR 68 / Priznanja Občine Škofja Loka za leto 2021 Posebno se je izkazal v žledolomu in pri reševanju ljudi in premoženja v kata- strofalnih poplavah septembra 2014. Takrat so poplavljali vsi desni pritoki Poljanske Sore. Občinsko poveljstvo je bilo sklicano in organizirano v rekordnem času, člani civilne zaščite so poskrbeli, da so ogroženi prebivalci na varno uma- knili najprej svoje avtomobile ter nato pravočasno zapustili zalite hiše. Še bolj pa je prišla do izraza dobra organiziranost civilne zaščite od marca leta 2020 dalje po razglašeni pandemiji virusa covid-19, ko je bil Kržišnik županova glavna in nenadomestljiva opora pri pripravi in organizaciji zaščitnih ukrepov. Člani civilne zaščite so pod njegovim vodstvom opravili ogromno dela pri nabavi in razdeljevanju zaščitne opreme ter kasnejši pomoči prebivalcem. Nikolaj Kržišnik nam je lahko zgled kot človek, ki je vsakomur pripravljen pomagati v stiski in ve, kako je to treba delati strokovno. Bronasti grb Občine Škofja Loka za leto 2021 je prejel FRANC GIDER za njegovo aktivno delo in uspešno vodenje poslovanja v okviru Krajevne skupnosti Kamnitnik. Franc Gider je bil ob osamosvojitvi med prvimi vpoklican v Teritorialno obram- bo, sodeloval je pri osamosvojitveni vojni ter s tem pridobil status vojnega vetera- na Slovenije. Poznan kot zelo aktiven Ločan in aktivist v Strelskem društvu Litostroj, član Kinološkega društva in Lovske družine Škofja Loka je bil leta 1994 na lokalnih volitvah izvoljen v svet Krajevne skupnosti Kamnitnik. Spopadel se je z urejanjem delovanja in statusa stare tržnice. Mandat je dobil še v naslednjih letih, leta 1998 in 2002. Leta 2002 je bil izvoljen za predsednika Krajevne sku- pnosti Kamnitnik, to funkcijo uspešno opravlja še danes. Od leta 2005, ko je bila prodana stara tržnica, je bil izredno aktiven pri obnovi zgradbe v vojašnici, kjer je sedaj nova tržnica. Dogovarjal se je za vsa gradbena in obrtniška dela ter se pogosto tudi sam fizično lotil nalog, kot sta obnova in pleskanje miz ter stojnic. Krajevna skupnost Kamnitnik je bila nekdaj skupaj s Turističnim društvom Škofja Loka organizator mesečnih sejmov na Mestnem trgu. Zdaj, ko so sejmi prestavljeni v vojašnico, zanje skrbi in jih organizira samo še Krajevna skupnost Kamnitnik. Na vseh tržnih dnevih je Gider fizično prisoten in aktivno organizira pripravo prostora. V času epidemije se trudi, da se spoštujejo vsi ukrepi vlade in NIJZ. Zagotovlja, da so prisotni redarji, ki dovoljujejo vstop samo določenemu številu kupcev in tudi sam sodeluje pri nadzoru. Kot skrben gospodar in organi- zator je ves čas prisoten in poskrbi, da mesečni sejem, ki je eden večjih v Sloveniji, kljub velikemu številu prodajalcev in kupcev poteka brez zapletov. Pri delu v okviru krajevne skupnosti je Gider kot predsednik prepoznan po povezovanju in sodelovanju s krajani, s katerimi uspešno rešujejo lokalno proble- matiko. Prav zaradi njegove vztrajnosti se je marsikateri projekt uspešno zaključil v zadovoljstvo vseh vpletenih. 260 Priznanja Občine Škofja Loka za leto 2021 / LR 68 Bronasti grb Občine Škofja Loka za leto 2021 je prejel UROŠ OVSENEK za njegovo takojšnje, brezpogojno in požrtvovalno posredovanje pri nesreči v Puštalu, decembra 2020. Uroš Ovsenek je bil rojen leta 1964, živi v Puštalu pri Škofji Loki. Bil je prvi, ki je bil decembrskega večera 2020 obveščen o prometni nesreči v Hrastnici, ko je v neposredni bližini njegove hiše voznica z avtom in s tremi otroki v njem zdrsni- la v potok Hrastnica. Uroš Ovsenek je s takojšnjim, brezpogojnim in požrtvovalnim posredovanjem preprečil tragedijo, ki bi se lahko zgodila. Avto, ki je zapeljal v pol metra visok potok Hrastnica, se je prevrnil na streho, na vozilu so počila stekla, vanj je začela vdirati voda. En otrok se je rešil iz njega in stekel po pomoč do bližnje stanovanj- ske hiše Ovsenekov. Uroš in njegov zet Jan sta se takoj odzvala in iz avta v ledeno mrzlem potoku rešila ostale tri ujete osebe. Kasneje so na kraj nesreče prispeli gasilci in policisti, vendar človeška življenja niso bila več v nevarnosti. Če ne bi bilo takega poguma in zbranosti otroka ter hitre pomoči Uroša in Jana, bi se dogodek zagotovo odvil drugače, so sporočili s Policijske uprave Kranj. Bronasti grb Občine Škofja Loka za leto 2021 je prejelo PODJETJE ŽELVA, d. o. o., POSLOVNA ENOTA ŠKOFJA LOKA, za dvajsetletno odlično opravljeno delo na zelenem programu v Škofji Loki. Podjetje Želva d. o. o., podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov je v letu 2020 praznovalo 20-letnico delovanja v Škofji Loki. Podjetje je leta 1991 ustanovi- la Zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju. Zveza združu- je 52 društev, med katerimi je tudi društvo Sožitje Škofja Loka. Ustanovitev enote Želve v Škofji Loki V devetdesetih letih je jugoslovanski trg razpadel, tovarne so zmanjševale zapo- slitve. Posebno velik upad zaposlitev je bil na manj zahtevnih delovnih mestih, kjer so bili v večini zaposleni učenci šol s prilagojenim programom. V Škofji Loki so bili to učenci Osnovne šole Jela Janežiča. Vodstvo šole je skupaj z društvom Sožitje ter Zavodom za zaposlovanje začelo iskati možnosti za ustanovitev invalidskega podjetja na področju komunale. Čiščenje mesta in košnjo trave so v tistem času opravljale krajevne skupnosti predvsem z delavci prek javnih del, kar pa zaradi enoletnih zaposlitev ni bila dobra rešitev. Ideja, da Želva d. o. o. ustanovi enoto v Škofji Loki, je dozorevala v letih 1998/1999. Matično podjetje je izdelalo ponudbo za vzdrževanje javnih površin, Občinski svet Občine Škofja Loka jo je sprejel. Potrjen je bil zeleni program (čiščenje mesta, urejanje zelenic, košnja trave). 261 LR 68 / Priznanja Občine Škofja Loka za leto 2021 Zaposlilo naj bi se od deset do petnajst težje zaposljivih oseb, pretežno iz Upravne enote Škofja Loka. Dodeljeni so jim bili delovni prostori v bivši vojašni- ci, ki pa so bili najprej potrebni obnove. V začetku oktobra 2000 je enota v Škofji Loki začela z delom. Danes podjetje izvaja programa ocenjevanja delovnih spo- sobnosti ter socialne vključenosti invalidov in težje zaposljivih. Opravljajo orga- nizirane storitve, kot so vrtnarska in komunalna dela, zeleni program, čistilni servis, vodijo šiviljsko in mizarsko delavnico. Nad delom »želvakov«, kot jih ljubkovalno imenujejo občani, v dvajsetih letih delovanja ni bilo slišati resnih kritik, morebitne pomanjkljivosti pa zaposleni hitro odpravijo. Ker delajo v zadovoljstvo občanov, so prejeli že mnogo pohval, predvsem da je mesto hitro čisto tudi po vseh večjih prireditvah. Zaposleni kako- vostno izvedejo naročena dela in se ne glede na letni čas dosledno držijo izved- benih rokov. Predlog za priznanje sta podala Društvo Sožitje Škofja Loka in Osnovna šola Jela Janežiča. Vsi so zadovoljni, da »želvaki« dobro delajo v zadovoljstvo meščanov. Nagrajenci Občine Škofja Loka v letu 2021. Od leve: Erik Gartner in Ambrož Šega (PGD Godešič), Husein Čaušević in Mira Potokar (Podjetje Želva, d. o. o.), Tine Radinja, župan, Vincencij Demšar, Jože Peter Kranjc, Franc Gider, Nikolaj Kržišnik in Uroš Ovsenek. (hrani: arhiv Občine Škofja Loka)