Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulice fitov. 16.
Z urednikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Inserati:
Šeststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje so popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedeJ.j in praznikov ot> £». uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravništvu: za celo loto 6 gld., za pol lota 3 gld., za četrt lota 1 gld. 60 kr., na meaeo 50 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo leto 10gl.t za pol lota 5 gld., za četrt lota 3 gld. 50 kr. in za joden mesec 85 kr.
Stev. 99.
V Ljubljani v soboto, 28. junija 1884.
Tečaj I.
Vabilo na naročbo.
S 1. julijem prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročbo ob pravem času ponove, da se pošiljanje lista ne pretrga. Najbolje se to ttčini po postni nakaznici, na čegar od-stri-žek treba prilepiti le naslov} ki je na pasku vsacega lista.
Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Za I<jubljano:
na mesec .......................
(lo konca	septembra ...............„	l-50
„	„	decembra................„	8-—
za donašanje v hišo vsak mesec 9 kr.
Po pošti:
na mesec ...................gld. —'85
do konca	septembra...............„	2-50
„	decembra................„	5‘—
Organizacijski statut državnih železnic.
Odkar se je pričelo ustavno življenje v našem cesarstvu, sigurno še nobeno minister-stvo ni bilo toliko in tako ljuto napadano, nego baš sedanje. V državnem zboru usiplje se neprestano gosta ploha zabavljic z levičarskih klopij na ubogega grofa Taafteja, dan za dnevom, pri vsaki priliki se zakadi v njega tolpa novinarskih junakov iz dunajskih uredništev, v katerih se javno mnenje „dela“ — in tudi med lastnimi pristaši je dokaj mož, kateri ne uvidevajo, da njegova sistema ne išče pre-naglenih uspehov, da on sam si ne more pri-pisavati čarovniške sile, katera bi mahoma Predrugačila vse. kar se je bilo s trudom in Premišljenim naporom bilo sezidalo tekom dolgih desetletij. Zgodovinar stoprav bode imel izreči nepristransko sodbo o markantnem značaji, katere dandanes v strankarskem proti vji in razsajajoči borbi politik izražati ne
more. Le v enem oziru se smemo nadejati, da bodo celo odločni nasprotniki uže danes priznavali zasluge Taaffejevega kabineta: na polji železnične politike namreč.
Pet let je sedanje ministerstvo na krmilu in koliko se je v kratki tej dobi spremenilo gledč avstrijskih železnic! Naša prejšnja železnična politika bila je konglomerat protislovij, brez trdnega načela potezah so se naši državniki sedaj za državne, sedaj so se navduševali za privatne železnice, liberalni finančni umetniki izumili so naposled celo podvržek garantiranih prog, — a bridke posledice je čutila hirajoča avstrijska obrtnost in trgovina, čutile so jih preobremenjene avstrijske finance. Sistematično se je stoprav Taatfejev kabinet lotil težavne naloge, urediti kaotično zmes avstrijskih železnic. Vodilno načelo mu je bilo, varovati državi tarifno nadvlast, zidati nove, prometu potrebne črte ter podržaviti zlasti one garantirane železnice, za katere je državna blagajnica leto za letom morala plačati neštete svote. Ko je Taafle nastopil vlado, o državnih železnicah v naši državni polovici niti govoriti nismo mogli; danes prepreženo je vse cesarstvo s precej gosto mrežo državnih črt, dokončana je arlberška proga in ga-liška transverzalka, in ker bode te dni nakup železnice iz Prage v Dux in iz Duxa v Bodenbach gotov, bodeš lehko se vozaril iz Pulja do saksonskega vhajališča, od obrežij bodenskega jezera do daljne ruske meje po državni železnici. Daje to na veliko korist avstrijskemu producentu, tega niti dokazati ni treba. Vprašajte priprostega Gorenjca, koliko je moral plačati preje za vožnjo in tovoruiuo, dokler je Rudolfova železnica bila last privatnega delničarskega društva, in koliko je razločka z ozirom na sedanje tarifne cene!
In tudi državna blagajnica nima nikakor-šnih izgub navzlic znižanim tarifom! Baš nasprotno, odkar je železnica odnehala s predragimi tarifi, oživil se je promet na državni progi in sedaj so dohodki višji nego so bili kedaj.	__________
Listek.
Revni otroci.
Ruski spisal K. Maksimov, poslovenil K. Štrekelj.
(Dalje.)
Fedka je od veselja ves iz sebe; Miša sede na klop blizu sestre; nje se niso dotaknili. Teta povesi nekoliko stenj v svetilnici in leže s6 sinom spat.
— Kaj bodeva počela, ljubček moj!.. . Ni rublja ne najdeš pri meni! reče mati sinu.
Ta molči.
— Jutri treba kaj prodati, bodi si kar koli!...
Miša se je vlegel na klop. Ves je potrt in užaljen, pred vsem ga skrbi sestra, ki je počela na tihoma stokati in se prevračati po skrinji. On ne spi. Različne misli se mu po-jajo po glavi. Rad bi svoj opravek popustil in hodil v šolo, kakor tisti otroci, katere srečuje zjutraj; rad bi tako živel, kakor oni, ali
Omrežje državnih železnic obsega dandanes okolo 4000 km. Bil je tedaj skrajni čas, da se uvede nova organizacija državne železnične uprave. To se je zgodilo z organizacijskim štatutom, katerega je objavila včerajšnja številka državnega zakonika. Najvažnejše določbe tega znamenitega ministerskega ukaza so: Vrhovno ravnateljstvo vseh državnih prog je izročeno generalnemu ravnateljstvu, katerega vodi kot generalni direktor sekcijski načelnik trgovinskega ministerstva. Njemu so podredjeni predstojniki posameznih oddelkov; podpira ga petvorica, od trgovinskega ministra na tri leta imenovanih članov železničnega sveta kot stalno sveto valstvo (standiger Beirath). Delokrog generalnega ravnateljstva je zelo obširen ; ono imenuje in povišuje uradnike, izimši višje uradnike z letno plačo nad 2000 gld., katere nastavlja trgovinski minister, ter jih prestavlja, v kolikor to ne pripada področju posameznih okrajnih prometnih direkcij; tudi tarife določati in spreminja je naloga vrhovnega ravnateljstva. V gospodarskih zadevah ga z nasveti podpira železnični svet, obstoječ iz petdeset članov, koje trgovinski minister imenuje na tri leta.
Izmed teb predlagajo kupčijske zbornice 24 (ljubljanska in goriška skupaj 1), deželni kulturni sveti in kmetijske družbe 12 (ljubljanska in celovška skupaj 1); predlagati se smejo le take osobe, katere so členi dotičnih kupčijskih zbornic, oziroma družbeniki dotične kmetijske družbe. Važnost tega železničnega sveta razvidi se uže iz tega, ker ii..a ta skupščina svoje nasvete dajati o normalnih in izrednih tarifih, o vožnem redu ter o načelih pri oddajanji posameznih zakladanj in opravil.
Za posamezne železnične okraje uvedeni so z novim organizacijskim štatutom posebne prometne direkcije (Eiseribahn-Betriebs-Directionen). Trgovinskemu ministru pristaja po § 24 z Najvišjim potrdilom, določiti sedeže tem okrajnim direkcijam. § 28 odmerja področje tem oblastvom; obsega nič menj nego dvaindvajset toček, izmed katerih se nam najvažnejše vidijo one, katere dotičnim direkcijam
kako to doseči? To ga po polnem zmoti. Še ni dobro premislil ene stvari, uže se mu vsiljuje druga. Spomina se prejšnjega življenja pri materi. Dasi so živeli v revščini, vender ga ni mati pošiljala beračit, ni ga tepla, nikomur ni dopuščala, da bi ga žalil. Potem se spomni prvega dne pri teti, kako slabo se je jima se sestro godilo pri nji, kako odurno se je jima zdelo novo stanovanje, in Fedka, ki je imel tako hudoben izraz na obrazu; spomina se, kako ju je teta prvič poslala beračit in kako sta bila obupana; le malo po malem sta se privadila. V njegovi obraznosti zdi se mu jasen samo en pomladanski dan, ko sta bila se sestro nabrala mnogo, mnogo denarja — samo srebrnega — ko sta si bila nakupila kolačev ter jih jela na travniku v parku, kjer so rumenele prve cvetice in so tiči peli po zraku. Potem pa mu hitro švigne po glavi mnogo, mnogo raznih spominov, grdih in lepih, v otročje-zmešanem neredu.. .
V.
Teta zasmrči. Sestra začne stokati. Miša vstane in gre k nji.
— Kako ti je? —
— Slabo!...
— Kje?
— V glavi, v prsih . ..
Brat poišče v žepu slaščico, ki mu je slučajno ostala, in jo da sestri. Ta jo dene v usta.
— Ali bi rada pila?
— Daj mi!
On gre po tihoma, na prstih, zajet korec vode in jo prinese sestri, katera jo vso izpije. Brat zopet leže. Teta vstane in začne kuhati kavo ter vzbudi sina. Ona dva sedeta za mizo in začneta večerjati. Olja zopet zastoka.
— Česa ti manjka?... spregovori teta z navadnim, surovim glasom. — Kaka nežnost to v naši revi! ... Le poglej me!
Deklica umolkne. Miša se hoče zajokati ali si ne upa. Dolgo sedi mati sč sinom. Olja se prevrača in polagoma začne blesti; brat je v skrbeh in ne pušča oči ž nje. Rad bi imel, da bi teta kmalu legla. Naposled se ona vleže. Deček gre takoj k sestri.
— Olja, kako je? (Konec prihodnjič.)
prisvajajo pravico, imenovati, povišati, prestavljati in odpustiti služabnike, prestavljati uradnike (izimši službenih predstojnikov) v okraji, predlagati imenovanja na višje mesto itd. Ono razpolaga z mašinskim in voznim parkom, stavlja nasvete glede osobnih in tovornih tarifov ter pripravlja letne potrebščine na materijalijah in inventaru. Produkciji do-tičnih pokrajin bode sigurno ugajalo, da je ravnateljstvom zaukazano, pri vsaki večji oddaji razpisati natečaj ter ozirati se v prvi vrsti na domače pridelke lastnega okraja.
Največjo vrednost za nas v narodnem oziru pa ima § 7., kateri določa uradni jezik na državnih železnicah. S slovenskega stališča vsaj po našem mnenji se nikdo ne bode spod-tikal nad tem, daje za notranjo službo po vseh državnih progah, gališke izimši, vpeljana nemščina za notranje poslovanje. Za nas je glavno vprašanje vender le to, v katerem jeziku da uradniki poslujejo z obči n s t v o m. Kolikokrat se je žalil narodni čut s tem, da so brezobzirni železnični uradniki samovoljno brevi manu odbijali pošiljatve s slovenskimi napisi! Koliko denarne škode izviralo je čestokrat iz tega, ker slovenščine nezmožen uradnik ni mogel občevati s slovenskimi potniki! Sedaj pa omenjeni paragraf strogo veleva, da se imajo vse uloge in dopisi posameznih strank rešiti v onem deželnem jeziku, v katerem so spisane. Vsi razglasi, napisi, okrožnice morajo biti prijavljeni tudi v dotičnem deželnem jeziku, in če v slovenski pokrajini slovenski vprašaš uradnika, ti je dolžan odgovarjati v domačem narečji. To načelo velja za vse urade, od okrajnega ravnateljstva počenši do zadnje se ls k e postaje. Naravna posledica pa mu mora biti, da se na domačih državnih progah odslej le taki uradniki in služabniki nastavijo, kateri so slovenskega jezika po vsem zmožni. To je v istini principijelna, ob enem pa tudi gmotna pridobitev, za katero bode narod slovenski sigurno hvaležen sedanji vladi; naša naloga naj bode sedaj, posluževati se danih nam pravic ter paziti na to, da se vladine namere tudi dejansko uresničijo.
Vender nam greni odkrito veselje nad novim organizacijskim štatutom državnih železnic ena grenka misel, da namreč med onimi kraji, v katerih se bodo napravile okrajne direkcije, pogrešamo našo belo Ljubljano. Morda še ni prekasno, morda se bode dalo še kaj storiti v tej zadevi; v tem oziru spregovorimo še kako besedo o priliki.
Iz trgovinske zbornice ljubljanske.
(Dalje.)
XI. Iz poročila o poslovanji se objavijo naslednje važnejše reči:
1.) Ukazi c. kr. trgov, ministerstva, in
sicer
a) Poročilo, da se bode do jeseni 1884.1., kakor kaže, Budimpešta zvezala z železnico z Belim gradom in Nišem; in v poroč.lu tem se opozarja zbornica na velik pomen in važnost te zveze srbskih železnic z avstrijsko-oger-skimi za naš promet s Srbijo in mejnimi balkanskimi deželami, in na približanje poljedelskih krajev, kateri so za naš izvoz in našo trgovino sploh velike važnosti;
b) naročilo, naj se predložijo sestavljeni, dnč 31. decembra 1883 obstoječi in industri-jalni in trgovski obrti, in sicer v ta namen, da se more občasno konstatovati, kako je zakon o premeni in dopolnitvi obrtnega reda z dne 15. marcija 1883 vplival na število nekaterih obrtov;
c) vabilo, naj bi se trgovci in obrtovalci v zborničnem okraji opozorili, da je primerno in v njih lastno hasen, da se vse c. in kr. av-strijsko-ogerskemu konzulatu namenjene dopise poslovne vsebine adresujejo na dotični urad, ne pa na osebo dotičnega uradnega predstojnika. Primerilo se je namreč uže, da so bila vprašanja, katera so avstrijsko-ogerski obrtniki in trgovci stavili c. in kr. avstrijsko-
ogerskemu konzularnemu uradu, adresirana na konzulovo osebo; ta pisanja so pa zaradi službenega potovanja, dopusta ali zaradi pre-meščenja dotičnega opravilnika ali kje obležala ali se mu doposlala ter so mogla še le čez nekaj časa se h konzulatu vrniti; tako se je brez krivde konzulatove moglo odgovoriti na vprašanje večkrat prepozno.
2.) Na opetovane zbornične prošnje do c. kr. ministerstva zaradi upeljave puškarije v Kropi in Kamni Gorici je z ukazom c. kr. ministerstva za uk in bogočastje z dnč 3lega marcija 1884, št. 4591, došla naslednja rešitev:
»Oziraje se na vlogo z dnč 8. marcija 1884, št. 452, se naznanja slavni trgovinski in obrtni zbornici, da je naučno ministerstvo na zadevo o upeljavi puškarije potem obrtnega pouka neprestano obračalo svojo pozornost ter uže naročilo nadzorniku obrtnih učilišč mebanično-tehuične meri, c. kr. pravemu javnemu profesorju Leopoldu vitezu Hauffeju, da na mestu samem izvede strokovne poizvedbe.
Temu naročilu nameraval je prof. vitez Hauffe v teku meseca marcija 1884 ugoditi, a nastopivše slabosti so ovirale njega odpo-tovanje, zaradi tega se je za kratek čas odložiti moralo."	(Konec	prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Včerajšnja „Wiener Zeitung" objavlja pravila organizacije državnih železnic.
V	interesu stalnega pravilnika v poslovodstvu državnih železnic pozdravila se bode definitivna organizacija gotovo povsod z zadovoljstvom. Železnična mreža potrebuje čvrsto organizacijo. Ne more se oponašati vladi, da se je morebiti prenaglila gledč organizacije, kajti še le po dolgotrajnem in temeljitem razpravljanji veščakov odobril se je včeraj objavljeni štatut.
Konferenca v zadevi železniškega davka,
katera je predvCerajSnjein na Dunaji počela zborovati, razpravljala je včeraj o tem, ne bi li kazalo, pravice mest in dežel zagotoviti si pri upravnem sodišči. Slednjič sklenilo se je, da lehko to storč posamezni interesenti, da pa tak korak ne sme prečiti skupnega postopanja. Skupna akcija obstoji v tem, da se predloži peticija parlamentu in yladi.
Hrvatski sabor razpravljal je včeraj o hrvatskem narodnem gledališči. Opozicija želi, da se podpora za narodno gledališče poviša od 32000 na 40000 gld. Poslanec Folue-govič nasvetuje, naj se višek 8000 gld. vzame iz proračuna za Vojno Krajino, ter pravi, da je vlada s tem, da je odpovedala službo osobju opere, prekoračila svoj delokrog. Vladni zastopnik Stankovič rekel je, da bode vlada skušala vzdržati še za na naprej opero, ako bode proračun to dopuščal. Potem ko je še poročevalec Miškatovič v izvrstnem govoru zavračal opozicijo, sprejel se je predlog odbora z 61 proti 20 glasovi. Za predlog glasovali so tudi Starčevič, Folnegovič in Kutuzovič; proti predlogu grof L. Pejačevič kot zastopnik mesta Zagreba, a njegov sin grof dr. Pejačevič glasoval je za predlog, kar je vzbudilo občo veselost.
Ogerskemu državnemu zboru predložila se bo v prihodnjem zasedanji zakonska osnova, naj se državno-zborska doba, ki traja sedaj tri leta, podaljša na šest let. Kmalu se bode predložila tudi novela o reformi gospodske zbornice.
Tuje dežele.
Nemški državni kancelar, knez Bismarck, je zopet po dolgem molčanju enkrat govoril ter razložil svoje stališče nasproti vprašanju o kolonijah Posebno važen v njegovem govoru je odstavec, v katerem se omenjajo razmere med nemško državo in francosko. Bismarck označil je odnošaj med obema državama kot zelo prijateljski. Ta izjava bode gotovo napravila silen utisek v nekedaj sovražnih si državah ter bode dobx-odejno vplivala na mednarodno politiko sploh.
Francoska komora podelila je predvčerajšnjem ministru vnanjih zadev indemni-teto glede ugovora z Angleško tičočega se egiptovskega vprašanja.
Angleška zbornica poslancev sprejela je zakonsko osnovo o razširjenju volilne pravice brez ugovora. No da-li jo bode sprejela tudi gospodska zbornica, v kateri ima opozicija večino, je pač zelo dvojbeno.
V	Tonkinu postalo je zopet prav živahno. Poročali smo uže, da so Kitajci napali oddelek francoske vojske ter ubili in ranili mnogo vojakov. Francoska vlada, ki je ravno nameravala jeden del svojih vojakov poklicati zopet nazaj v domovino, bode morala pomnožiti svojo vojsko ter zahtevati zadoščenja od kinezov. Bolj nego kedaj je sedaj verjetno, da res pride do boja med Francosko in »nebeškim kraljestvom."
Dopisi.
Od Sv. Ane na Mali Gori dne 24. junija. Žalostne čase ima mežnar pri sv. Ani na Mali Gori v tem deževji, ki dan na dan lije in škropi ubogo ribniško dolino in, če se ne motim, vesoljni svet.
Razgled, katerega sem od tu navajen, zaprt mi je zdaj uže toliko časa in niti svojih znancev, sivih svatov vis-a-vis na Veliki Gori, ni mi dano gledati, ker so v eno mer zaviti v goste meglč.
Ko bi človek bil v ribniškem trgu, tam bilo bi uže drugače, ne bi se dolgočasil, kakor se dolgočasim tukaj. Tam imajo čital ,
pardon, ne, čitalnice nimajo, a imajo kegljišč čez potrebo, imajo kavarno in strelišče. Zadnje je sicer bilo dalo povod k marsikateremu prepiru, ker ga niso postavili na pravo zemljo ali kaj, vender se bo stvar baje v kratkem poravnala. Na strelišči se slabo vreme čisto pozabi, in čitalnice sedaj v Ribnici še treba ni. To so bili modri možje, ki so je še o pravem času razdrli, če ne bi jo bili sedaj morali, ali bi se pa vsled tega celo strelišče ne bilo moglo zidati. To bi bila velika škoda, kajti na novem strelišči veje pravi narodni duh. Če kedo o tem dvoji, naj se pa sam prepriča, da je res.
Prijetno je tedaj v ribniškem trgu tudi brez čitalnice, a mežnarju od sv. Ane je malo predaleč, da bi se hodil doli zabavat; pa strmina, strmina, ta ni za nadušljiva pluča.
A v ribniški dolini se sploh povsod prijetno živi. Tam doli v »Lončarjih" imajo zopet druge zabave. Požarna straža razveseljuje ljudstvo sč svojimi spretnimi vajami in kedar se ji zazdi, naroči si v Trstu zabojček bengaličnih ognjev, spravi se po noči na prijetni hribček tam nad Dolenjo Vasjo ter zažiga te ognje, da je cela dolina čarobno razsvitljena. Tako vsaj bilo je pred ne dolgim časom in upam, da tudi zdaj še ni treba peti: „Sic transit gloria mundiul
čitalnice pa je tukaj še manj treba. Nado-mestujejo jo po polnem mnogoštevilne „ožage“, ki se tukaj nahajajo. Marsikateri čitatelj ne bo vedel, kaj je ožaga, kako naj tedaj to razložim? Ko bi znal tako dobro definirati, kakor oni popisovatelj zadnjih turških bojev, ki na vprašanje, kaj je torpedo, odgovarja: »Torpedo je taka peklenska mašina" itd., ko bi tedaj jaz znal tako dobro razlagati, kaj bi me skrbelo! Vender naj po svoji moči poskusim dopovedati, kaj in kaka je ožaga. Ožaga je peč, v kateri se prščeni lonci in druge posode ožigajo. Okoli peči napravljeno je revno, za silo zbito, vse ogorelo in zakajeno leseno poslopje, ki daje le za silo zavetja onim, ki so notri. Tukaj se tedaj lonci ožigajo. A zaradi tega ta poslopja niso tako imenitna; stvar je druga. Sem namreč ob slabem vremenu prihaja vsakdo, ki nima dru-zega opravila in ki mu je dolg čas. Tu pole-gajo stari in mladi okrog ognja ter pečejo krompir na različne načine, pa pripovedujejo take eden druzemu, da ne pridejo iz smeha. Tukaj teče zibel slovečemu ribniškemu dovtipu, semkaj naj pride, kedor hoče vedeti, kaj je humor!
O bili so časi, ko je tudi mežnar od svete Ane krompir pekel pri ožagi ter se smi-jal, prav od srca smijal; zdaj pa je sam, tako sani!
Tam doli tedaj tudi ue ved(5 za dolg čas, a meni na Mali Gori se godi drugačna. Ni mi ostalo druzega, kakor da sem pričel različna premišljevanja, ki jih pa za danes še zase obdržim. Če se mi bo zazdelo, jih pa v prihodnjič nekoliko prijavim.
Iz Novega Mesta 25. junija. [Izv. dop.] (Pet šol — pa nič denarja.) Pri nas in v okolici bi se moralo zidati pet novih šol, ako bi šlo tako gladko, kakor ukazujejo z ene strani šolske gosposke, in kakor žel^ z druge strani nekateri šolski prijatelji in domoljubi. Naše mestece potrebuje namreč za svojo dekliško šolo poslopja, Šmihel isto tako za svoje veliko število otrok; v tej fari želi pa še sl. c. kr. deželni šolski svžt dveh novih šol, in šolske sestre bi tudi rade tu blizu ustanovile novo samostansko dekliško šolo. Kaj ne, to bi bil velik napredek, ako bi se vse to izvesti dalo ? Pa kaj, vsi udeležniki se bojč troškov — malo in revno naše mestece, kakor tudi šmihelska občina, pa tudi šolske sestre niso dovelj še podkovane, da bi kar pričele z zidanjem. In vender se mora vsaj v zadevi novomeške dekliške šole in učilnice pri fari Šmihel kaj ukreniti. Prva je odvisna le od milosti privatnih oseb, ki jo jemljo pod streho, druga, ki tiči uže veliko let v čisto majhni, majhni kmetski sobici, isto tako. Pet šol zidati v tako malem obsegu, bi jaz — če bi se rad imenoval šolskim prijateljem pa rexcellence
—	nikakor ne svetoval — ampak samo dve. Mesto naše z vsemi najbližnjimi vasi na desnem in levem bregu Krke naj zida v mestu štirirazredno šolo (večinoma za deklice, kajti veliko okoliških dečkov se lahko sprejme v izvrstno samostansko štirirazredno moško) in razen te naj bi se morebiti še v Stranski Vasi ali v Birčini Vasi postavila še mala šola (podružnica). V Šmihelu bi potem šole ne bilo treba, isto tako ne v Smoleuji Vasi, od koder otroci nimajo ravno daleč v mesto. Takov projekt bi se z najmanjšimi troški za mesto in okolico dal izvršiti. Z&nj je vneto tudi mesto — le zastop šmihelske občine in šole ue. Poslednji se pa itak vsemu protivi; zoperstavlja se sploh vsemu, kar bi šoli koristilo. Uže kacili 20 let imajo tako šolsko luknjico za 200 otrok in več, da je v nji samo za 10 do 15 otrok prostora. Stane jih pa tudi le kacih 50 gld. na leto. Naj bi v tej zadevi šolske gospfiske, zlasti c. kr. deželni šolski sv&t, tako ukrenile, kakor želč šolski možje v Novem Mestu, ki so taki prijatelji svoji občini, kakor sosednim vasem, katerim uže toliko let dovoljujejo, da hodi precej okoliških otrok v novomeške šole, kjer jih nič ne stanejo. Dovoljujem si torej še enkrat poudarjati: mesto naj se z vso tjst0 okolico, kjer še šole ni, P° polnem združi — in z združenimi močmi se bode dalo kljubu slabemu materijalnemu stanju ljudstva več storiti nego do sedaj.
A. II.
Iz Trebnjega 26. junija. [Izvirni dopis.] Kozč pri nas še niso prenehale — še umrje tu pa tam v fari kdo za kozami. Vrh Trebnjega je več ljudij za kozami bolnih — in šola, jj1 uže dolgo praznuje, ne more se otvoriti, ker so v šolskem poslopji kozavi (cerkrenčevi)
vsako veliko parno ladijo plula je mala torpednica; njihova „ladija maternica" sledila jim je na levem krilu. Ob polu 9. uri zadonel je s poveljnikove barke strel, in ladije so se postavile v bojno pozicijo. Jele so se premikati jedna proti drugi in streljati. Potem so se ločile in zopet napadle med silnim gromonjem topov; konečno so torpednice imele svoj manever, in vse brodovje je izvrševalo razne pozicije na morji. Ob 11. uri je bila vaja pri kraji, in mornarica jo odplula v luko, lyor so vrgli zopet sidre v vodo. Operacije s torpednicami so bile žalibog gledalcem skorej nevidljive. Gost smodnikov dim vlegel se je bil krog parnikov in jih zakril očem. Le tenko piskanje se je čulo iz goste megle — bila so znamenja torpodnic, s katerimi so označevale trenotek, ko v pravem boji spuste torpedo pri sovražni ladiji. Na prapornici barona Sternecka bil je navzoč namestnik baron Pretiš s svojo soprogo in druzimi odličnimi gosti.
— (Maščevanje.) Iz St. Poltna poročajo listi: Črevljarski pomočnik Josip E. jo uže dolgo liodil za posestnikovo hčerko Ano Sch., ki pa ni hotela nič čuti o tacem ljubimcu. Dne 24. t. m. jo je fant počakal pri vodnjaku in ko je prišla, jo zavpil: „Najprej zabodem tebe, potem se bodem pa obesil!“ Vrgel jo je na tla in zabodel štirikrat z ostrini nožem. Razmesaril ji je desno lice in jo zabodel dvakrat v prsa, jedenkrat v hrbet. Potem je zbežal v gozd, kjer so ga druzega dne našli in prijeli. Deklica je še vedno v nezavesti in zdravniki nemajo nikacega upanja, da bi okrevala.
— (Strela) vdarila je v železniški vlakna progi Draždane-Lipsija. Vsi potniki so čuli hud električni vdarec, nekateri v nogah, drugi v glavi, a hudega se ni nobenemu nič pripetilo. Vlak se je brez zamude peljal dalje.
Razne vesti.
prizora" 1**'orska	pri	Trstu.) Tacega
tržaškega ^"ega “ im°H ■**,' Ju"ija Pr(*ivalci
,	uesta,	pač	še	m	videlo	človeško oko na
■	• j0v*h tržaškoga zaliva. Morska bitka, ki
gledalcev	^ p"!abila j° nefiln°
niko, s katorinii so 0 ežJ?’ delo™ana naJoto Par"
manevra. Avstrijski LlJ \
r •	Je	zakuril	pet	parnikov;
i i ml-jv ^ °hilo privatnih ladjic, ki so
Mi i n1 . kr°g starih, velikih kolosov.
a o prei . uro zjutraj odplula je c. kr. eskadra
na morje, pied njo so je zibala ladija prapornica
mornarskega poveljnika barona Sternecka. Za
Domače stvari.
— (Requiem za cesarja Ferdinanda.) Danes ob 10. uri dopoludne bral je mil. gospod stolni prošt Josip Zupan slovesno črno mašo z mnogo asistenco za ranjcega cesarja Ferdinanda. Navzoči so bili: c. kr. deželni predsednik baron Winkler, fini. baron R e i nliin der, c. kr. dvorni svetnik grof Clioriusk.y, c. kr. vladni svetnik pl. Wurzbach, mnogo c. kr. gg. uradnikov deželne vlado, finančne direkcije in pošte, predsednik deželne sodnije g. Kapretz, predsednik kupčijske zbornice g. Kušar, deželni odbornik in cesarski svetnik g. Murnik, podžupan g. Petričič z mestnimi odborniki, magistratni svetnik g. Perona, šolski nadzornik g. Smolej in mnogo c. kr. profesorjev in druzega vernega občinstva.
— (Izpred porotnega sodišča.) Včeraj dopoludne bil je tožen 2llotni rudarski dolavec Matevž Komar iz Št. Lonarta zavoljo hudodelstva uboja. Dne 17. februvarija 1. 1. zbralo se je v gostilnici g. Brateja y Lokah pri Zagorji dokaj rudarskih do-lavcev in kmetskih fantov. Zatoženi jo prišel s svojim prijateljem Železnikarjem v gostilnico in prisedla sta k posebni mizi, kjer sta bila sama. Pri drugi mizi pa so sedeli domači fantje iz Lok in skupno pili. Iz kroga domačih fantov se dvigne Martin Bokav, gre k mizi zatoženca Matevža Komarja in mu založi gorko zaušnico, rekoč: „Ti bodeš še danes letel 1 “ - Martin Bokav se vrne potem k mizi svojih sopivcev in oblastno udari z litersko steklenico po mizi, da so jo razlilo vso vino, in zatrjeval fantom, da na nje ni nič jezen. Fantje so so potem kar vsuli krog mize, kjer jo sedel zatoženi Matovž Komar s svojim prijateljem Želoz-nikarjom, in pričoli so ju kar od kraja suvati in brcati. Naposled je zgrabil Bokav Železnikarja in in ga porival toliko časa iz sobe, da ga jo spravil do štiri metro visokega inostovža, preko katerega ga je hotel vreči na zemljo. Zatoženi Matevž Ko mar pripoveduje, da se je bal za življenje svojega prijatelja; letel je na mostovž, kjer sta se Bokav in Železnikar motala, odprl nož in sunil Bokava od zadaj v obadva stegna z veliko silo. Na to je Bokav izpustil Železnikarja in oba sta odšla v vas Kisence. Bokav so jo takoj zgrudil na tla in komaj so privlekel do hleva gostilnice, kjer je obležal in kmalu umrl. Zatoženi Komar jo šol, ko je zvedel o smrti Bokava, nazaj k umrlemu in se prijavil drugi dan sodniji. Zdravniki so izpovedali, da ni umrl Bokav vsled prizadetih ran in tudi ne na skrvavenji, temveč za to, ker ga jo zadel mrtvoud
živcev. Porotniki (načelnik g. Anton Klein) zanikali so vprašanje zaradi uboja, potrdili pa vprašanje na teško telesno poškodbo; pritrdili so tudi vprašanju, je li hotel zatoženi v sili braniti in rešiti svojega prijatelja Železnikarja, tako tudi pritrdili, da je to obrambo prekoračil. Sodišče je obsodilo zatoženca Matevža Komarja na šest mesecev ječe. — Popoludue je bil zatožen 471etni Fran Zadnikar, kamnoseški pomočnik iz Bačne v poljanski dolini, hudodelstva teške telesne poškodbe. Dnd 11. novembra 1883 bil je zatoženi v gostilnici Jeseršekovi v Bačni. Zatoženi Zadnikar bil je uže precej pijan od žganja, ko mu začne mizarski pomočnik Jaka Rupar nagajati, da mu bode prevzel ljubico. Zatoženega Zadnikarja kri se razgreje, ko je slišal, da ima zgubiti svojo „šocko“, takoj udari svojega namišljenega tekmeca Jakoba Ruparja z rovnico po glavi, tako da se je revež precej zgrudil in bil tri dni v nezavesti, mnogo časa bolan in ko je okreval, zgubil je tudi po polnem sluh; vrh tega je postal božjaston in ni za nobeno delo. Pred sodiščem odgovarja poškodovani Rupar lo na vprašanja, katera mu zapisnikar na polo papirja zapiše. Zatoženi dejanje po polnem obstane. Porotniki (načelnik gosp. Anton Klein) so potrdili vprašanje zaradi hudodelstva teške telesne poškodbe in da je vsled udarca Jakob Rupar oglušil, zanikali pa vprašanje, da bi bilo	oglušenje	trajno. Sodišče obsodi	zatoženca
Zadnikarja na štiri leta teške ječe in izreče, da ima plačati Ruparju za bolečine in izgubo sluha 50 gld., kolikor je poškodovani sam zahteval. Ko so odšli porotniki po skleneni obravnavi iz dvorano, vpraša obsojeni Zadnikar porotnika prav	najivno:	„No gospod, kaj bo pa zdaj ?“	Leta
mu odgovori:	„ Štiri leta idete na Grad,	in	potem
bo stvar opravljena!"
— (Kegljanje za dobitke)	v	korist
»Prvemu narodnemu domu" v Rudolfovem se je pričelo 23. junija. Izvrstna domača postrežba v gostilnici gospd Roze Brunnerjevo in domoljuben namen napotila bodeta — tako se nadejamo — gotovo mnogo prijateljev kegljanja, da po svoji moči pripomorejo k skupnemu cilju. „Zrno do zrna pogača, kamen do kamna — palača ! “
— (Anarhist na potovanji.) Druzoga junija je imel v gostilnici „pri Kraljiči" v Šent Vidu nek mizarski pomočnik iz Ljubljano „ potno predavanje11, v katerem je grmel zoper oblasti, zoper uradnike in žandarjo in trdil, da ne bode prej dobro, predenj ne bodemo vsi nglih“. Nadalje je rekel: Nas — namreč nas anarhistov — je uže toliko, da bodemo v jednem letu z dinamitom razgnali vse v zrak! . . . Tako in jodnako se mu jo bledlo. Morebiti moža ni toliko razvnemal princip anarhistov, kakor kupica Kraljičevega vina; vendor so bode predrzna klepetulja morala zagovarjati pred sodnijo.
— (Cerkven rop.) V noči mod 22. in 23. junijem poskušal jo neznan lopov odpreti cerkveno pušico v cerkvi na Limbarski Gori (okraj kamniški). Ker se mu to ni posrečilo, šel je v zakristijo, odprl tam s ključem, ki je tičal v klju-čanici, omaro in pobral iz nje štiri kelihe (dva srebrna in dva bakrena), tri pozlačene patene in dve posodici za kadilo. Vse to stvari je zvil in pomečkal skupaj — a vseh ni vzel seboj. Vender je škode nad 100 gld., ker posode niso več za rabo. Po tem dojanji odprl je pušico bližnje kapelice — a tukaj ni nič našel; bila je prazna, ker so ravno prejšnjega dnč pobrali novce iz nje. Ropar se je bil monda zvečer skril v cerkev in se pustil zapreti vanjo. Všel jo iz svetišča lahko, ker so bila mala cerkvona vrata od znotraj zaprta; zjutraj so jih našli odprta, a no poškodovana.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.‘‘
Rim, 28. juuija. „Popolo Romano" zatrjuje, da bolezen v bolnici v Ventimigliji osamljene osebe, kakor dokazano, ni kolera.
Pariz, 28. junija. Kolera se ne razširja V Toulonu je umrlo 7 oseb za kolero. Vest o koleri v Marseill-u se dementuje; umrla je le jedna oseba za kolero, namreč ntk iz Toulona prišli licejalni gojenec.
Dunaj, 27. junija. V Ventimigliji (mesto v italijanski provinciji Porto Maurizijo, ob železnici Genua-Nizza in na izlivu Roje v Srednje Morje) sovčeraj prijeli mladega potnika, dospevšega iz Toulona; kazali so se pri ujem simptomi lahke kolere. Dejali so ga v ta-mošnjo bolnico, ločili ga od druzih bolnikov in vse primernoukrenili.
London, 27.junija. V spodnji zbornici izjavil je Gladstone, da se kaže, da hočejo velesile mnenje glede francosko-angleške pogodbe toliko časa pridržati, dokler ne zvedo daljših predlogov. Vse velesile, Porta tudi, se bodo udeležile konference. Vsled želje Glad-stonove sprejel se je zakon o reformi v tretjem čitanji brez glasovanja; grajalni votuni prestavil se je na ponedeljek. Fitzmaurice izjavlja naznanilo britanske vlade, da je portu-gijska ratifikacija kongiške pogodbe brez koristi, ker velesile ugovarjajo. Čuje se, da se italijanski odgovor glede francosko-angleške pogodbe ugodno glasi.
London, 27. junija. „Daily News“ naznanjajo iz Kahire: Padec Berbera se potrjuje. 26. maja vdala se je nenadoma napadena posadka po hudem boji. Sovražnik je skoro vse posekal. Malo jih je všlo. Žene in otroke so pustili pri miru.
Sredec, 27. junija. Knez je odpotoval v Varno, ministra Caukov in Saratov v Tir-novo.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 28. junija.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih..................80 • OB
»	»	»	» srebru....................81'20
Zlata renta.......................................102	'15
5% avstr, renta....................................95	■ 60
Delnice ndrodne banke............................ 857	• —
Kreditne delnice................................ 297'30
London 10 lir sterling..........................121'80
20 frankovec.................................... 9'69
Cekini c. kr.................................... 6 • 77
100 drž. mark...................................59'60
Uradni glasnik
z dne 28. junija.
Eks. javne dražbe: V Kranji zemljišče Aleša Stullerja iz Bašlja dnč 11. jul. (2. narok). — Na Vrhniki zemljišče Gašperja Krašovica (1240 gld.) dne 25. jul., 26. avg. in 26. sept. — V Tržiči zemljišča Petra Likarja iz Golnika dnč 21. jul. (3. narok). — V Metliki posestvo Josipa in Ane Doljac iz Draščic (4430 gld.) dnč 13. avg., 12. sept. in 11. okt. — V Vipavi zemljišče Janeza Škerlja iz Vipave (255 gld. 50 kr.) dnč 19. jul., 19. avg. in 19. sept. — V Radečah posestvo Jos. Oblaka iz Radeč (3140 gld.) dne 12. avg., 12. sept. in 14. okt. — V Novem Mestu zemljišče Fr. Zajca iz Mirne Peči (240 gld.) 24. jul. 27. avg. in 25. sept.; posestvo Fr. Gričarja iz Družinske Vasi (1080 gld.) dne 24. jul., 27. avg. in 29. sept.
Tujoi.
Dne 26. junija.
Pri Maliči: Bachmann, trgovec, iz Milana. — Posner, trgovec, iz Draždan. — Freudenthal, Pressburger, Kassler, Rideli in Hochmuth, trg. potovalci, z Dunaja. — pl. Sziiry, kr. avstro-oger. minist. tajnik, iz Budimpešte. — Bestebner, kipar, iz Zagreba. — Baron Dumreicher iz Janušovic. — Waltz, trgovec, in Szabo, zasebnica, iz Trsta. — Faklin, žel. uradnik, iz Judenburga. — Kurzthaler, fabrikant, iz Domžal.
Pri Slonu: Kulka, trgovec, in Singer, trg. potovalec, z Dunaja. — Jeranof, zasebnik, iz Hrvatske. — Žnideršič, zasebnik, iz Idrije.
Pri Avstr, carji: Cinusa s soprogo iz Kahire. — Stuller iz Trsta. — Rath in Mauks, trgovca, iz Budimpešte.
so:
V bolnici:
Dne 25. junija. Jurij Markovič, delavec, 60 1., pljučna tuberkuloza. — Janez Tekavec, delavec, 52 1., oslabljenje močij.
Meteorologično poročilo.
S Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
27. junija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	739-05 737-82 738-66	+17-6 +22-8 +18-0	bzv. szpd. sl. bzv.	obl. » d. js.	0-80 dež 1
Zmožen kovač
in
(59) 3—2
živinozdravniški pomočnik
išče se za neki najobljudeni kraj na Notranjskem. Ponudbe prosi se na uredništvo tega lista.
Jkjt-
velja par dobrih
s-rokavic
glace
z dvema gumboma
za, g* o s p e
pri
•J. S. ]3eneclikt-u
pri „Spinnerin ant Kreutz“, Stari trg.
Japonska
edino prava in ravno naravnost došla
se dobi letos zopet, kilo 28 kr., z njenim natančnim popisom le pri
J. R. Paulin-u
zaloga špecerijskega blaga
v Ljubljani.
Ona je posebno izvrstna tudi za zeleno krmo in v prid čebelam.
vr/» Nahaja se neka sibirska ajda v kupčiji, japonski le v podobi zrnja po polnem enaka, ali v njenem boga-tem pridelku nikakor ne, torej ,,pozor“ pri nakupovanji.	(60)	7—1
Ln.
Veliko posestvo
na Gorenjskem,,
arondirano, mično ležeče blizu dobro obiskovane ko-pelji, z lepim in gozdom obdanim gradom, izvrstno zemljo za pšenico, krasnim gozdom za posekavanje, kraj je sploh jako ugoden za razpečavanje raznoterih izdelkov; na posestvu je mnogobrojni živeči in mrtvi fundus instructus — se pod ugodnimi pogoji
proda.
Pojasnila podaje g. dr. V. Zarnik, odvetnik v Ljubljani.
Ljubljana
hotel ,Europa‘
Največji izbir šival nih strojev za vse stroke šivarije.
uiiiniTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii;iiii'||jiniiinii|lt,inii,a
Na prsih in pljučah bolehnim!
Gospodu Jul. pl. Trnkoczy-ju, lekarju v Ljubljani na Mestnem trgu.
Zamdn vporabljal sem pri kašlji in pljučnih bolečinah razna sredstva, dokler nijsem poskusil Vašega soka iz kranjskih planinskih zelišč a 56 kr., in z veseljem sem opazil zbolj-ševanje. Blagovolite mi poslati še 3 steklenice.
Spoštovanjem Vaš udani Josip Malešič v Sisleu.
!! Priznanje!!
mr Prati bolečina tiM in Mota!
Gospodu lekarnarju Trnkoczy-ju v Ljubljani, Mestni trg štev. 4.
Z veseljem Vam naznanjam, da so mi Vaše kri čistilne kroglice, škatljica po 21 kr., izredno dobro služile. Vročina, katero sem čutila po vsem telesu, potem hudi glavobol in sem ter tje napadajoča me mrzlica, sami nasledki zapretja in želodčnega katarja, ponehali so, hvala Bogu, po polnem, ko sem uživala Vase kri čistilne kroglice, tako da ljudje že pravijo, da sem veliko bolj zdrava videti.
Zahvaljevaje se Vam v novič prav iskreno, Vas prosim, da mi pošljete za 1 gld. 6 kr. še en zavitek teh tako izvrstno delujočih kri čistilnih kroglio.
Pozdravljaje Vas, sem najudanejšav
Lacija Šlibar.
Salicilna ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, h 30 kr.
Najnovejše spričalo. "^8$
Vaše blagorodje!
Mnogo let vporabljam Vašo salicilno ustno vodo in salicilni zobni prašek z
izvrstnim vspehom in priporočati ja moram vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice.	Spoštovanjem
(52) 8 2	Anton Slama, župnik.
Vsa navedena sredstva ima vedno frišna v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju
lekarna pri „Samorogu“
Jul. pl.Trnkoczj-ja
na Mestnem trgu v Ljubljani.
>"....»'■■■■■n'1........  nnminniiminin......iiinimiunmnij
500 hektolitrov
izbornih vin
večinoma iz 1. 1883 iz bizeljskih in sromeljskih vinogradov, prodi v Brežicah
Lenart iel Cott.
3
ki je uže Kranjsko, Hr-vatsko in Istro prepotoval z manufakturnim blagom v velikem, se za neko dunajsko firmo išče.
Več se izvč v uprav-ništvu »Ljub. Lista.»
(24) 26—16 m
A. Mayer-jeva
trgovina
■v Xjj ui Tol j a, ni
priporoča
carsko in izvozno marčno pivo
v zabojčekih po 25 ali 50 steklenic.
Odgovorni urednik prof. Fr. Šu kij e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleintnayr & Fed. Bamborg v Ljubljani.