Leto 5. Štev. 6. PRILOGA ZA MLADINO. 1936. junija 8.
Marijine družbe.
»Ljubimo svojega bližnjega, kakor samega sebe!"
To so besede, ki so se rodile v globini Jezusovega srca, besede, ki jih je zapustil nam kot ljubeč najlepši spomin, da se ljubimo med seboj, tako kot je On nas ljubil. Poglobimo se, ljubljene sestre, v te Jezusove besede, in našle bodemo v njih odgovor, — da se moramo ljubiti medseboj kot sestre, — da moramo ljubiti svoje sovražnike ravnotako kot vse tiste, ki so nam ljubeče vdani. Sovražnike ljubiti? tega peč ni mogoče kaj ne? Človeka, ki mi je storil hudo, naj ljubim, bo odgovorila marsikatera. Pa vendar drage moje, to je vsemu svetu od Boga dana zapoved, in ko bi se ravnali po njej vsi, ki jo poznajo, bi ne bilo nikdar toliko gorja na svetu: Usahnili bi potoki solza, ki jih povzroča sovraštvo. Utihnilo bi časopisje, ki nam dan za dnem sporoča o groznih ubojih, samoumorih in sličnih grozotah, ki se gode po celem svetu. Kdo je kriv vsega? Sovraštvo, ker vere ni več v srcih ljudi. Umrlo je človeško srco za vse lepo, blago in dobro, v njega pa se je naselila zloba in sovraštvo. Srce je postalo žrtvenik, ki daruje brezvernemu maliku, strast, nečistost in vse, kar se slabega rodi v njem. Kakor živina se napadajo med seboj ljudje, že pri belem dnevu, kaj še le doživlja noč. In ravno tisti, ki mislijo, da oni vladajo svet, dajejo s svojo brezbožnostjo tako slabe vzglede mladini. Kako žalostno je zreti dandanes mlade fante, ki tavajo kakor brez uma iz gostilne v gostilno, preklinjajoč sebe, Boga in svoje drage; ko jih vidimo, nam zastaja srce od groze. Saj se mnogokrat končajo taki prizori z prepiri, ki zahtevajo človeško življenje. Poglejte drage moje, to so tiste poti, ki vodijo proč od Boga, — poti, ki nepoznajo ljubezni, ker so posejane s sovraštvom, ki se rodi v sr-
cih, ki nočejo poznati več Boga. Pomislimo, kako bolečino občuti srce tiste matere, ki vidi svoje ljubljene otroke, da žive med seboj v vednem sovraštvu. Kako bolečino pa mora občutiti šele milo Srce naše nebeške mamice, kateri smo vse tako sveto obljubile, da smo in bomo vedno pripravljene izpolniti vsako njeno željo. In kaj Marija najbolj želi od nas? Da ji ostanemo zveste, in da se srčno ljubimo med seboj. Sestrice! Bodi nam to dvoje naše sveto geslo skozi življenje, — bodi nam to zapoved Jezusova in naše nebeške Matere, in vem, da nobena nebo nikdar imela pritožbe čez svojo sosestro, in svojega bližnjega. Naj utihne beseda »obsojanje in sovraštvo", tiha, čista in nesebična ljubezen naj zacvete v srcih mladine in vseh, ki ljubijo sovraštvo in prezira-nje. Ljubezen pa naj obrodi sadove, katerih se nebomo veselite samo me, ampak ves svet.
Marijina družba v Turnišči.
Kak moško, tak tiidi žensko, je nastavo g. Greif Ivan, provizor, zdaj prošt v Ptuji. Dekliško vodi g. Jerič Ivan, dekan, dečkovsko pa g. Soštarec Alojz, kaplan. Ženska ma 168 kotrig, predsednica Gjorkošova z Nedelice, ma mesečno skupno sv. obhajilo. Dečkovska ma 160 kotrig, predsednik je Gjor-koš Štefan iz Nedelice. Mesečno skiipno obhajilo ima, odbor pa ma 14 dnevno sejo, po potrebi še večkrat.
Malim čtevcom Marijikinoga Ogračeka.
Predragi prijatelčki!
Že dugo sam vam več nikaj ne piso, ar časa sem ne meo; zdaj pa, kda smo tii v Ameriki med počitnicami, sem se odlo-čo, da vam opet malo pišem. Kak sam lani delao, tak tiidi zdaj; v vsakšem meseci vam pošlem en lepi vzgled od Dominika Savijo, šteroga vi že poznate i šteri vas gdaj z nebes veselo gleda. Koražo, mali prijatečki, naslediijmo vsi toga mladen-ca, šteri tak mladi kak zdaj vi, je že sveti postano.
Zdaj pa poslušajte, kaj se njemi je ednok zgodilo. Dominik je mogo daleč v šolo hoditi, i neki den, da je preveč vroče bilo, ga je srečo nekši človek pa njemi je pravo: „Moj dragi, pa te je ne strah, ka tak sam po tej cestaj hodiš ?" — „Jaz sem ne sam, je odgovoro Savio, mam Angela čuvara ki z menov hodi." „Itak ti pa je težko hoditi po vročoj cesti?" „Nikaj je ne težko kda se dela za Gospoda, ki dobro plača." „Što pa je te Gospod ?" „Je Bog Stvoriteo, ki dobro plača, že kupico vode, če jo iz liibezni do Njega damo." —
Tudi mi, mali prijatelčki, liibimo našega Angela Čuvara. Mi smo nikdar ne sami, Bog i naš Angeo nas vsigdar vidita; zato pa ne dajmo se vkaniti od hiidoga duha, ki nas v greh šče zapelati, pa nam pravi, ka se lejko skrijemo, kje nas nišče ne vidi, pa te tak lejko grešimo. To je laž, ar gda mi grešimo, razžalimo liiboga Boga i naš Angel, šteri nas vodi, joče za nas. Tiidi vi lejko daleč morete v šolo hoditi, pa vam je to težko;
zato delajte kak Dominik, mislite, ka to vse delate za liiboga Boga, ki de vas obilno poplačo v nebesaj.
Poslušajte, ka je delao Dominik Savio. Kda je stopo kprvomi sveto obhajili, je reko, moja tovariša bodeta Jezuš i Marija. Kda je v kakšo cerkev prišo, je včasi šo pred Marijin oltar, pa proso nebeško Mater, naj ga čistoga ohrani. V meseci maji se je pogostoma spovedavao, pa hodo k sv. prečiščavanji, i vsaki den maja se je zatajiivao na Marijino čast. — Tiidi mi vsi se privadimo, posebno v meseci maji častiti pa lubiti Marijo, kak našo najvekšo dobrotnico, kak našo liibo Mamo. V vseh naših potrebčinaj pribežimo k njej; naj Jezuš pa Marija bodete vsikdar našiva stalniva tovariša. Ne pozabite vsaki večer, kda spat idete, moliti kaj Mariji na čast; molite lehko tri zdrave Marije, da vas reši vseh duševnih pa telovnih nesreč. Marija je naša Mama; Jezuš sam, kda je na križi viso, nam jo je dao za Mater; lehko si zato mislite, ka vas Marija dosta bole liibi, kak vaša zemelska mati-
Če ščemo, ka nas Marija varje i nam pomaga, moremo dobri biti, stariše bogati, ne smemo slabo gučati, v cerkvi se moramo dostojno oponašati i t. d. Če bomo mi dobri, bo tiidi Marija z nami dobra, i nam bo pomagala, ka se ednok v nebi ž njov srečamo.
Ne pij.
Iz dozdaj povedanoga lejko spoznaš, dragi dečko i draga mladenka, da ti je na velko škodo, če v gingavoj mladosti pi-ješ alkohol. Lejko spoznaš tiidi, da je vsega obsojenja vreden stariš, rod, ki dava deci i neodrašenoj mladini alkohol. Nora je tista mati, štera v žganico namak^ kruh i ga dava deteti, da ne bi jokalo, nego bole spalo. Če njemi makove glavice dava cecati, je ista norost, ar je v teh tiidi čemer notri. Stariši dajo šolari kupico vina, naj se poštima oča, ka njegov sinček že „piti tiidi zna", ali ka de prej bole močen, ka de njemi krv močnejša itd. To vse so nespametni izgovori i ti draga mladina ne vzemi niti z očini, niti z materni rok kupice, v šterih je notri alkoholna pijača. Če ščeš biti srečen, zdrav, te njima i vsakomi povej, ki ti v gingavoj mladosti ponuja alkohol: „Sam ne nori(a), ka bi to vzeo (vzela)." Najvekši kinč mladine je čistost. Najvekši sovražnik čistosti je pa alkohol. Sv. Diih Bog pravi, ka je vu vini nečistost. Alkohol je vrag za čistost, ki jo kole. Ne trbe hiidoga duha poleg, alkohol sam oropa mlado dušo nedužnosti, zato pravi svetoznani angleški pisateo Shakespeare od alkohola: „Ti nevidni diih vina! Če šče nemaš imena, vrag naj bo tvoje ime."
Svetek Marije Pomočnice Krščenikov
v Macull, Salezijanskom zavodi v Južnoj Ameriki.
Chile je lepa dežela, ki se rastegiije po obali Velkoga ali Tihoga Oceana. Prebivalci severne strani so izobraženi kak vsi liidje v Evropi, samo v mrzlom jiižnom kraji je ešče dosta takših, ki se lejko zovejo pravi divjaki, Chilenci, ki so izobraženi, so po velkoj večini katoličanci i se ločijo od drugih Amerikancov, ar posebno liibijo i častijo Presveto Mater Božo. Za nje je velko veselje, če je kde kakši svetek Presvete Device Marije. Tiidi lepi salezijanski zavod Macul, ki je prav poleg ghvnoga varaša Santiago, je povzročo velko veselje na svetek Marije Pomočnice Krščenikov. V tom zavodi nas je okoli 90, ki se pripravlamo za apoštolsko živlenje med mladimi dečkeci; od tej 90 je: 50 aspi-rantov; t. je tistih, ki študirajo i se pripravlajo za salezijance; 20 novincov, t. je tistih, ki so končali aspirandot pa so v ednom leti poskiišnje, če so dobri za salezijansko živlenje; končno je ešče 20, ki so že salezijanci pa se ešče včijo modroslovje. Med vsemi je dosta Chilencov, več Italijanov, Nemcov, Polakov, Slovakov i dva Slovenca Prekmurca, ki se zdaj modroslovje včita: Horvat Aleksander i Sočak Štefan.
Celi eden mesec smo se na svetek pripravlali: vsaki den smo kaj lepoga od Marije čteli, bože službe v cerkvi so bole slovestne bile, in vsaki den smo prinesli k Mariji vsaki eno rožico, t. j. eno zatajiivanje ali kakše dobro delo, štero smo iz liibezni do Marijino napravili. Tiidi je lejko vsakši napisao na eden paperček, ka je nameno napraviti den za dnevom za Marijo v čelom meseci.
Končno je prišo predvečer svetka; naš zavod je bio celi ves ovenčan, čeravno smo bili v začetki zimskoga časa, kda tu rad dešč ide. Vremen se je lepo razvedrilo. Prišli so tiidi mil. g. piišpek, ki so meli slovesne večernice; naše popevanje se je lepo zdigavalo gori k Mariji, ki nas je gotovo rada poslušala. Na drugi den vgojdno smo meli prvo sv. mešo; vsi smo pristopili k sv. obhajili. Oh, kak goreče smo prosili v tisti trenot-kaj Jezuša, da naj blagoslov po prošnji Blažene Device Marije, nas, naš lepi Chile, naše predstojnike ino dobrotnike! Mi Evropejci smo se tiidi spomnili naših dragih, ki so tak daleč ločeni od nas.
Ob pol 10. so mil. g. piišpek meli slovesno pontifikalno sv. mešo. Z lubim ino bratovskim veseljom je šo naprej svetek, dokeč je ne prišo čas za gledališče. Tam so nam naši igralci predstavili eno igro, kde smo vidli, kak rada pomaga Marija tistim, ki se k njej priporočajo i molijo sv. Rožni Venec. Končali smo svetek z žežganjem tisti paperčkov, na štere smo napisali med mesecom naša dobra dela iz liibezni do Marija. Ona je gotovo rada sprejela tiste rožice i poslala dosta božega blagoslova za nas i za naše drage.
Tak smo končali svetek Marije Pomočnice viipajoč se, da se
je nebeška kralica veselila, kda je vidila dosta sinčkov, ki jo liibijo, posebno v naših časaj, gda se telko greha na tom sveti dela. Mi vsi, ki se katoličanci zovemo, liibimo nebeško Kralico, častimo jo ne samo z rečmi, nego z dobrim delom i z spo-sebnim katoličanskom živlenjom; bodimo osvedočeni, da Marija nikdar ne zapusti tiste, ki jo liibijo.
Macul-Santiago de Chile,	Horvat Aleksander,
salezijanec.
Sveti Alojz, obdrži mladino Slovenske krajine v čistosti.
Sveti Alojz, reši nas!
V Rimi večnom ti počivaš v cerkvi svetoga Ignaca, svojega vučitela. Dečke, dekle k seb' zazavaš, naj so naša srca mlada v čistoči prav jakostna. Ti premagao tela strasti si junaško den za dnevom, ar častio Marijo si.
»k
O ne daj, ne daj nam pasti v mreže tela... Naj smo z Bogom po Mariji združeni. V diihi smo pri tvojem teli dečki, deca, vse dekline, vu molitev vtopleni... Prosimo te, vse nas sprejmi, ki z Slovenske smo Krajine... Daj nam venec čistosti.
Srčen.
Vika Razlagova:
Prizor za otroke.
Za godovni dan častitemu gosp. ketehetu !
(Oder je napravljen kot sobica, — sredi nje je mizica pokrita z belim prtom, na mizici leži nekaj knjig, — sredi je va-zica polna cvetja! Dva stolčka stojita eden nasproti drugemu. V kotu sobice stoji Marijin oltarček, ves v zelenju in cvetju. Tudi kake druge nabožne slike lahko krase stene sobice. Pri mizi sedi zamišljeno, dekletce Rozinka, otrok ki obiskuje Marijin vrtec! Oblečena je v belo obleko, na prsih ima Marijino svetinjo).
Rozika govori žalostno in sklene roki, ter tako govoreč venomer zre na Marijo: „0 Marija, zakaj nemorem priti napravo misel!" Ti neveš kako imam rada našega častitega gosp. kate-heta, danes pa, ko bi mu najlažje izkazala svojo veliko ljubezen in hvaležnost, nimam sirota ničesar, — niti najmanjšega darilca ne, — da bi z njim razveselila svojega duhovnega pastirja, za njegov dragi godovni dan! Marija! Oh, kako to boli, ljubeče otroško srce! Nebeška, dobra moja mamica! Pomagaj mi, in reši me te mučne misli! (Si zakrije obrazek z rokami, kakor bi jokala in ostane tako zamišljena nekaj časa).
Janko, bratec Rozinkin, nekaj starejši od nje, stopi tiho skozi vrata, ko vidi pri mizici tako zamišljeno sestrico, jo nekaj časa začuden opazuje, nato pa s počasnimi koraki in prav tiho stopa proti Rozinki,— ter položi rahlo svoje roke na njena ramena. Oblečen je v lepo obleko, na prsih ima Marijino svetinjo. Ljubeče ji pogleda v obraz, in jo proseče vpraša:
Rozinka, — sestrica moja! Zakaj si tako žalostna, povej mi, kaj te teži??!
Rozinka, (ga prime za obe roki.) O Janko, ti tukaj ? Kako si me ustrašil! Glej, dragi bratec, kako težke so moje misli. Ali nič ne veš, kako velik praznik je danes za vse nas. Ali neveš, da praznuje naš častiti gospod katehet, svoj god! — Ne jaz, ne ti, in noben iz našega otroškega vrtca, nimamo ničesar, da bi mu podarili v godovni dar. — —
Rožice? Če tudi mu jih poklonimo, tako kmalo ovenejo, za kako drugo darilce pa nam primanjkuje denarja. Oh Janko, prosim te, misli tudi ti z menoj, ščim in kako naj razveselimo zlato srce našega blagega duhovnega pastirja?!
Janko nekaj časa zre zamišljeno pred se, — naenkrat pa veselo zakliče!
Rozinka! Sestrica moja! Nikar se ne trudi s to mislijo! Poslušaj mene in moje besede. Mislim, da neboš imela nič zoper moj nasvet. Naš častiti gospod katehet tako ve, kaki revčki smo mi otroci, da nimamo ničesar drugega, kot sami sebe. Veš Rozinka, kaj mu bodemo podarili za njegov dragi in mili god! -
Rozinka ga naglo vpraša: „Kaj bratec dragi, oh povej mi?!
Janko govori dalje ves srečen-.
„Veš Rozinka, — sestrica moja! Podarili mu bodemo svoja ljubeča srčeca, kane? Iz teh srčec gori toliko vroče, udane ljubezni do njega, ki nam je vsem tako drag in mili. Iz teh srčec kipi dan za dnem tisoče in tisoče vročih želj in prošenj k ljubemu Bogu, proseč Ga, da nam ohrani našega blagega ča-stitega gospoda kateheta, še mnoga, mnoga leta, — v sreči in zdravju. Saj brez njega, za nas ni življenja. On je res naš, in mi smo njegovi. Koliko se muči, žrtvuje in dela za nas. Vse je pripravljen storiti za naš časni in večni blagor!
Rozinka! Hodi z menoj, da poprosiva skupno našo nebeško Mamico, za srečo našega častitega gospoda kateheta. —
Rozinka se bratecu ljubeče nasmehlja, — ter se trdno oklene njegove roke in reče: Prav si dejal Janko! Oh kako dober si, kar pojdiva k Mariji in jo srčno prosiva zanj, ki nam je tako drag!
(Oba, deček in deklica gresta počasi, za roki se vodeč k Marijenem oltarčku, obrnjena sta proti občinstvu! — Roki imata lepo sklenjeni, kakor bi molila! Neprestano imata oči uprte v Marijo!)
Janko govori:
S prošnjo prihajam k Tebi — Mati,
kajne da boš uslišala me Ti!
Poglej o mamica preblaga,
častiti naš duhovni oče
danes svoj mili god slavi!
Tvoj dragi Sin, med nas ga je poslal,
nedolžne naše duše, mu je v varstvo dal.
Marija! Ti čuvaj našega duhovnega očeta,
ohrani nam ga mnoga, — mnoga leta!
(Janko utihne, — Rozinka začne.)
Rozinka proseče govori-.
O Marija ti mu vse povrni, kar kdaj storil je On za nas! Ljubeče stoj mu ti ob strani, usliši naših prošenj srčni glas!
Nikdar bolesti, v srce blago, ki osrečuje naš otroški maj! Ti srečno vodi ga skoz to živlenje, odpri enkrat mu, — sveti raj!
(Zavesa pade, — konec.)
Slovo Prezvišenoga gospoda knezo-škofa i ap. administratora Dr. Tomažič Ivana Jožefa od fermancov.
Prezvišeni gospod knezoškof i ap. administrator so premi-noče dni fermali v lendavskom dekanati blizi petjezero mladinski duš. Do te fermane mladine se meli Prezvišeni slovo, štero tii ponovimo i razložimo.
„Čuvajte sv. Diiha i njegove dare! Nikdar ne smete sv. Diiha zgubiti po smrtnom grehi. Bodite veseli, srečni, zdravi i idite tak na življensko pot, da ne zagrešite poti, ki pela vu večno srečo, nego da to zadobite."
To so vsebinsko Prezvišenoga reči, štere so vam, dragi mladenčki i drage mladenke, povedali. — Nikdar ne smrtno grešiti. Da če bi smrtno grešili, bi ne samo razžalostili sv. Diiha, nego bi ga zgubili. Zgubili bi ž njim vse milosti njegove, božo liibezen, sedmere dare i bi postali iz Kristušovih vojakov, vojaki hiidoga diiha. Moj Bog, kakša sprememba bi bilo to. Mesto lepote grdoba, v mesto svetlosti tmica, mesto živlenja smrt bi prišla v dušo. Ž nje bi se odselo Bog i bi prišo v njo hudi duh, ki večni ogenj da tistim, ki njemi služijo. Bi deca liib-lena štela to spremembo? Bi dobroga Boga, ki da večno blaženost, zamenila z hudim i večnim trplenjom v pekli? Jeli, ka mi vsi pravite: — Nikdar. Tak je prav, nikdar. Ka pa to tiidi zdržite, posliihnile me i zdržite, ka je potrebno, da sv. Diiha nikdar ne zgubite. K tomi je potrebno:
1.	da radi molite,
2.	da gostokrat hodite k spovedi i sv. obhajili, prečiščavanji i
3.	da se ogiblete vsake prilike, ki vodi na greh. Takše prilike so pokvarjena družba, slabo čtenje, najbole pa neredno vživanje alkohola. Molite radi vsaki den, spovejte i prečistite se bar vsaki mesec ednok, alkohola ne pijte nikdar, ali bar jako-jako zmerno, gda ste že odraščena, krepka mladina; bož-noga nikaj ne poslušajte i čtite, nego vsako nedelo i svetek hodite radi k sv. meši i predgi pa čtite naš Marijin List z M. Ogračekom i druge dobre knige, pa vas sveti Diih nikdar ne zapusti.
Pri vaših molitvaj se pa tudi ne spozabite, kak so vas prosili, z Prezvišenoga, ki so vas fermali. Molite za njih, kak oni molijo za vas, pa medsebojno molitev bo milošče sv. Diiha povekšavala v njihovoj i vašoj duši, ka oni kem več duš rešijo, vi pa kem več si spravite za nebesa. To so reči, štere vam, dragi firmanci, na srce polagamo i štere če posliihnete, te meli mir i zadovolnost srca na tom sveti, na driigom pa večno blaženost !
Dečkeci i deklice, iz srca želemo, da bi tak bilo, Tak naj bo! Sv. Duh pomagaj, da tak bo!