Listek. Iz mladosti srbskega kralja Petra I. Umrli čeSki pisatelj dr. Viljera Gabler, ki je bil od avgusta 1852 do oktobra 1859 vzgojevatelj novoizvoljeaega srbskega kralja, je priobčil v listu »Osveta« leta 1892 daljsi popis svojega bivaaja v Srbiji. Ta spis ima silao zanimive podatke o življenju na dvcru Karagjorgjevičev, ko so bili ti Se vladarji v Srbiji, pozneje pregoaai od Obreaovičev, zlasti pa o mladostaih letih sedanjega kralja Petra Karagjorgjevitfa. Med drugim pripoveduje dr. Gabler tudi to-le: Kaez Aleksaader je vladal leta 1852 že deseto leto. Svojo mladost je preživel v Valabiji. Znal je brati ia pisati, kar tedaj v Srbiji ai bilo ravao aeobhodno potrebao za senatorsko čast. Drugačae posebae izobrazbe ni imel. V pisaloi sobi je imel pač dve lepi stekleni omari, polai najznamenitejših del evropske literature, a jaz mislirjo, da aiti ene izmed njih ai prebral. Bil je sicer 8e precej podobea kaezu, samo do svojih poslov se je večkrat obaaSal silao surovo. Govoril je precej dobro nemSki, rumuaski ia aekoliko ruski. Njegova žena, kaeginja Perzida, je bila hči seaatorja Jefrema Neaadoviča. Imel je pet otrok, tri hčere, kojih eaa, Polikseaa, je bila omožeaa z Nikolajevičem, takrataim srbskim poslaaikom v Carigradu, ia dva siaova, Petra iB Aadreja. Peter je imel tedaj osem, Andrej pa Stiri leta. Misel, preskrbeti Petru vzgojevatelja, se ni rodila v glavi kaeza očeta Aleksaadra; Skoda bi se mu bilo zdelo stroSkov za tako po njegovih mislih aepotrebao stvar, kajti bil je silao varčea ia ai živel aikoli potratao. Denar je rajSi aaložil v Avstriji, kar je bil bržkoae glavai vzrok ajegovega velikega prijateljstva z avstrijskim koazuluin Radoslavjevičem. Kaez bi bil najrajAi odkloail vsakega odgojiteija, vsaj meai se je zdelo tako, kajti vedel je, kakSea aeugnaaec \e njegov Peter, ia si je mislil, da tudi razposajeai, divji siako ae bo maral aobeaega, ki bi ga brzdal. V ta aamea je dal sezidati majhao hisico kakih 200 korakov daleč od koaaka, ia za trdao je pričakoval, da Peter Be bo hotel bivati tarjakaj. Ko me ie geaera) Zach predstavil, sta me kaez ia knegiflja vsprejela v svojem salonu zelo prijazao. Mladi Peter pa je bil v sosedai sobi. Po kratkem razgovoru ga kaez pokliče. Dečko se je ozrl vame z odločaim pogledom. Skoraj gotovo sem mu bil všeC, sicer bi |o bil pobral takoj nazaj, kar smo tudi vsi pričakovali. A vedel se je 8e precej dostojao; aa vsa moja vpraSaaja je odgovarjal prav pošteao ia uljudao, čemur se kaez ia kneginja nista mogla dovolj aačuditi. Priaesel mi je celo aeko kajigo, iz katere se je že učil, kakor je rekel. Kaez je bil vidno preseaečeB. Vpra8al je Petra: »Ali pojdeš s tem gospodonu?« Ia Peter je odgovoril, kar je zopet kaeza vidao presenetilo, z odločnim glasom: »Pojdem!« Vzel je kajigo ia 3el z meaoj. Prva zmaga je bila dobljena. Najpreje sem pokazal Petru razae stvari, ki sem jih priaesel za igrače iz Prage in Duaaja, tako razae stike za prerisavanje ia slikaaje, za izrezovanje ia sestavljaBje; pokazal sem mu barve, s katerimi se poslikajo, in mu povedal, kaj se vse sestavi jz ajih. Ko sva se tako igrala kaki dve uri, sem mu odločil delo za prihodaji dan ia ga prosil, nai pride prihodaji daa takoj po zajutreku, ia da bom delo že sam pripravil. Dečko je bil ves vesel in srečea, ker je videl tako lepe stvari. Radostaega obraza se je vrail zveCer v konak. Seveda so ga vsi začudeno gledali, čeS, kako je mogoče, da je bil toliko časa pri meai in da je tako vesel in dobre volje. Drugo jutro je bil Peter ob osmih že pri meai. Celo dopoldae sva pridno delala; slikala ia izrezovala sva oodobe, ia ko }e bila ura poldae in sva šla v konak kosit, je nesel Peter seboj lesenega koBja, ki sva ga bila izrezljala, posadil aanj jezdeca ia ga oblekel v razaovrstae uniforrae. Bil je kaj poaoseB aa to, da se take stvari izdelujejo v ajegovi hiSi. Cele tri tedae sva se pečala s takimi opravili, ia tako se me je bil privadil, da je komaj čakal, kdaj pojde zopet k meni. Vsak daa je priaesel kako aovo stvar domov pokazat jo domačim. Naposled se me je tako privadil, da ga aiti domov ai več mikalo ia so nama opoldae poSiljali kosilo v najiao hišico. Celo spal ie aavadao Peter pri meai. Ne bom izgubljal aepotrebaih besedi, kako sem privadil svojega gojeaca resaemu delu, da sem ga začel podučevati v braaju, pisanju, račuastvu ia drugih predmetih. Kar samo ob sebi je prislo do tega in sam aisem vedel, kako. Kako se je izpremeail Peter v par mesecih v vsem svojem vedeaju in značaju, o tem priča sledeča zgodbica. Kakih šest mesecev po mojem prihodu v Belgrad me je obiskal Garašaaia ia mi dejal: »Gospod doktor! Prihajam vam čestitat v imeau celega srbskega aaroda aa vaSih uspebih, ki ste jih dosegli pri princu v kratkem času. Kako ste aaredili to, tega si ae morem nikakor predstavljati, a toliko vam lahko recem, da ste storili nekaj velikega, kar je nam vsem ugaaka. Vi si aiti misliti ne morete, kake aarave {e bil vaš gojeaec, ia zato tudi ae morete soditi o tem, kaka izprememba se je zgodila v par mesecih ž ajim. Ako sem priSel popreje v koaak ia sem Petra aagovoril. mi je faatalia pokazal jezik ia jo pobrisal straai. Zdaj mi vselej poda roko, odgovori dostojao aa vsako vprašaaje ia govori z meaoj kot vsak pametea človek.« Jaz sam sem imel seveda aad svojim goieacem tudi prav odkritosrčao veselje. Videl sem, da postaae Peter s časom odločea, juaaSki, pravi srbski zaačaj. Nekoč sem ga prav občutao kaznoval. Peter se je izjokal v kotu, kamor sem ga bil postavil v kazea, in potem stopil k meai rekoč: »Gospodiae, kaj ne, da tega ne poveste v koaaku?« »Petar, to ostane med nama!« ga potolažim. Ia ko je videl, da ni živa duSa niti besedice izvedela o tem, je postal 8e bolj udaa ia zaupljiv do meae. Vsak dan je molil kleče aa postelji. Takrat so se Craogorci borili s Turki. Petra je to silao žalostilo, ia aekoč po molitvi mi pravi: »Ali veste, gospodiae, kaj sem molil?« »Tega pa ne vem!« mu odvraem giBjeii, »daj, to mi moraš povedati.« Ia devetletai dečko poaovi molitvico, ki jo je bil sam sestavil: »Ljubi Bog! Dodeli črBogorskim bratom v vojski proti Turkom tako moč, da bo vsaki izmed njih odsekal z jedaim mahljajem aajmaBj vsaj deset turških glav!« Pobvalil sem Petra vsled te originalne molitve, in bil je silno vesel. Zavest narodaega poaosa je bila pri Petru že v raai mladosti aenavadno razvita. Srbija mu je bila aad vse aa svetu. >Ja sam Srbifl!« tako je večkrat govoril s ponosom na svojo aarodaost. Turke je sovražil kot zaprisežeae sovražaike svoje domoviae. Ko smo na potovaaju v Karlove vare ogledovali cesarsko palačo aa DuBaju, gradova SchoabruaB ia Lakseaburg, ni bil Peter prav nič izaeaadea vsled lepote cesarskih palač, ampak večkrat je malomarao rekel: »To ima moj oče tudi!« Nada, da postaae iz mladega Petra aekdaj vrl, za svoj srbski narod navdušea kaez, je bila torej v polai meri opravičena.