114
Narodni običaji.
O virokih.
Gosp. Križnogorski govori v 27. lista „Novic" o virokih, ali kakor od piše, o vroku. Ta prazna vera je todi med št irskimi Slovenci razširjena; našel sem jo v Dalmacii in v vojaški Kraj i ni, pa tudi Italjani jo poznajo. Pri njih se vir o k veli: maToccliio. Tudi pri starih Nemcih poznajo viroke ;,boses Augea švedski: on da 5ga, „schadlicher Blick", pri Latincih: obliquus ocu-lus (Horat epišt. L, 14, 37.) primeri Virgilievo: „nescio quis teneros oculus nihi fascinat agnos ( V i r g i 1. wEclog.a 3, 103.) Persi (2, 34.) govori od „urenses o culi". ,Od Tribalov inIllyrov piše Plini, da: „visua— effascinent
interimantque, qaos diutius intueantar" in da posebno hudo oko^>kotdai<||{o^p{gl^.ilCP1l|nt^H^r. natur.a   Lib.   VIL,
cap. 2.).     .           tLafrr{     J>              H'^
Ker oko to bolezen napravi, in sicer hudo, jezno, močno oko, zato se bolezen veli vi rok i, ta je, virooki, od viri, vira, viro, stark, kraftig, sansk. vira„Krafta lat. vires, vir t as itd.
Pisati toraj moramo virook, virooki, ali pa viro k, nikdar pa ne v rok. Na Stirskem se še lepo čuje virok, al Kranjci so „Vokalvertilgeri" #). Iadiška boginja Kali ee veli Virubakša „fortes, terribiles ocalos [habens" Vi-rooka; primeri serbsko: Kalooka djeva, to je,   čeruooka.
Davorin Terstenjak.
*) Kranjci samoglasnike, zlasti v govorjenji, res radi p o goltaj ej o; al kar se tiče „vrokov" namesto „virokov", tudi pri Štajercih in Korošcih ni drugače, ako nam morejo slovniki porok biti. da narod res tako govori kakor slovnik piše. Poglejte slovnik gosp. Murkota (Štajerca): besede „vi roki" nima; „vrok" — pravi — je „das Schicksal, das Verhangniss"; „vročen — na — no, adj. dem ein Uebelbefinden zustdsst. dessen Ursache man nicht kennt;" — poglejte dalje slovnik gosp. Janežiča (Korošca); besede „viroki" nima; „vroki" m. pl. — pravi — so „Kopfweh", „vrocen — na — no" wenn einem zufallig ein Uebelbefinden zustdsst." Evo „Vokalvertilgere!" Kaj pa, ko bi morebiti „vrok, vročen" tisto korenino imela, kakor„vroc in vročina^ heiss warm, ker vroča glava je vselej očitno znamenje vročnega?                                                          Vred.