Zasluženo priznanje učiteljstvu. Prejšnja pravila, po katerih je bil Iahko član samo posestnik z eno glavo goveje živine, so bila preozkosrčna. Po novem zakonu o osnovnih šolah se zahteva, da je učitelj ne le vzgojitelj mladine, temveč tudi svetovalec kmetu v vseh težavah ter da se udejstvuje tudi izven šole. Tudi pri nas imamo lepo število takih učiteljev in naša dolžnost je skrbeti, da jih bo vedno več, zato pa jih moramo tudi pritegniti kot člane v Kmetijsko družbo. S kmetom naj sodeluje ramo ob rami tudi inteligent. Tudi inteligenca je poklicana, da nam pomaga prebroditi težke čase. Zakaj bi zavračali one, ki imajo srce za našega kmeta, ki se zavedajo, da je kmet glavni steber države tudi v 'indusirijskih državah, ne le v agrarnih. Iz govora gospoda bana na občnem zboru kmetij. družbe dne 8. VI. 1932. Vsi smo bridko občutili ponižanje, ko so bila sprejeta in odobrena prejšnja pravila »Kmctijske družbe«, po katerih učitelj ni mogel biti njen redni član. Kako zelo v časti so imeli tedaj učitelja, pa še posebej dokazuje določba teh oktroiranih pravil, po katerih se učitelj tudi v podružnicah »Kmetijske družbe« ni smel udejstvovati, ako ni zato zaprosil glavni društveni odbor s priporočilom podružnice, in morebiti dobil dovoljenje za delo. Posebno bridko pa smo to ponižanje občutili tisti učitelji, ki smo se od nekdaj prav zelo udejstvovali v raznih panogah kmetijstva in v njenih podružnicah in ki smo se zavedali. da je Kmetijska družba prišla do svoje veličine le ob dokajšnjem sodelovanju in sopomoči učiteljstva, izmed katerega je imela ogromno število izvrstnih organizatorjev, ki so ji ustanovili nebroj njenih podružnic in jih vodili, ki so ustanovili skorajda večino drevesnic, prenašali kmetijsko teorijo v prakso; posebno v sadjarstvu, čebelarstvu in vrtnarstvu, ki so se izkazali za prvovrstne strokovnjake. Ni samo slučaj, da je bil znani in upoštevani sadjarski strokovnjak gospod Martin Humek učitelj in zvest sodelavec »Kmetijske družbe«. Našteli pa bi lahko celo vrsto starejših in tudi mlajših učiteljev, ki so se z vso vnemo udejstvovali, da kjerkoli pomagajo svojemu sotrpinu in najbližjemu sosedu — kmetu. Za vso našo dobro voljo in za vse naše sodelovanje je ves naš stan bil vržen iz Kmetijske družbe. Toda kot optimisti in delavoljni pozitivni delavci za narodov blagor — se nismo užaljeni odločili odreči se svojega dela v prid našemu gospodarstvu, marveč smo trdno verovali, da mora priti pravica, da ne bo obveljala volja nekaterih, ki so hoteli izriniti ves učiteljski stan in mu onemogočiti delo tam, kjer se je že izkazal za sposobnega in upoštevanja vrednega sodelavca. Vsi pametni ljudje so to obsojali in že lansko leto smo mogli poročati v našem listu, da je g. dipl. agr Jamnik na občnem zboru Ijubljanske podružnice »Kmetijske družbe« odločno obsodil določbo, ki onemogoča učitelju redno članstvo, podčrtal zasluge učitelj- stva za »Kmetijsko družbo« ter zahteval, da »Kmetijska družba« opcre s sebe sramoto ter izpremeni pravila na prvem občnem zboru. Prvi glavni občni zbor, ki je sledil, je pok_zal voljo, da nam da zadoščenja. Vendar pa vsled poteka in zaradi zadržanj opozicije ni prišlo niti do delne izpremembe pravil, nego se ju ta točka morala preložiti na katerega poznejših občnih zborov. Medtcm pa je Ijubljanska podružnica »Kmetijske družbe« pripravila popolnoma nova pravila in jih iznesla na glavnem občnetn zboru »Kmetijske družbe«, ki sc je vršil 8. junija t. 1. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Občni zbor je s '/sinsko večino in s o g 1 a s n o sprejel izpremembo pravil, po katerih je brez nadaljnjega lahko reden član »Kmetijske družbe« vsak učitelj, ki se bavi s katerokoll kmetijsko panogo. Drugo zadoščenjc so nam prinesle besede na tem občnem zboru navzočega bana g. dr. Marušiča. Ta se je prav toplo zavzel za uveljavljenje učiteljskega stanu v »Kmetijski družbi«, naglašal je njegove zasluge za kmetijstvo in njegovo voljo tudi za nadaljnje sodelovanje. Priporočal je izpremembo pravil v tem smislu, da se učiteljstvu omogoči redno članstvo in je v svojem govoru, katerega gotovo ena tretjina se je tikala gospodarskega delovanja učiteljstva, priznavalno nazval učitelja najboljšega kmetovega prijatelja in gospodarskega svetovalca. Tretje zadoščenje moremo zabeležiti v tcm, da je na istem občnem zboru bil s o glasno izvoljen v glavni odbor »Kmetijske družbe« naš tovariš g. Lojze Kolenc, šolski upravitelj v Zagorju. To so tri taka zadoščenja, da smo jih v resnici prav iz srca veseli, čeprav smo vedeli, da pravica mora priti. Naša zahvala vsem, ki so kaikorkoli pripomogli, da je prišlo do tega zasluženega zadoščenja in da je prišla pravica in da je zmagala trezna razsodnost. Resnici na ljubo moramo povedati, da se nismo nadejali, da se bo to razmeroma tako hitro zgodilo. 2e zakon o narodnih šolah nam nalaga sodelovanje v kmetijstvu. Nakane tistih, ki so nas hoteli ponižati ali pa, ki so morda hoteli ovirati namero in uspešnost udejstvovanja učiteljstva med narodom, te nakane — so se razblinile. Kakor ob prvih dneh doživljenega ponižanja nismo užaljeni prenehali z delom, tako se hočemo sedaj še bolj udejstvovati povsod, posebno pa tudi v podružnicah »Kmetijske družbe« za boljšo bodočnost našega naroda in države. Kakor je večji del civilizacije in prosvetljenosti v našem narodu pripisovati nesebičnemu šolskemu in izvenšolskemu delu učiteljstva v preteklosti, tako poskrbimo, da bo velik naš delež dela tudi v bodoče za gospodarski napredek in državljansko zrelost ter zavednost poštenega našega dela jugoslovenskega naroda in posredno vsega naroda Jugoslavije. Mislimo, da govorimo iz duše vseh naših tovarišev in tovarišic, ako kratko rečemo: Hočemo, a škoda za zamujeno!