telo XXV.	J^Sl ffl#l I jfT Številka 73.
Naročnina za Ljubljansko gp	wL	BL JI U	HpIBL P	II i iTO H Uredništvo: Ljubljana,
pokrajino: letno 70 lir (za g||	TffffhtrTT^HT HHf «a»Ji§ H wfe„ $gS	■«——.	ffigTO«? ESI Gregorčičeva ulica 23. Tel.
Inozemstvo 75 Ur), za '/■ Pol Ha	HjW	VjS^^SF DB 'Efe^k Kž3	H|B jrajjj nmf HB 25-52. Uprava: Gregor,
leta 35 lir. za 'h leta 17.50	^	^	čičeva ul. 27. Tel. 47-61.
Ur, mesečno 6.— Ur. Te-	«	Rokopisov	ne vračamo. —
PlačaUi^i^sevSuMJanl.	CtiSSO&dfS	Z3 f fjJOVI flO«	ifICf USt fiJO«	O bft	Iti Cf Cflfl ffl IS J VO	nicl v Ljubljani St. 11.953.
C O N C E S SI O N A R I O E S C L U S I V 0 per la pubblicitA di provenienza italiana ed estera (8 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE n. Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via O. Lazzaroni 10.	j | in inozemstvo ima IST1TUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.
Izhaia
vsak torek in petek
Liubliana, torek 15. septembra 1942-XX
tena g“-} 0*60
Iz seje medministrskega odbora za preskrbo
Na zadnji seji medministrskega odbora za koordinacijo preskrbe, razdeljevanja in cen, ki jo je vodil Duce, je poročal najprej minister za kmetijstvo o stanju prehrane ler o uporabi žitnega pridelka. Odbor je ugotovil, da so pri oddaji žita v državna žitna skladišča samo nekatere transportne ovire in da kmetje v polni meri izpolnjujejo svoje dolžnosti. Kok za razdelitev žetvenih nagrad je bil podaljšan do 30. septembra. Količine žita, ki so kmetom določene za družinsko porabo, ostanejo prihodnje leto nespremenjene.
Določene so bile enotne cene za umetna gnojila po predlogu federacije kmet. konzorcijev, kateri je bila nedavno poverjena razdelitev umetnih gnojil. Z novimi nižjimi cenami in z urejeno razdelitvijo umetnih gnojil je kmetijstvu zelo ustreženo.
Minister za korporacije je podal poročilo o tipiziranju tekstilnih izdelkov, obleke in obutve. Število vrst ali lipov se bo zmanjšalo in ustanovljene bodo prodajalne samo za tipizirane proizvode. Polu-joči prodajalci bodo smeli ponujati samo tipizirano blago. Tipizirana obutev se bo dobivala na oblačilne nakaznice.
Odbor je končno proučil sistem določitve cen kruha in testenin ter odobril načrt, s katerim bo dosežena strožja in natančnejša kontrola potrošnje moke in kakovosti kruha. Minister za kmetijstvo bo načrt takoj izvedel.
Prihodnja seja medministrskega odbora bo ‘28. septembra.
iltpehi italijanske industrije
Iz poročil velikih industrijskih družb
Med vojno se je položaj industrije v vseh državah močno spremenil, najbolj poslabšal pa se je tam, kjer niso bili pripravljeni na pomanjkanje raznih surovin. Splošno pomanjkanje surovin italijanske industrije ne ovira in najboljše zrcalo in merilo njenega dobrega razvoja so poročila o delovanju Instituta za obnovo industrije in največjih industrijskih koncernov.
iustitut za obnovo industrije (Jlti — lstituto per la Ricostru-zione lndustriale) je bil ustanovljen v zvezi z ukrepi za sanacijo industrije po svetovni gospodarski krizi l. 1933. ter prevzel nalogo finansiranja številnih podjetij, pri katerih je udeležen. Z institutom za obnovo industrije so v zvezi tri velike banke (Banca Commerciale Italiana, Banco di Roma, Credito Italiano), pri katerih ima kredite okrog 60.000 industrijskih, obrtnih in trgovinskih obratov. Tako je več ko polovica delniške glavnice ita lijanskih delniških družb pod vplivom IRI.
Na trgovski strokovni nadaljevalni šoli
v Ljubljani so razredni izpiti za učence(ke), ki iz opravičenih razlogov niso mogli dovršiti lanskega šolskega leta, v ponedeljek dne 21. septembra ob 14. uri. V torek dne ‘22. septembra bodo popravni izpiti v istem času, v sredo dne 23. septembra pa zaključni izpiti, tudi ob 14. uri. — Podrobnosti so razvidne na šolski deski.
Obvestilo glede vpisovanja in začetka šolskega leta še sledi.
Hrvatski carinski dohodki
Od carinskih dohodkov bivše Jugoslavije je prišlo na Hrvat-sko povprečno 42%. Lani aprila je imela Hrvatska okrog 11 milijonov kun carinskih dohodkov, meseca maja 7, junija 5, julija 8, avgusta 19 milijonov, potem pa se je dohodek do konca lanskega leta zvišal na 49 ter dosegel letos v prvem mesecu blizu 70 milijonov kun. Ves letošnji carinski dohodek Hrvatske cenijo na okrog 1500 milijonov kun. Ta dohodek je bil cenjen po dosedanji carinski tarifi, ki pa bo gotovo še letos precej spremenjena in bodo potem dohodki še večji, ker je predvidena zaščitna carina za razne agrarne proizvode.
Pridelek Argentine
Žitno kulture Argentine obsegajo letos 11.9 milijona ha in so se od lanskega leta zmanjšale z,a 10 odstotkov. Vzrok tega zmanjšanja je bila huda.suša. Pridelek pšenice se bo v primerjavi z lanskim letom zmanjšal za 6.4, pridelek ovsa za 1.3, pridelek lanenega semena pa za ‘2.4 milijona ton.
L. 1940. je imel IRI blizu 97, lani pa 157 milijonov lir dobička. Od tega je prišlo 126 milijonov na dobiček pri odprodanih udeležbah, čisti poslovni dobiček pa je znašal 31 (prejšnje leto 26) milijonov lir. Vrednost podjetij, pri katerih je IRI udeležen, se je od začetka do konca 1. 1941. dvignila od 32 na 41 milijard lir.
Koncern Finsider (Societa Fi-nanziaria Siderurgica), ki kontrolira 8 obratov kovinske industrije,
7 rudniških obratov, 7 elektrarniških družb, 6 podjetij za trgovino s kovinskimi izdelki, 3 denarne zavode ter številne druge manjše industrijske in trgovinske obrate, izkazuje tudi že nekaj let znatno povečanje premoženja udeleženih družb in podjetij ter svojega obratnega kapitala. Naprave podjetij, pri katerih je koncern udeležen z več ko 50°/o, so bile 1. 1939. vredne okrog ‘2.88, naslednje leto 3.67, lani pa 4.55 milijarde lir, obratni kapital pa se je v treh letih zvišal od 2.02 na 3.79 milijarde lir. Lani je bil Finsider udeležen tudi pri ustanovitvi dveh inozemskih družb: S. A. Miniere Elleniche A. M. E. v Grčiji in Rudnik d. d. na Hrvatskem.
Velik napredek kažejo skoraj vse družbe italijanske veleindustrije. Tako je družba »Monter,ati-ni« (glavnica 2 milijardi) dvignila proizvodnjo v vseh svojih panogah: rude, kovine, kemični izdelki. Pridobivanje železa iz domačega pirita je na lanski višini, proizvodnja boksita se je povečala, zaradi večje produkcije aluminija pa je bil močno razširjen obrat Marghe-ra. Industrijska in elektrarniška družba »Terni« (glavnica 1.5 milijarde) je za razširitev svojih naprav določila 400 milijonov lir.
Tudi veleindustrijske družbe, ki so morale svoje obrate preurediti zaradi uporabe in predelave novih surovin, imajo ivelike uspehe*. Pri družbi »Tecnomasio Italiano Brown-Boveri, Milano« (glavnica 72 milijonov) se je postavka za surovine od 1. 1939. do 1941. zni žala od 55 na 39 milijonov, zalo pa se je zvišala postavka za pre-
delovanje od 49 na 87 milijonov lir. Elektrarniška družba »Edison« (glavnica 2.5 milijarde) proizvaja s pomočjo novih hidrocentral letno 5 milijard kWh, kar je skoraj ena četrtina električne produkcije v vsej državi. Uspešno in brez zastoja je bila industrija z družbo »Pirelli Soeieta per A/ioni« na čelu preurejena za uporabljanje sintetičnega kavčuka. Zaradi razširitve svojih obratov je morala družba Pirelli zvišati svojo glavnico od 400 na 530 milijonov lir.
V	tekstilni industriji so se z odličnim uspehom uveljavila umetna vlakna. Družba »Snia Viseosa« (glavnica 1.05 milijarde) je od le-la 1940. do lani dvignila svojo proizvodnjo umetne svile od 534 na 538, stanične volne pa od 585 na 672 milijonov kg, znatno pa je dvignila svojo proizvodnjo tudi družba »Chatillon«, ki je zaradi razširitve svojih naprav v dveh letih svojo glavnico skoraj podvojila. Pri vseh splošnih vojnih ovirah so tudi stavbena, lesna in cementna industrija obdržale svoje pozicije.
Dobro merilo položaja in uspešnega razvoja italijanske industrije je tudi električno gospodarstvo, ki smotrno izkorišča vodne sile. Letna proizvodnja električne energije se je dvignila od 3.65 1. 1922. do 1. 1930. na 9.82, v petih letih na 12.9, do 1. 1940. na 17.9, lani pa na 19.1 milijarde kWh. Zaradi varčevanja s premogom se je prispe-
vek kaloričnih central v zadnjih dveh letih znižal od 900 na 648 milijonov kWh, zaradi povečanega izkoriščanja vodnih sil pa se bo lahko še zmanjšal. Potrošnja električne energije je bila 1. 1940. naslednja:
Kovinska in kemična
industrija za pogonsko silo za razsvetljavo in kurjavo
milijoni °/opro-kWh izvodnje 7086	37
8319	42
4095	21
in
19500	1(M)
Lani se je potrošnja za kovinsko kemično industrijo zvišala na 8258 milijonov k\Vh ali na 40% od vse proizvodnje.
Načrt za zgradnjo novih vodnih central je razdeljen na tri razdobja in predvideno je, da se bo v vsakem razdobju proizvodnja električne energije povečala za 5 milijard kWh. Prva gradbena perioda bo končana letos, ves načrt pa bo izveden do konca 1. 1946. in dosežena bo proizvodnja 30 milijard kVVh. Prva gradbena perio-maksimalni program, kajti vodne sile Italije so tako močne, da bo mogoče polagoma dvigniti proizvodnjo električne energije na letnih 50 milijard kWh. Razvoj italijanske industrije, ki ga tudi vojna ne more ovirati, je porok, da bo tudi to doseženo.
Sprememba višine odškodnine za izgubo priporočenih pošiljk
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je smatrajoč za umestno, da se spremenijo zneski odškodnine v primerih, ko se izgube v notranjost Kraljevine odposlane priporočene pošiljke in da se izenačijo z zneski, kakršni veljajo v starih pokrajinah, izdal naslednjo naredbo:
Clen 1. — Odškodnina, ki jo je plačati pošiljatelju za izgubljeno pošiljko, se določa takole:
a) za zaprta pisma L. ‘25;
b) za odprte pošiljke, razen za navedene pod točko c), L. 15;
c) za periodični tisk, ki se pošilja s pavšalno poštnino, za propagandni neperiodični tisk, če obsega vsaka pošiljatev vsaj 10.000 izvodov, za zavoje s knjigami, ki jih pošiljajo založniki ali knjigarnarji in za brezplačne medicinske vzorce L. 7.50;
d) za tiskovine namenjene slepcem L. 5.
Clen 2. — Odškodnina po prednjem členu se izplačuje edinole, če se je pošiljka reklamirala v roku šestih mesecev od dneva poštnega prevzema.
Nikakršna odškodnina ne gre v primerih izgube zaradi višje sile.
Clen 3. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana dne 11. sept. 1942.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Turško trgovinsko ladjevje
V	svojem poročilu iz Ankare navaja »Sudost-Echo«, da Turčija ne more dobiti iz Severne Amerike naročenega žita, ker nima na razpolago za prevoz potrebnih ladij in ker so dobavitelji sporočili, da lahko pripeljejo v turška pristanišča samo 15.000 ton žita. Za transport žita iz Amerike ima Turčija na razpolago samo eno trgovinsko ladjo od 4000 ton. V zvezi s to transportno zadrego se v turških listih živahno razpravlja
o	položaju turškega trgovinskega ladjevja.
L. 1923. je nova Turčija prevzela od nekdanjega osmanskega trgovinskega brodovja samo 88 zastarelih ladij s skupno tonažo 34.900 brt. V treh letih so bile te ladje popravljene in sposobne za promet in 1. 1926. je izšel zakon, s katerim je bil med turškimi pristanišči prepovedan prevoz blaga in potnikov s tujimi ladjami. Na ta način so hoteli uveljaviti in dvigniti domačo obalno plovbo in za finansiranje brodarstva in ladjedelništva je bila ustanovlje na posebna banka. Do 1. 1936. se je turška trgovinska mornarica dvignila na 100.000 ton, tvorile pa so jo po večini manjše ladje obalne plovbe. Po 1. 1936. je prišlo v promet nekaj novih ladij za kombiniran osebni in tovorni promet.
Zadnji uradni podatki o turški trgovinski mornarici so iz 1. 1940. Tedaj je imelo državno brodarstvo na razpolago 32 ladij s skupno tonažo 70.403 brt, v redni obalni plovbi 25 ladij s tonažo 11.710 brt
možnih ladij. Pod rubriko »privat no brodarstvo« pa je uradna statistika navajala 169 ladij s tonažo 113.795 brt. Med privatnim bro-dovjem je samo 8 velikih tovornih ladij, večino pa tvorijo motorne jadrnice, ki so pred ureditvijo že lezniške zveze med Turčijo in Bolgarijo opravljale važno službo med Carigradom in bolgarskimi pristanišči.
Z ladjami v lokalnem prometu in z vlačilci vred je tonaža turške-1 ga ladjevja od 174.000 brt 1. 1930. dosegla 1. 1940. okrog 217.000 brt. Od te 1. 1940. registrirane tonaže pa je treba odšteti ladje, ki so se ponesrečile med vojno, in bo tako znašala skupna tonaža zdaj samo še nekaj nad 200.000 ton. Ker mora Turčija sama skrbeti za transporte svojega uvoza, je povečanje njenega trgovinskega brodovja nujno potrebno.
Izvoz bolgarskega grozdja v Nemčijo
Nemčija je letos v Bolgariji naročila velike količine svežega grozdja ter bo dala za izvoz sama na razpolago potrebne vagone, ker Bolgariji tovornih vagonov primanjkuje. Grozdje bodo Nemci prevzemali na bolgarskih tleh. To se bo zgodilo na postaji Drago-man, kjer bodo čakali nemški tovorni vlaki na dovoz grozdja iz raznih bolgarskih pokrajin. Na postaji Dragoman bodo po potrebi nemški tovorni vagoni tudi priključeni bolgarskim vlakom, da potem iz raznih krajev pripeljejo grozdje. Na ta način bodo transporti grozdja naglo odpremljeni v Nemčijo in po dveh letih zastoja zaradi transportnih težav bo letos izvoz svežega sadja v Nemčijo spet zelo živahen. Sveže grozdje začno voziti v Nemčijo že v prihodnjih dneh.
Bolgarski izvoz zdravilnih rastlin
Izvoz zdravilnih rastlin iz Bolgarije je v zadnjih letih močno na predoval, pri čemer je treba upoštevati, da se je začel razmeroma pozno, šele 1. 1936. Takrat so iz vozili 37.000 kg zdravilnih rastlin v vrednosti 1.4 milijona levov. Naslednje leto je znašal izvoz že
79.000	kg v vrednosti 5.7 milijona. L. 1939. so izvozili 721.000 kg, naslednje leto 1,311.000 kg, lani pa 1.78 milijona kg v vrednosti 71.7 milijonov levov.
Pridobivanje zemeljskega olja v Galiciji
V	Generalni guberniji imajo nemški strokovnjaki že velike uspehe pri pridobivanju zemeljskega olja. V Galiciji so proizvodnjo že tako dvignili, da utegne kriti 60% potrošnje vse gubernije. Pri svetovni proizvodnji zemeljskega olja je bila Galicija 1. 1909 za USA in Rusijo na tretjem mestu. L. 1895. je znašala proizvodnja zemeljskega olja v Galiciji
215.000 ton, 1. 1909 nad 2 milijona, pred prvo svetovno vojno nad
1	milijon, po vojni je padla na
700.000 ton, potem pa je do 1.1938. znašalo letno povprečje okrog
550.000 ton. Nemški strokovnjaki menijo, da bi se dala proizvodnja zemeljskega olja v Galiciji povečati za 250%.
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 15. septembra 1942-XX.
Štev. 73.
Iz italijanskega gospodarstva
Funkcije urada, za tekoča goriva pri korporacijskem ministrstvu je prevzel generalni komisariat za tekoča goriva, pogonska sredstva in mineralna olja, ki je bil usta novljen pri vojaškem vrhovnem poveljništvu. Generalni komisariat je najvišja instanca v vseh vprašanjih gospodarstva z mineralnim oljem, njegove ukrepe pa bo kakor doslej izvajala poldržavna družba Agip.
Veljavnost italijansko-hrvatskc-ga klirinškega, sporazuma je podaljšana do konca letošnjega leta.
Pri novi emisiji Dietnih bonov ustreza znižanje obrestne mere dejanskemu položaju na italijanskem kapitalnem in denarnem trgu, saj znašajo donosi delnic po borznih tečajih povprečno 3.5%, obligacij pa 4.5%, d očim znaša donos pri novem posojilu 4.35% ne računajoč seveda premij, katerih je vsakega pol leta 58 za 2.4 milijona lir. Višina vpisa novih bonov je neomejena.
Italijanska družba za lignite bo s prispevkom države zvišala svojo glavnico od GO na 100 milijonov lir. Za izvedbo preiskav na terenu, kjer so bila ugotovljena ležišča lignita, bo država dajala družbi na leto po 3 milijone lir. Ta prispevek je že v proračunu ministrstva za korporacije za 1. 1942/43.
Brennerska železnica obratuje že 75 let. Avstrijska družba Južne železnice jo je 1. 1864. začela graditi v spoznanju velike važnosti neposredne zveze med Srednjo Evropo in Severno Italijo. Od Innsbrucka do Bolzana je železnica dolga 127 km, izpeljana pa je skozi 27 predorov. Zdaj je promet na progi po večini elektrificiran, kar je v znatni meri pripomoglo, da je železnica kos ogromno naraslemu blagovnemu prometu.
Nemško-madžarski gospodarski odnošaii
75 let dinamita
Te dni, ko pretresajo pol sveta eksplozije granat, bomb in min, je minilo 75 let od takrat, ko je švedski inženjir Alfred Nobel prijavil svojo iznajdbo dinamita, katerega je izdelal iz 75 delov nitroglicerina in 25 delov kremenčevega prahu. Iznajdba je bila prijavljena patentnemu uradu v Londonu. Eksplozivna moč glicerina, pomešanega z žvepleno in solitrno kislino, je bila odkrita po naključju. Italijanski kemik Schrero je že leta 1846. poznal nitroglicerin ter delal iz njega v alkoholu raztopljeno zdravilo proti naduhi. Prva tovarna dinamita, ki jo je Nobel ustanovil, je leta 1864. zletela v zrak, ostala pa je tretja, ki je bila leta 1865. zgrajena v Krtimmelu ob Labi. Nobel je leta 1896. umrl ter zapustil kakih 90 tovarn in ogromno premoženje, iz katerega je tudi sklad za nagrade odličnih del znanosti in umetnosti.
Izvoz sadja in sočivja iz Bolgarije
Največji odjemalec bolgarskega sadja in sočivja je Nemčija. Poleg svežega sadja in sočivja dobiva Nemčija iz Bolgarije tudi sadne koncentrate in marmelado ter seme raznih vrst sočivja. V velikih količinah se izvaža v Nemčijo seme od beluš. Pri izvozu sadja in sočivja so določene stalne cene. Če bolgarski pridelovalci z izvoznimi cenami pri kaki pošiljatvi niso zadovoljni, dobijo primerna doplačila iz bolgarskega državnega sklada za izenačenje cen. Nemški odjemalci plačajo blago pri prejemu do 50%, ostanek pa v dvajsetih dneh.
Leta 1940. so izvozili v Nemčijo 1209 ton semena beluš ter 120 ton drugega sočivnega semenja v vrednosti 20 milijonov levov, izvoz semenja v druge države pa je znašal leta 1936. nad 180, leta 1940. pa že 1460 ton. Te dni bodo začeli izvažati v Nemčijo velike količine svežega grozdja.
Med versajsko Nemčijo in trianonsko Madžarsko so bili od nekdaj zelo dobri politični odno-šaji, ki so se v zadnjih letih še znatno zboljšali. K temu je mnogo pripomoglo to, da so bili tudi gospodarski stiki med Nemčijo in Madžarsko dobri in da so se posebno v zadnjih letih razvili v pravo gospodarsko sodelovanje.
Značilna je v tem oziru izjava, ki jo je podal poslanik dr. Clodius, ki je bil pred kratkim v Budimpešti. Navedel je najprej nekatere podrobnosti iz nemško-madžarske trgovinske pogodbe iz leta 1942., nato pa je dejal, da je ta pogodba prva moderna preferenčna pogodba in da more veljati naravnost kot vzor za celotno zunanje trgovinsko pogodbeno delo v prihodnjih letih. S to pogodbo se «je zagotovila načrtna izmenjava blaga za dolgo vrsto let.
Kako uspešno se je razvijala nemško-madžarska trgovina, kažejo naslednje številke: 1. 1933. je šlo samo 11.2 odstotka vsega madžarskega izvoza v Nemčijo, leto dni kasneje že 22.2%, 1. 1937. pa 24.2%. Delež Avstrije v zunanji trgovini Madžarske je znašal približno 20%. V letih 1939., 1940. in 1941. pa se je delež Nemčije v madžarskem izvozu povečal na 50.4 oz. 48.7 oz. 60 odstotkov. Za madžarski uvoz iz Nemčije pa so bile za prej našteta leta objavljene naslednje številke: 43.3, 52.9 in 58.8%. V prvem četrtletju 1942. je padel delež na uvozu na 46.7%, delež v izvozu pa na 55.9%, dočim se je absolutna vrednost uvoza in izvoza zvišala za več ko 30%. Kako pomembno je to zvišanje, se vidi iz tega, da sta padla madžarski uvoz v prvih treh mesecih 1933. v vrednosti 69.9 milijona pengo, madžarski izvoz z 78.1 milijona pengo na rekordno nižino, dočim so se te številke v prvih treh mesecih 1942. zvišale na 295.5 (za uvoz) in na 289.5 milijona pengo (za izvoz).
Gole številke pa nikakor ne dajejo prave slike o zboljšanju nem-ško-madžarskih gospodarskih od-nošajev. Kakor je ugotovil vodja gospodarskega oddelka madžarskega kmetijskega ministrstva Nicki, je glavni vzrok premalo intenzivnega kmetijstva v Podonavju in na vsem Balkanu v neprestano ponavljajočih se krizah zaradi prodaje presežkov. Zagotoviti kmetovalcu prodajo blaga po takšnih cenah, da se mu kmetijstvo izplača, mora biti zato glavni namen načrtnega pospeševanja kmetijstva. Izvoz kmetijskih pridelkov je bil
zato vedno izhodišče za gospodarske odnošaje Madžarske s tujino In ravno tu je Nemčija mogla nuditi madžarskemu kmetovalcu največ. Nemčija je namreč kupovala agrarne proizvode po cenah, ki so znatno presegale cene na svetovnem trgu. S tem pa je Nemčija omogočila tudi notranjo stabilizacijo cen, socialni napredek ter olajšala ne samo napredek kmetijstva, temveč tudi industrije.
Ni se zato začuditi, če je bila v oktobru 1U40. podpisana med Madžarsko in Nemčijo nova pogodba, s katero se je — za prvi čas sicer le v skromnem obsegu — dogovorilo načrtno gojenje nekaterih rastlin. Tako naj bi se v letih 1942.—1946. povečala z oljnatimi in rastlinami za krmilna semena posejana površina. Prevzem teh pridelkov pa se je zagotovil po absolutno rentabilnih cenah.
Madžarska zavzema ne samo zemljepisno, temveč tudi po svoji gospodarski strukturi nekako sredo med srednjo Evropo in jugovzhodnimi državami. Industrija Madžarske je znatna in ima nad 20 let staro tradicijo, da ni Madžarska več pretežno agrarna država. Vrednost agrarne in kmetijske proizvodnje je skoraj enaka in tudi zaposlitvi v kmetijstvu in industriji sta skoraj enaki. Industrializacija Madžarske je bila po letu 1939. zaradi pospeševanja oborožitvene industrije še povečana. Zelo ugodno je vplivalo na industrijsko delavnost Madžarske tudi povečanje madžarskega ozemlja. Število prebivalstva se je skoraj podvojilo in proizvodnja, ki je biJa v marsikateri industrijski panogi prevelika, sedaj za povečani konsum komaj še zadostuje. Število v industriji zaposlenih se je povečalo za več stotisoč.
To povečanje madžarske industrijske proizvodnje se je pokazalo tudi v madžarskem izvozu ter je danes izvoz industrijskih izdelkov po vrednosti že večji od izvoza kmetijskih pridelkov. Madžarska industrija danes ozko sodeluje z nemško ter si je s tem zagotovila stalen odjem. 2e koncem aprila 1942. je bila na Dunaju konferenca nemških in madžarskih industrialcev zaradi sodelovanja industrij obeh dežel. Sedaj bo v septembru druga konferenca, ki bo najbrže še mnogo bolj uspešna, ker je že premagano prvotno nezaupanje, a so sedaj tudi izkušnje na obeh straneh mnogo večje. Računati je zato s tem, da se bodo že dobri gospodarski odnošaji med Nemčijo in Madžarsko še znatno zboljšali.
§
Pnvoina^jfroi^
Zbornice za j^IJPokrajinskega korporacijskega svela)	p
v Trgovskem domu, Gregorčičeva 27 p
(O
vpisuje vsako dopoldne za novo šolsko leto g Redni pouk se prične 1. oktobra
Francosko lesno go$podar$tvo
Kakor se vidi iz poročila »Office Central de Repartition des Pro-duits Industriels« se je položaj na francoskem lesnem trgu v letošnjem letu znatno zboljšal, čeprav povpraševanje še vedno narašča.
S 1. januarjem 1942 se je začelo v Franciji načrtno razdeljevanje koristnega lesa, kar je bilo zvezano z velikimi težkočami, ker so manjkali statistični podatki o lesni potrošnji. Zato se tudi ni čuditi, če so mnogi kritizirali uradno načrtno razdeljevanje, vendar
pa je bilo lo razdeljevanje edina mogoča rešitev.
Največje zboljšanje je bilo doseženo v francoski oskrbi z jamskim lesom. Ta oskrba je bila posebno težavna, ker se potrebujejo najrazličnejše dimenzije in so zato potrebne zelo velike zaloge. Danes imajo rudniki mnogo večje zaloge kakor pred enim letom in se zato ni bati, da bi morali rudniki prenehati v zimi zaradi pomanjkanja jamskega lesa z obratovanjem, kakor se je to zgodilo lani.
Tudi papirnice in tovarne za lesovino so mnogo bolje preskrbljene z lesom in imajo surovin za sedem mesecev. Ta napredek je tem bolj razveseljiv, ker so te tovarne pred vojno uporabljale skoraj izključno uvožen les.
Manj ugodna je preskrba z železniškimi pragi in tu ni potreba niti zdaleka krita. Podoben je tudi položaj glede brzojavnih drogov. Bolje je oskrbljena industrija zabojev. Ker je lelos sadna letina posebno dobra, je velike važnosti, da bo dovolj zabojev za razpošiljanje sadja.
Z veliko skrbnostjo se je organizirala tudi oskrba z drvmi. Ker pa primanjkuje premoga, bo treba še precej dela, da bo za zimo dovolj drv. Posebne važnosti je, da bodo imele zadosti drv pekarne, ker samo nekaj najbolj moderno urejenih pekarn lahko uporablja za peko premog.
Sekcija »Bois« pri osrednjem uradu za razdeljevanje lesa je začela s 1. junijem razdeljevati tudi oglje in les za plinske generatorje. V Franciji je danes v prometu 70.000 avtomobilov, ki uporabljajo oglje kot gorivo. Nadaljnjih 10.000 avtomobilov pa ima kot pogonsko sredstvo plin, ki se dobiva neposredno iz lesa. Lesna sekcija je začela pred kratkim razdeljevati tudi plutovino.
Les se začenja uporabljati tudi za druge namene. Tako se grade tovarne za pridobivanje lesnega sladkorja, ki se uporablja še za krmo. Vse to kaže, da se je oskrba Francije z lesom znatno zboljšala.
PREMOG
GOMBAČ
GLEDALIŠKA 14
Romunski sadni pridelek
Sadni pridelek v Romuniji bo letos močno prekoračil povprečje zadnjih let. Pri pridelovalcih so cene sadja razmeroma nizke. Kilogram jabolk stane 10 do 11, hrušk in sliv pa 15 do 20 lejev. Pridelovalci sadja so pričakovali, da bodo tovarne sadnih sokov in marmelad kupile velike količine sadja, kar pa se doslej še ni zgodilo, ker imajo ti obrati premalo sladkorja in ker je tudi pomanjkanje primernih posod za predelano sadje. Ukoriščenje bogate sadne letine ovira tudi pomanjkanje tovornih vagonov za prevoz sadja.
Čitajte »Trgovski lista!
<11	barva, plesira in
7n u /A urah kemifn° 8"aži
Lu l u“ Ulllll obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce ovratnike in manšete. Pero, suši, monga in lika domače perilo.
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova 3 Telefon št. 22-72.
Gospodarske vesti
Sadna letina na Gorenjskem in Koroškem je letos zelo dobra in je zato do preklica dovoljen prost nakup primerne količine hrušk, zgodnjih jabolk, češpelj in breskev. O nakupu sadja za zimsko shrambo pa bodo izdana posebna navodila.
Pod okriljem zadruge »Hrvatski radiša« se je ustanovila v Zagrebu s kapitalom 20 milijonov kun delniška družba, ki bo prevzela tvrdke Milinov, Zagrebački magazin in Brača Klein, ki so bile razlaščene v korist hrvatske države.
Prva hrvatska tvornica sladkorja v Osijeku je imela lani 2.8 milijona kun čistega dobička ter bo izplačala petodstotno dividendo.
Bata v Borovem je zvišal svojo glavnico od 40 na 150 milijonov kun. Glavnica se je zvišala zaradi novih investicij.
Splošna petrolejska družba d. d je bila vpisana v zagrebški trgovinski register. Glavnica družbe znaša 6 milijonov kun ter se ob koncu 3. leta zviša na 12 milijonov kun.
Osiješka železolivarna in strojna tovarna je imela v 1. 1941. 794 927 kun čistega dobička, za več ko pol milijona več ko v letu 1940.
Komisar za določanje cen v Srbiji J,	največji	dopustni
kosmati dobiček za veletrgovce s kolonialnim blagom 12 do 20°/o z galanterijskim blagom 25»/o s steklenino in porcelanom pa 25 do 30 odstotkov. V trgovini na drobno se ti odstotki zvišujejo na 25 do 30 odstotkov za kolonialno blago, na 35%> za galanterijsko in na 50»/o za steklenino in porcelan.
Delovni čas je bil določen za trgovinske in industrijske obrate v Srbiji na največ 10 ur dnevno ali 60 ur tedensko, v premogovnikih pa na največ 8 ur dnevno ali 48 ur tedensko.
Centrala za sladkor, pivo in špirit je predpisala za Srbijo maksimalne cene za pivo. V gostilnah I. vrste se sme prodajati čaša piva po 6, vrček po 10, steklenica piva po 12 din, v gostilnah II. vrste pa je pivo po 5, 8 in 10 din.
V Bečkereku se je ustanovila tovarna za cigare, ki se zaradi pomanjkanja strojev izdelujejo na roko. Cigare se prodajajo po 2.5 din.
Gospodarska pogajanja med Bolgarsko in Romunijo so bila ugodno končana ter je bila včeraj nova
trgovinska pogodba podpisana.
Romunija je izdala nov carinski zakon, ki ima 251 členov. Z novim zakonom so se zvišale tarife in kazni za tihotapstvo blaga. Zakon sam je bil z novo izdajo moderniziran.
V Slatini na Romunskem se je
ustanovila nova tovarna za živo srebro. Tovarna je najmoderneje urejena ter bo pridobivala iz ene tone rude približno 4 kg živega srebra. Dnevno bo pridobivala tovarna po 160 kg živega srebra.
Vse zaloge koruze pri proizvajalcih in trgovcih so na Romunskem blokirane v korist ministrstva za oskrbo. V petih dneh se morajo vse zaloge prijaviti. Kot dnevna potrošnja je v gospodinjstvu določeno 800 g za odrasle in 400 g za otroke. Cena za vagon koruze je določena na. 180.000 lejev.
Letošnja turška tobačna žetev se ceni na 53.3 milijona kg, za približno 6 milijonov kg ali za 10%> več ko lani.
Slovaška je do konca junija dobavila v inozemstvo skupno 485.000 železniških pragov. Od teh jih je šlo 250.000 v Protektorat 90.000 v Nemčijo, 20.000 v Turčijo in 75.000 v Italijo. Sedaj se vodijo pogajanja za dobavo 25.000 železniških pragov na Bolgarsko. Potreba slovaških železnic v višini 400.000 pragov je bila popolnoma krita.
Ukrajinskih delavcev, ki že delajo v Nemčiji, je sedaj okoli pol milijona.
Madžarske zavarovalnice so zvišale premije za stara zavarovanja za 6, za nova pa za 10 odstotkov, da se s tem izravna vojni riziko.
Pa piu di 25 anni - Že več ko 25 let
i Rimedi Heumann vengo-no usati con mirabile suc-cesso e con soddisfazione dai consumatori. Fate anche Voi una prova e doman-date il listino presso la
se sredstva Heumann uporabljajo s čudovitim uspehom in v zadovoljstvo odjemalcev. Poskusite enkrat tudi Vi in zahtevajte cenik pri
S. A. Heumann
MILANO. Via Stilicone 39
Izdujatelj >Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Milialek, vsi v Ljubljani.