Dopisi. Iz Čadi'araa. (Izredne prigodbe) se pri nas godijo, posebno v Oplotnici, kjer gospoda še v sv. postnem času večkrat koncerte ali godbo ima, posebno pri našem g. županu. Se-li tam potem rožnivenec raoli ali pleše, tega ne vemo; pa to znamo, da z oskrunjenjem sv. časa se Ijudje v krščanski zavesti ne utrjujejo. Menda bi zadostovalo, da se je 10. svečana ples z vojaško iz Gradca poklicano godbo za lamošnjo veselo družbo strelcev priredil in se je 83 gold. dobička v to namenilo; pa ta znesek ni zadostoval, temuč prireditelji plesa so še morali nad 20 gld. doplačati, ker sami godci so črez 100 gld. vzeli. — Dne 17. m. m. je priredila naša »Sloga« občni shod, in je obljubil g. učitelj J. Bele, da pride o vinogradarstvu podučevat. Ob odločeni uri se je zbralo poslušalcev nad 120 in g. učitelja ni bilo. G. predstojnik društva je potem, ne da je prej na to mislil, celo uro o umnem oskrbljevanju travnikov in tudi vinogradov govoril in poslušalce kolikor toliko zadovoljil in njim društvo priporočal. — Nenavadno je pa tudi to, da smo ravno ta dan z nemškim pismom, od oplotniške občine poslanim na župnijski urad, zvedeli, da je okr. glavarstvo celjsko že 26. jan. 1.1. sklenilo, našej podružnici Sv. Barbari Iri sejme vzeti, ker je namestnija v Gradcu 30. aprila 1856 dala oplotniški občini te sejme obhajati in ne cerkvenemu predstojništvu. V pojasnjenje tega je treba vedeti, da je Sv. Barbara že pred tem lelom imela sedem sejmov, zavoljo posebnih prepirov z neko mejašico so se ti sejmi na tri znižali in so se vselej vršili na cerkvenem zemljišču. Tudi je cerkev lakso za nje z 90 gold. plačala in se je tačas, 1. 1856., red za takse sejmov cerkv. predstojništvu uročil. Kako tedaj c. kr. glavar celjski, dr. P. Wagner, more tako čuden odlok skovati in cerkvene pravice zatirati, tega ne razumemo, pa tudi našega oplotniškega župana modrosti ne, zakaj da je še le ta odlok 17. naznanil cerkvi in hoče že 20. m. m. pri Sv. Barbari sejem imeti, menda da bi na tihem do pravic prišel, ki mu jih, kakor zanesljivo upamo, višje gosposke nikakor ne bodo pritrdile. 0 modra, o nemško-liberalna Oplotnica! Iz Juršinec v Slov. gor. (Do tretjega rado gre). Redkokdaj se sicer letos k nam prikrade bela žena, a vselej nas iznenadi s svojim neljubim obiskom. V noči na 23. lebr. t. j. pListno nedeljo zvečer, klatila se je ob meji jurjevske fare, pograbila na potu domov se vračajočega tkalca J. Šek iz Zagorskih-Zasadov, ter ga zvabila za seboj v svojo večno domovino. Iznenadeni revež, ki je od premočne pijače omamljen v globokem snegu obsedel, zapušča žalostno ženo in troje neoskrbljf-nih otrok. Nezadovoljna s svojim pičlim plenom pritihotapi nenasitljiva srart 13. marcija zopet; a tokrat je bolj zbirčna. Tik cerkve si izbere bogatega ženina, Jakoba Hraber, samskega želarja. Da ji ja gotovo ne uteče, zavozla mu vrv okoli vrata in tako ga popelje za seboj s toliko naglosljo, da revež nima časa urediti svoje precejšno premoženje, za katero se sedaj že zanima nad 20 daleko-soro< nih dedičev. — In v tretje se vrne nepričakovana tatica tretjo nedeljo v postu in to po sivolasem 801etnem starčku z mrzlo svojo roko. Janez Horvat, brat pokojnega g. Jakoba Horvata, bivšega superijora pri Sv. Jožefu v Gelju, pade od kapa zadet brez zavesti na zemljo, ki je na Jožefovo že krila nja telesne ostanke. To so pač živahne postne pridige. Naj bi jih le tudi resno premišljevali! Iz Ptuja. (Protest) protl proslavljanju Bismarcka. Novoizvoljeni okrajni zastup ptujski je odposlal naslednji protest naravnost knezu Bismarcku v Friednchsruhe: »Kakor poročajo časniki, nahaja se na kupi, katero nameravajo nekateri podariti V. S. v imenu »neinške Štajarske« v znamenje svoje udanosti, tudi grb mesta Pluj. Ker po zadnjem ljudskem štetju na Štajai skem stanuje poleg 847.000 Nemcev tudi 400.000 Slovencev, in se v meslu Ptuj med 3924 prebivalci nahaja 621 Slovencev, v okraju ptujskern pa stannje poleg 46.486 Slovencev samo 465 Nemcev, je okrajni odbor ptujski sklenil, vložiti protest proti temu, da bi se mislilo, da so vsi prebivalci Štajarske s tem korakom nekaternikov zadovoljni. Ta korak ne žali samo patrijotičnega čustva vseh Slovencev, ampak gotovo tudi velikega števila štajarskih Nemcev, kar se s tem V. S. daje na znanje«. Od Sv. Tomaža nad VelikoNedeljo. (»Feuer\vehr?«) Z začudenjem smo čitali v zadnji-m »Slov. Gospodnrju«, da se hoče ustanoviti pri Veliki Nedelji »Fcuer^vehr«- z nemškim poveljem. Za božjo voljo, smo se vprašali, kaj pa vendar naši vrli velikonedeljski sosedje mislijo ? Kako veselo smo se zabavali v tem pustu na njihovi veselici in niti nadjali se nismo, da bi bila taka misel pri Veliki Nedelji mogoča. — Dragi sosedje velikonedelski, lake sramote pa vendar celemu okraju ne bote delali! Mogoče, da tudi mi ustanovimo požarno brambo, seveda s slovenskim poveljem, potem se boino pa zvezali in skupno podpirali drug drugpga. Kaj Vam bodo pa Se drugi sl ivenski kraji rekli? Kdor ima torej srce za svoj dom in materin slovenski jezik, vzdigni se odločno proti takemu početju! — Mi nočemo biti več Vaši dobri sosedje, ako napravite nemško driištvo pri Veliki Nedelji, ker to bi delalo še nam nečast. S Ptujskega polja. (Še o volitvi v okr. zastop.) Volk že ve, s čim si zobe iztrebi, pravi pregovor. Zato so tisti »mestni kmetje«, ki so ustanovili »kmetiško stranko«, kakor pravijo v svnjem »pozivu častitim volilcem«, za vabo obesili nekaj poštenih slovenskih veleposestnikov. Pa le malo kalinov se je ujelo. Ali kaj si Semo ? V vsaki pšenici je kokolj ali ljuljka, zakaj tudi ne bi tu bilo Kokola iz Leskovca, ki je ravno prišel na počitnice z visokih celjskih šol? Tega njim privoščimo. Ali kdo je oni d )lgi, ki tako nemško »špraho« hvali, psuje dohtiirje in obrekuje duhovnike, pa kar govori, ume se na to, kakor zajec na boben? To je znani Hizel, »dugi Tejza« iz Drgonje vesi. Pravi, da ga gospodi v mestu radi imajo, to je tam, kjer krave skozi okna gledajo. Kateri kmet še zdaj drži z nemškutarji in liberalci mestnimi, pač ima namesto možganov slamo v glavi, ker je slab tič, ki ne more svojega perja nositi. Res, slaba je pri nas navada, da mnogi mislijo, če zahržejo pet, šest besedij nemških, če jih kak nemškutarski škric nagovori, da so pametni; paHizelostaneštor, kakor je bil, in hoče biti vsaki sekiri toporišče in vsaki metli metlaj. Zato pa nemškularji tudi tako pometajo s kmeti, ki se jim dajo, kakor že omenjena dva, in pa tisti Janez v Žamencih, ki na nemškutarsko stran »vise.« Ta >enjak« je >guč» imel pri Reicherju ter kmetom govoril, kakor lisica goskam. »Guča» je zmirom o duhovnikih in kmetih, kakor cigan o belem kruhu. Pa saj labko, saj je »gemainer verštand« v Z. Mlin pač melje, kar mu nasiplješ, in zato so imeli nemškutaiji veliko muke, pa malo moke. Naši kmetje, ki berejo poštene slovenske časnike, vedo dobro, kdo je njihov prijatelj in kdo njihov sovražnik. Zato so se tudi skazali in svojih oklenili, dobro vedoč pregovor, da ako ne pomaga desnica, bode li pomagala leviea? lz Vitanja. (Poročilo posojilnice.) VI. 1894. je pristopilo posojilnici 78 novih zadružnikov, izstopilo 14. Vsled tega je naraslo število zadružnikov na 531, kateri imajo v glavnih deležih po 5 gold. 2560 gld., v opravilnih deležih po 1 gld. 211 gld., skupaj 2771 gld. Stanje hranilnih vlog se je povišalo med letom za 17.968 gld. 38 kr. tako, da znašajo s kapitalizovanimi .obrestmi vred koncem 1894.1.124.985 gld. 46 kr. Prošenj za posojila se je med letom vložilo 198, dovolilo 158 strankam. Skupaj izposodilo se je med letom 1894. 24.911 gld., vrnilo na posojila 11.287 gld. 88 kr. Stanje povišalo se je za 13.632 gld. 12 kr. Za dobrodelne namene se je vsled sklepa občnega zbora dne28. marcija 1894 na račun lela 1893 darovalo: Za kosilo ubožnih šolskih otrok 100 gld. Dijaški kuhinji v Celje 15 gld., Katoliškemu podporuemu društvu v Celji, 15 gld. Družbi sv. Giril in Metoda v Ljubljani 15 gld. Cerkveni družbi v Vitanji 15 gld., skupaj 160 gld. 90 kr. Skupaj se je vporabilo od čistega dobička do zdaj za dobrodelne namene 462 gld. 90 kr. Tudi od čistega dobička v letu 1894. se bo vporabila primerna svota za dobre namene. Naznanilo o tem sledi v prihodnjem letnem poročilu. Ves promet Vitanjske posojilnice je v letu 1894. znaSal 146.555 gld. 83 kr. Iz Brezja pri Dravi. (V slovo.) Leta 1890. ob roženkranski nedelji so prišli k nam gospod župnik Jurij Galun. Kmalu so vpeljali roženkransko bratovščino, učili so skrbno, ojstro, Ijubeznivo, srčno; lepi so bili njihovi nauki, da jih je bilo veselje poslušati. Skrbeli so vse po očetovsko v cerkvi in zunaj cerk.e. Sloga, edinost, mir je vladal pri nas, vsi so jih Ijubili in spoštovali. Ko je nam »Slov. Gvspodar« št. 10 naznanil, da gredo od nas proč v Podsredo, vse je žalovalo, tudi mladina šol na Brezji in pod Velko na kolodvoru, da zgubi skr n ga kateheta. Dragi bralci »Gospodarja« bodo rekli, zakaj pa gredn proč od Brezja, če je bilo vse tako v lepem redu? Zavoljo velike kmelije. Pri tako velikem poljedelstvu je veliko opiaviti, velika skrb, pa tudi sitnoba z Ijudmi. (Jospod župnik so večkrat rek'.i faranom, za voljo vas ne, ampak radi posestva, tega bi se rad znebil. Zapustili so nas-30. aprila. V dobrem spominn bomo jih imeli; prosimo pa, dragi naš dušni pastir, ne pozabite na nas, spominjajti se nas pri vsaki sv. maši, molite za nas! Mi pa Vam želimo, Bog Vara daj vse dobro na duši in telesu, enkrat pa v nebesih za ves trud večno plačilo! V imenu vseh cerkvena klučarja. Iz Marenberga. (Posojilnica) naša je imela leta 1894. promela 122.425 gld. 86 kr, pristopilo je 40 zadružnikov, izstopilo pa 6, tako, da šteje 421 udov, ki jmajo v deležih 3209 gl.l. Hranilnih vlog se je vložilo 37.140 gld. 55 kr., izplačalo pa 20.242 gld. 59 kr. in je njih koncem 1894 lela s kapitalizovanimi obrestmi vred 94.362 gld. 97 kr. Novih posojil se je v letu 1894. dalo 23 815 gld., vrnilo pa 7987 gld. 40 kr., tako, da je stanje danih posojil koncem leta 91.740 gld. 65 kr., posojila so dana 384 zadružnikom. Gistega dobička je 964 gld. 32 kr., ki se je v zmislu sklepa občnega zbora k rezervnemu fondu za slučajne zgube pridjal. — Lepe številke v sredi zagrizenih nasprotnikov, iz kojih ust sikajo laži in obrekovanja o našem zavodu, kakor strupene pusice in gadni zol je. Kar je le mogoče, domislijo si in pravijo, da bo posojilnica kmalu vse kmete ob premoženje spravila. Več poštenjakov je pripovedovalo to, kar nasprotniki o posojilnici govov6, namreč da ne plačuje obrestij in Bog ve, kaj še več neumnih lažij: pa pristavili so, že 6 let dela posojilnica in pomaga marsikateremu iz nadloge in do sedaj še se vsled posojila od posojilnice niti ni jedno posestvo po dražbi prodalo in raoramo le priznati, da je vse obrekovanje giva laž. Naše geslo in želja pa je vedno bila in bo, Slovencem pomagati iz zadrege. Če kaleri denarja potrebuje, naj se le oglasi, in ako redno obresti plačuje in 3 odstotke, to je od 100 le 3 gld. glavnice ali kapitala vrača, bode se mu vselej postreglo. Le nasprotnikov ne poslušajte, saj oni nimajo srca za vas, Slovenci! Za vloge plačuje posojilnica od 100 gld. na leto 4 gld. 50 kr. obrestij, ki se koncem leta h kapitalu pripišejo. Od posojil plaea se pa 6 gld. od 100 gld. Torej vlagajte radi in pridite po posojilo! Gospodu Martinu Kocbeku, c. k. notarju, pa izrekamo javno zahvalo za neumorno delovanje v blagor tukajSnjih Slovencev; enako vlč. gg. dekanu A. Heclu, Grnku, Kolarju in g. Arlurju Klobučarju. tajniku.