Kolesarsko prvenstvo Jugoslavije 1921.
Prvak Jugoslavije Josip Pavlija.
Proga Ljubljana — Zagreb ali obratno, dolga 143 km, je tako primerna za odločilno tekmo jugoslovanskih kolesarjev, da bo ostal sklep merodajnih športnih krogov, naj se vrši tekma za prvenstvo Jugoslavije vsako leto na tej progi, za dogleden čas pač neizpremenjen. Ne glede na to, da veže dva, za
Josip Pavlija, član zagrebškega kolesarskega društva »Sokol«. Pavlija je brezdvomno najboljši dirkač, kar jih premore Jugoslavija. Njegova zmaga zato ni ravno presenetila, čeprav so dosedanji rezultati slovenskih in hrvatskih tekem upravičevali upanje, da si pribori jugoslovansko prvenstvo eden izmed ljub-
Zvezdna dirka na Celje 28. avgusta 1921: Prvi Mariborčan na cilju.
sedaj glavna centra jugoslovanskega sporta, je proga tudi v športnem oziru samem tako odgovarjajoča, da bi bilo težko poiskati boljše. Združuje namreč težavni gorski teren s progami, ki teko v premi črti v ravnini, tako da imajo kolesarji vseh kategorij priliko, da razvijejo event. svoje posebne zmožnosti.
Letošnja tekma se je vršila v nedeljo, 4. septembra. Prvenstvo je odnesel zopet lanski zmagovalec
Ijanskih dirkačev-prvakov. Nepričakovano pa je prišlo, da sta tudi drugo in tretje mesto pripadli Zagrebčanom. Drugi je bil Koloman Sovič, tretji Kazimir Šoštarko, oba člana »Gradjanskega«, šele kot četrti in peti sta prišla »Ilirijana« Šolar in Šiškovič.
Ljubljančani so imeli pri dirki naravnost fatalno smolo, ki pa so jo deloma zakrivili sami, ker so si
bili preveč svesti zmage in so bili zato morda premalo pazljivi.
Tekma se je razvila že takoj iz početka z vso ostrostjo. Startalo je ob 6T5 j/i km 2‘4 pri Ljubljani 29 kolesarjev, ki pa so vozili skupaj samo par kilometrov. 2e pred Laverco se je utrgala skupina devetih boljših kolesarjev od ostalih, v klancu med Ško-ieljco in Šmarjem pa so zaostali zopet štirje, tako da so vozili v prvi skupini le še Pavhja in Ljubljančani Ogrin, Siškovič, Šolar in Umek. Pavlija se je poskušal parkrat odtrgati, pa se mu ni posrečilo. A prav tako so ostali brezuspešni tudi poskusi »Ilirijanov«, da bi ga pustili zadaj.
Tako je šlo v ostrem, mestoma skoro 40kilome-trskem tempu do Novega mesta in vse je kazalo, da bo padla odločitev med njimi šele na cilju. Do Novega mesta so vozili 2 uri 12 minut. Ravno v Novem mestu pa je imel Siškovič defekt na zadnjem kolesu, ki ga je prisilil, da je moral zaostati. S Pav-lijo so vozili le še trije Ljubljančani. V klancu pri Mokrem polju je zavozil Ugrin v kanton, strl kolo in zopet je odpadel eden, ki je bil nevaren Pavliju. Usoda pa je bila zapečatena dober kilometer onstran St. Jerneja. Vozili so tam drug za drugim Pavlija, Šolar in Umek. Cesta je bila precej razrita. Šolarju je ušlo kolo v tir in v hipu je ležal na tleh in Umek na njem. Umek si je predrl pneumatiko, Šolar pa zlomil balanco. Sicer sta s pomočjo spremljevalcev z avtomobila defekte kmalu popravila, ali Pavlija je v tem že izginil v daljavo.
Tako je z lahkoto izvojeval zmago, ki jo je pa tudi sicer pošteno zaslužil. Saj je prevozil 143 km dolgo progo v 4 urah 41 min. 40 sek. Potolkel je s tem vse dosedanje jugoslovanske rekorde in prekosil tudi svoj lanski rezultat na isti progi za celih 46 minut.
Šolarja, Šiškoviča in Umeka defekti na potu so omogočili tudi Soviču in Šoštarku, ki sta vozila poprej v drugi skupini, da sta jih prehitela in si priborila drugo in tretje mesto. Sovič je vozil 4 : 58 : 50, Šoštarko je prišel takoj za njim. Četrti je bil Šolar, peti Šiškovič. Za Cesarcem (član Sokola) so prišli po vrsti Ljubljančani Škrajner, Meze, Pečnik, Umek, 2a-noškar in Kirner, vsi v boljšem času kakor lani prvak Pavlija.
Izmed desetih daril jih je pripadlo šest Ljubljančanom, tako da so kot skupina, kljub smoli prvakov, vendarle dobro odrezali in rešili renome slovenskih kolesarjev.
Ižmed obeh Spličanov, ki sta tekmovala, je prišel Asanovič kot 12., Sekulič kot 16. Tekme so se udeležili tudi trije Belovarčani, ki pa so prišli na cilj šele potem, ko je bila komisija že zaključena.
Zvečer se je vršila v restavraciji »Zagreb« v Gunduličevi ulici domača zabava, na kateri so se razdelila darila prvim desetim tekmovalcem.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
Posamezni tekmovalci so dosegli te-le čase: Pavlija Josip, Sokol, Zagreb .	.	.	4 : 41	:	40,
Sovič Koloman, Gradjanski, Zagreb .	4 : 58 : 08,
Šoštanko Kazimir, Gradjanski, Zagreb 4 : 58 : 50, Šolar Josip, Ilirija, Ljubljana .	.	.	5 : 01	:	50,
Šiškovič Albin, Ilirija, Ljubljana	,	.	5:15:—,
Cesarec Drago, Sokol, Zagreb .	.	.	5 : 15	:	10,
Škrajnar Anton, Ilirija, Ljubljana, .	5 : 18 : 30,
Meze Viljem, Ilirija, Ljubljana .	.	.	5 : 18	:	35,
Pečnik Avgust, Ilirija, Ljubljana	.	.	5 : 18	:	45,
Umek Ivan, Ilirija, Ljubljana .	.	.	5 : 20	:	15.
Od ostalih tekmovalcev časi niso bili ugotovljeni. Časovna priznanja so dobili še Asanovič Peter,
Cikloklub Split; Zanoškar Srečko in Oskar Kirner, Ilirija; Sekulič Števo, Orav; Baštalič Gjuro, Sokol; Sekulič A., Split,
E)
Športni teden 1921
7.—13. septembra.
V naslednjem podajamo kratek pregled deseda-njih tekem drugega Športnega tedna:
LAHKA ATLETIKA.
Tekmovanja so se vršila 7., 8., 10., 11. in 13. septembra.
Teki 100 m:
1.	Perpar (Primorje) 1T9 sek.
2.	Beneš Jos. (Ilirija) 12 sek.
3.	Starc Gustav (Primorje).
Teki 200 m:
1.	Perpar (Primorje) 24T sek.
2.	Beneš Jos. (Ilirija) 24'4 sek.
3.	Starc Gustav (Primorje).
Teki 400 m:
1.	Beneš Jos. (Ilirija) 58 sek.
2.	Starc Gustav (Primorje) 58 5 sek.
Teki 1500 m:
1.	Vidmajer Ljubo (Ilirija) 4 min. 48 sek.
2.	Ogrizek Dore (Maribor) 5 min. 5 sek.
3.	Bajc Oton (Lj. S. K.) 5 min. 5’2 sek.
Teki 800 m:
1.	Starc Gustav (Primorje) 2 min. 16'2 sek.
2.	Fink (Ilirija) 2 min. 25'4 sek.
Izven konkurence: Beneš Jos. (Ilirija) 2 min. 15 sek.
Teki 6000 m:
1.	Čuk (Jadran) 21 min. 18'4 sek.
2.	Praunseis (Jadran) 21 min. 18'8 sek.
3.	Jebačin (Bermes) 22 min. 12‘4 sek.
Štafeta 4 X 100 m’
1.	Ilirija I. (Pretnar, Vidmajer, Pevalek, Beneš)
47‘7 sek.
2.	Primorje I. (Starc, Korošec, Slamič, Perpar)
49-	8 sek.
3.	Ilirija II. (Zupančič L, Beltram, Fink, Hus)
50-	4 sek.
Štafeta skozi mesto (3500 m):
1.	Ilirija 6 min. 52 sek.
2.	Primorje 7 min. 2-2 sek.
3.	Jadran 7 min. 2-4 sek.
Met krogle:
1.	Protič Živoslav (Primorje) 106T5 cm.
2.	Dekleva (Primorje) 96T5 cm.
3.	Pretnar (Ilirija) 948-5 cm.
Met diska:
1.	Pavlič (Hermes) 2975 cm.
2.	Bašin I. (Primorje) 2722 cm.
3.	Pretnar (Ilirija) 2498 cm.
Met kopja:
1.	Vidmajer (Ilirija) 3430 cm.
2.	Dekleva (Primorje) 3220 cm.
3.	Gruden (Hermes) 3150 cm.
Skok v višino brez zaleta:
1.	Pretnar (Ilirija) 125 cm.
2.	Dr. Vučina (Lj. S. K.) 111 cm.
Skok v višino z zaletom:
1.	Beneš (Ilirija) 152 cm.
2.	Pavlič (Jadran) 145 cm.
3.	Dr. Vučina (Lj. S. K.) 142 cm.
Skok v daljavo brez zaleta:
1.	Perpar (Primorje) 306 cm.
2.	Dr. Vučina (Lj. S. K.) 282 cm.
3.	Pavlič (Jadran) 262 cm.
Skok s palico v višino:
1.	Pavlič (Jadran) 270 cm.
2.	Beltram (Ilirija) 255 cm.
3.	Beneš (Ilirija).
Distančni marš na 22 5 km:
1.	Škrajnar (K. K. Ilirija) 2 uri 11 min. 22 sek.
2.	Saksida (Primorje) 2 uri 14 min. 15 sek.
3.	Zore (Primorje) 2 uri 35 min. 20 sek.
Petoboj (disk, krogla, tek 200 m, skok v daljavo z
zaletom in skok v visino brez zaleta):
1.	Pretnar (Ilirija) 26 točk.
2.	Beneš (Ilirija) 25 točk.
Kvalifikacija klubov v lahki atletiki. (Prvo mesto šteie 3, drugo 2 in tretje 1 točko, petoboj in štafete pa dvojno število točk.)
1.	mesto S. K. ILIRIJA 56 točk.
2.	mesto S. K. PRIMORJE 36 točk.
3.	mesto S. K. JADRAN 12 točk.
4.	mesto LJUBLJANSKI ŠPORTNI KLUB 7 točk.
5.	mesto S. K. HERMES 5 točk.
6.	mesto K. K. ILIRIJA 3 točke.
7.	mesto S. K. MARIBOR 2 točki.
PLAVANJE.
Tekme so se vršile dne 8. septembra v Ljubljani. Rezultati so:
50 m, dečki (6 tekmovalcev):
1.	Bleivveis Miron (Lj. S. K.l 45‘6 sek.
2.	Bleiweis Marko (Lj. S. K.) 53'4 sek.
3.	Jenko Boris (Li. S. K.) 54 sek.
50 m sprint, seniorji (5 tekmovalcev):
1.	Vrečko K. (Primorje) 32'8 sek.
2.	Vrečko M. (Primorje) 33'2 sek.
3.	Wesiak (Ilirija) 37 sek.
50 m, junioru (8 tekmovalcev):
1.	Zore (Primorie) 42-6 sek.
2.	Kandare (Jadran) 43'2 sek.
3.	Shickberger (Primorie) 44-4 sek.
50 m, dame (5 tekmovalk):
1.	Medved Mimi (Li. S. K.) 44-4 sek.
2.	Prekub Franica (Žen. tel. društvo) 45'6 sek.
3.	Erbežnik Ema (Jadran) 47-2 sek.
100 m sprint (8 tekmovalcev);
1.	Vrečko M. (Primoriel 1 : 13-4.
2.	Vrečko K. (Primoriel 1 : 13-8.
3.	Wesiak (Ilirija) 1 : 23.
100 m hrbtno (6 tekmovalcev):
1.	Medved J. (Li S. K.) 1 : 37-4.
2.	Glušič E. (Ibriia) 1 : 41.
2. Sancin S (Primorjel 1 : 45-8.
100 m prsno (6 tekmovalcev):
1.	Švigelj Eedor (Lj. S. K.) 1 : 25-7.
2.	Kern (Svoboda) 1 : 30'2.
3.	Kalin ml. (Primorje) 1 : 34.
100 rn bočno (2 tekmovalca):
1.	Navinšek (I i. S, K.) 1 : 30’4.
2.	Glušič E. (Ilirija) 1 : 404.
1000 m (4 tekmovalci):
1.	Švigelj Eedor (Li. S. K.) 17 : 22-8.
2.	Zupan Jos. (Ilirija) 22 : 20.
300 m dame (4 tekmovalke):
1. Premelč Marta (Žen. tel. dr.) 5 : 47-4.
r~ 2. Erbežnik Emica (Jadran) 5 : 53.
3. Vanič Silva (Celje) 6 : 18.
4 X 50 m štafeta (3 štafete);
1.	Primorje L 2 : 8 4.
2.	Lj. S. K. 2 : 10.
3.	Primorje II. 3 : 38-2.
Potapljanje:
1.	Janežič (Primorje) 50 m.
2.	Albrecht (Primorje) 40 m.
3.	Trumbič (Primorje) 37’6 m.
Skoki seniorjev (99 dosegljivih točk; 2 tekmovalca):
1.	Kordelič (Ilirija) 88:i4 točk.
2.	Navinšek (Lj. S. K.) 86 '■V'1 točk.
Skoki dam (dosegljivih točk 28; 2 tekmovalki):
1.	Ručigaj Regina (Lj. S. K.) 23% točk.
2.	Kokalj Božena (Lj. S. K.) 232/i točk.
Skoki juniorjev (45 dosegljivih točk; 6 tekmovalcev):
1.	Potokar (Ilirija) 42 točk.
2.	Juntes (Jadran) 4014 točk.
3.	Logar (Svoboda) 40 točk.
Waterpolo:
L. S. K. L — L. S. K. II. 1 : 0.
Klasifikacija klubov po točkah; štafeta in waterpolo štejeta dvojno število točk; I. mesto 3, II. mesto 2 in III. mesto 1 točko:
1.	LJUBLJANSKI ŠPORTNI KLUB 42 točk,
2.	PRIMORJE 30 točk,
3.	ILIRIJA 14 točk,
4.	JADRAN 7 točk,
5.	ŽEN. TEL. DRUŠTVO 5 točk,
6.	SVOBODA 3 točke,
7.	S. K. CELJE 1 točka.
DAMSKA LAHKA ATLETIKA.
Tek 60 m:
1.	Vidmar (Jadran) 9 sek.
2.	Bambič (Ilirija) 9-8 sek.
3.	Legan (Ilirija) 10 4 sek.
Štafeta 4 X 75 m:
1.	Ilirija 45 sek.
2.	Jadran 46 2 sek.
Kvalifikacija po točkah:
1.	ILIRIJA 9 točk,
2.	JADRAN 7 točk.
ROKOMET.
Slavija — Jadran 0 : 2.
Ilirija — Jadran 3 : 1.
Igralo se je po coup-sistemu. Klasifikacija:
1. Ilirija, 2. Jadran, 3. Slavija.
SPLOŠNA KVALIFIKACIJA KLUBOV.
(Brez tenisa, rokometa, nogometa in kolesarstva.)
1.	ILIRIJA 79 točk,
2.	PRIMORJE 66 točk,
3.	LJUBLJANSKI ŠPORTNI KLUB 49 točk,
4.	JADRAN 26 točk,
5.	HERMES 5 točk,
6.	ŽENSKO TELOVADNO DRUŠTVO 5 točk.
7.	KOLESARSKA ILIRIJA 3 točke,
8.	SVOBODA 3 točke,
9.	S. K. MARIBOR 2 točki,
10. S. K. CELJE 1 točka.
NOGOMET.
Nogometne tekme »Športnega tedna« naj bi podale nekako splošno sliko nogometa v Sloveniji. Zato se niso vršile tekme med posameznimi klubi, ampak so tekmovale reprezentance vseh treh mest, ki pridejo do sedaj v poštev za nogomet, t. j. Ljubljana, Maribor in Celje. Maribor in Celje sta postavila vsak po eno reprezentanco, Ljubljana pa tri. Tekme so se vršile 8. in 11. septembra.
8.	septembra je igrala druga reprezentanca Ljubljane (črni) proti tretji (vijoličasti), za njo pa prva reprezenlanca Ljubliane proti reprezentanci Celje.
11.	septembra je igrala Ljubljana IL, kot zma-galka v tekmi od 8., proti Celju, a nato prva reprezentanca Ljubljane proti Mariboru.
Potek tekem je bil v kratkem sledeči:
Ljubljana II. — Ljubljana III. 4 : 3.
Moštvi sta bili sestavljeni iz igralcev Ilirije, Sparte, Primorja, Jadrana in Svobode. Postava je bila radi v zadnjem hipu nastalih zaprek precej drugačna, kakor je bila prvotno določena. To je seveda kvarno vplivalo tudi na igro in tekma zato ni nudila tega, kar se je od nje pričakovalo. Igra je potekala mirno in v zmernem tempu. Nobeno moštvo ni izrazito nadkriljevalo drugega. Obe sta si bili skoro onaki, tako v polju kakor pred golom. Poraz vijoličastih gre predvsem na račun golmana, ki je v zadnjem hipu vskočil. Sodil je g. Vodišek.
Ljubljana I. — Celje, 8 ‘. 0,
Nepričakovano velik poraz Celja je treba pripisati na rovaš dejstvu, da v reprezentativno moštvo niso postavili svojih boljših igralcev celjski »Atletiki«, tako da so tvorili celjski team skoro izključno igralci kluba »Celje«, a še ti so bili v slabi formi. Ljubljana ie diktirala takoj v začetku oster tempo in razvila lepo, dobro kombinirano igro1. Bila je ves čas v vidni premoči, tako da Celje ni moglo doseči uspehov, če tudi je igralo požrtvovalno in vztrajno. Reševalo je pač, kar se je rešiti dalo, ter prešlo mestoma tudi do napadom, ki pa so se razbili, ako ne prej, vselej na ljubljanski obrambi. Tekma je morala biti radi
nastopivšega mraka predčasno zaključena z rezultatom 6 :0 ter se je nadaljevala v nedeljo, ko je dosegla Ilirija v 18 minutah še dva gola. Sodil je pri
Zvezdna dirka na Celje: Prvi Novomeščan na cilju.
tekmi v četrtek g. Betetto, pri dopolnilni tekmi v nedeljo g. Vodišek.
Lmbljana II. — Celje, 3 : 0,
Kot zmagovalka v tekmi 8. t. m. proti Ljubljani
III.	je nastopila v nedeljo Ljubljana II. v nekoliko boljši postavi proti reprezentanci Celja, ki je bila istotako ojačena z nekaterimi igralci »Atletikov«. Zato je bila tekma živahna in ostra. Moštvi sta si bili v splošnem enaki, le napadalna vrsta je bila ljubljanska neprimerno boljša od celjske. Temu je tudi pripisovati zmago Ljubljane. Mem Celjani zlasti notranji trio ni obvladal žoge, ampak je poskušal svojo srečo s posameznimi predori, ki pa naravno ne morejo uspeti. Sodil je g. Vrančić.
Ljubljana — Maribor, 2 : 1.
Prva reprezentanca Ljubljane je v tekmi proti Mariboru nastopila v skoro nespremenjeni postavi,
a moštvo je bilo v dokaj slabi formi, dočim je treba Mariborčanom priznati, da so poslali v boj iz^lajeno in simpatično moštvo. Prvotno je Ljubljana vidno nadkriljevala Maribor, pustila pa je nebroj ugodnih situacij neizrabljenih ter ni dala igri običajnega tempa. Zlasti napadalna vrsta ni storila svoje dolžnosti in je tako po nepotrebnem obremenjevala kril-sko vrsto. V drugi polovici sta si bili moštvi popolnoma enaki, mestoma Mariborčani celo v premoči. Sodil je g. Vodišek.
Prvenstvo Slovenije v nogometu za leto 1921. pripade torej Ljubljani.
KOLESARSTVO.
V okviru »Športnega tedna« je priredil »Klub kolesarjev in motociklistov Ilirija« v Ljubljani v nedeljo 11. t. m. kolesarsko in motociklistično tekmo na Ljubljanski grad. Bil je to prvi poskus, ki pa se je obnesel tako dobro, da bo ostal bržčas stalno na programu vsakoletnih kolesarskih tekem. Proga je dolga 900 m in je ves čas zelo strma. Tekma, ki se je vršila ob 15. uri pod vodstvom predsednika Ilirije g. Gorjanca, je dala sledeče rezultate:
Glavna skupina:
1.	Nardin Mirko 2 min. 19 sek.
2.	Šolar Josip 2 min. 27-4 sek.
3.	Umek Ivan 2 min. 27'6 sek.
4.	Meze Vilko 2 min. 28 sek.
5.	Goltes ml. 2 min. 30 sek.
6.	Zupan Ervin 2 min. 35 sek.
7.	Bar Adolf 2 min. 37'4 sek.
8.	Škrajnar Anton 2 min. 39 sek.
9.	Skubic Ivan 2 min. 48 sek.
Seniorji:
1.	Goltes star. 2 min. 59 sek.
2.	Iglič Tomo 3 min.
3.	Kramar Jakob 3 min. 45 sek.
Motociklisti:
L skupina do 500 cm:' cilindrske prostornine:
L Zalokar, 1 min. 204 sek., Bianchi 3'/2 HP, 1 cilinder.
2, Čeh, 1 min. 35 sek., Ariel 3 Vg HP, 1 cilinder.
II. skupina nad 500 cm8 cilindrske prostornine:
1.	Wolf, 1 min. 8 8 sek., Wanderer 4' j HP, 2 cil.
2.	Vrečar, 1 min, 12 sek., Mottosacoche, 41/2 HP, 2 cilindra.
Slika s konjskih dirk v Yorku.
3.	Barešič, 1 min. 15 sek., Wanderer, 4 HP, 2 cil.
4.	Tičar, 1 min. 31 sek., Standard "lv. HP, 2 cil.
5.	Paternost, 1 min. 35 sek., Indian, 5 HP, 2 cil.
Tekma je vzbudila tako med športniki kakor tudi med ostalim občinstvom veliko zanimanja. Ljudje so stali ob vsej progi in opazovali interesantno borbo kolesarjev in motociklistov. Kljub težavnemu terenu je potekla dirka v popolnem redu in brez naj manjše nezgode. Dirko je posnel tudi operater nekega zagrebškega filmskega podjetja, tako da jo bo mogoče v kratkem videti tudi v kinu.
Po dirki so priredili tekmovalci in drugi kolesarji skupen izlet k bratskemu kolesarskemu klubu na Ježico, ki se prav živahno razvija in lahko služi
f
MiiiiiiiiiHMiiniHMiniimiuiiMmiiMiiiiiimMiiimiiiiimiiuiiiiiiimiii
„Leteče kolo“ Francoza Gabr. Poulaina
v zaletu 120 cm visoko in nad 20 m na daljavo.
v zgled vsem drugim klubom. V nedeljo, 11. t. m. je priredil klub Ježica kljub svojemu kratkemu obstoju samostojno
cestno dirko na 100 km za prvenstvo kluba »Ježice« na progi Stožice—Vransko—Stožice.
Prijavilo se je 9 tekmovalcev; startalo jih je ob 6.40 šest, od katerih so prišli razen dveh, ki sta morala vsled defektov med potom izstopiti, vsi na cilj. Do Trojan in nazaj od Trojan do cilja so vozili s povprečno hitrostjo 31 km, za tako mlad klub vsekakor krasen uspeh. Prvi trije so vozili:
1.	Pečnik Avgust 3 ure 31 min. 48 sek.,
2.	Snoj Anton 3 ure 53 min. 32 sek.,
3.	Dobnikar Franc 4 ure 36 min. 5 sek.
Prvenstvo kluba pripade torej za leto 1921/22
A. Pečniku.
Pri humoristični »polževi dirki«, ki jo je priredil klub isto nedeljo popoldne s sodelovanjem liublianske »Ilirije«, je zmagal odlični član Ilirije Josip Šolar, pri istočasnem t e k u n a 4 k m pa so bili doseženi ti-le rezultati:
1.	Kiirner Oskar fllirija] 15 min. 30 sek.,
2.	Bevk Jakob (Ježica) 16 min. 39 sek.
3.	Pečnik Avgust (Ježica) 16 min. 50 sek.,
4.	Goltes Lado (Ilirija) 16 min. 58 sek.
r 0
Tekme v boksanju v Ljubljani.
Dne 4. in 6. t. m. sta se vršila na športnem prostoru Ilirije dva boks-matcha. Borila sta se Mirko Vrbančič, znani avstrijski plavač in lahki atlet in avstrijski prvak v boksu za srednjetežko kategorijo, ter Albin Ross, znani borilec, ki je dosegel v boksu in dviganju uteži že lepe uspehe. Oba matcha, športna novost v Ljubljani, sta uspela dobro. Mnogobrojna publika je sledila posameznim fazam borbe z zanimanjem in je nagradila borilca opetovano z aplavzom.
Vrbančič in Ross sta nazorno podala športno stran tega na zapadu (ako popularnega in razširjenega sporta. Tekom borbe, ki je bila od časa do časa jako ostra, sta uporabila razne trike in pokazala več načinov napadalne in obrambne taktike. Pred D0-četkom prvega matcha sta demonstrirala publiki prepovedane sunke in udarce. Match se je vršil po angleških pravilih, ki predpisujejo 6 rund po 2 minuti in med vsako rundo po 1 minuto odmora.
V prvem matchu je bila prisojena zmaga Vrbančiču s tem. da je sodnik njegovega protivnika v
6.	rundi vsled opetovanih nedovoljenih sunkov diskvalificiral potem ko ga je že preje dvakrat opominjal. Pripomniti treba, da nepravilnosti očividno niso bile storjene namenoma.
Revanšni match, ki se je vršil 6. t. m., je bil zanimivejši in bolj oster od prvega. V 3. in 5. rundi je nadel Ross vsled zadobljenih udarcev, a se je obakrat dvignil preje kot je sodnik naštel 10 sekund. Zmaga se je nagibala odločno na stran Vrbančiča, ki pa se je v 6. rundi tako poškodoval na desni roki, da je moral od nadaljnjega boja odstopiti. Sodnik je prisodil vsled tega zmago Rossu.
5.	K. Ilirija je poklonil borilcema med revanšnim matchom dva lovorova venca v narodnih in klubovih barvah.
Razvoj Slov. kolesarskega sporta.
(Govor predsednika ljubljanske »Ilirije«, gosp. Gorjanca, na skupnem sestanku v hotelu »Balkan« ot> priliki zvezdne dirke v Celju dne 28. avgusta 1921.)
Cenjeni športni kolegi! Preden otvorim zborovanje, Vas vse skupaj pozivliem, da se spominjamo našega kralja osvoboditelja Petra L s tem, da se vzdignete raz sedeže. Čast njegovemu spominu! Na športnem polju imamo pred seboj lepo bodočnost, kajti naš prevzvišeni vladar kralj Aleksander je pokrovitelj najvišje športne instance, to je olimpijskega odbora za Jugoslavijo. V tako visokem pokroviteljstvu bomo imeli športniki gotovo najboljšo zaščito.
V Sloveniji se je pričel razvijati kolesarski spori leta 1887. z ustanovitvijo kluba slovenskih biciklistov »Ljubljana«, Takrat nas je bilo jako malo. Vendar bili smo žilavi ter smo se krepko razvijali. Poskušali smo ustanoviti s sosednimi brati Hrvati kolesarsko zvezo, katero nam pa je vlada tačas onemogočila. Vsled tega smo si ustanovili »Zvezo slovenskih kolesarjev«, katera je sprejela v okrilje vse slovenske kolesarske klube. Ko smo leta 1897. dogradili krasno dirkališče v Tivoli, dosegli smo vrhunec na tem polju. Pozneje se je osnoval še danes obstoječi klub kolesarjev »Ilirija«. Svetovna vojna je kolesarsko delovanje popolnoma ukinila, pač pa smo se takoj po prevratu začeli gibati v posameznih klubih ter smo si ustanovili dne 24. aprila tega leta v Zagrebu »Jugoslovanski koturaški savez« ter smo se tako združili v enotno kolesarsko organizacijo.
Obenem smo ustanovili dne 2. julija t. 1. kolesarski podsavez za Slovenijo. Že leta 1919. se je kolesarski klub »Ilirija« pričel krepko gibati in prirejati izlete in dirke. V sezoni 1920 je priredil več kolesarskih in motociklističnih dirk ter posebno krasno uspelo dirko za prvenstvo koroške Slovenije. V letošnji sezoni se tudi krepko deluje. Sosebno je omenjati dirko v Novo mesto, katere so se udeležili razen dirkačev »Ilirije« tudi naši bratje Hrvatje ter smo obenem ustanovili klub kolesarjev^ Novo mesto. Posebno je omeniati, da smo se letos zamogli udeležiti internacionalne kolesarske tekme Dunai—Gradec— Dunai na 499 km. Tekmovali so gg. Pavlija, Šiškovič in Šolar, kateri so bili olacirani na tretjem in četrtem mestu kar naibolie dokazuje velik napredek slovenskih kolesarjev. Tudi drugo leto nas bodo našle internacionalne tekme pripravljene za uspešni boj ter jih bomo skušali tudi sami prirediti.
Današnja zvezdna dirka ie pokazala, da smo v kolesarskem sportu v naibolišem razvijanju in če je danes startalo od šestih klubov 74 dirkačev, smemo bili na ta rezultat naravnost ponosni. Dolžnost vsakega kluba in posameznega kolesarja je torej, da deluje z vsemi močmi na to, da bo naša enaka prireditev prihodnje leto tem sijaineiše uspela. Danes smo izbrali naše starodavno Celje, biser Savinske doline, kot cilj, kajti iz vseh krajev Slovenije vodijo lepe ceste v ta kraj. Ko smo pred desetletji prirejali dirke v Celje, morali smo si postaviti cilj pred vrati mesta. Pozdravili so nas le ožji krogi Slovencev. Nasprotniki so nam pa natrosili žebke v pozdrav. Amoak danes smo svobodni gospodarji v mestu ter si lahko postavimo čili, koder nam je drago. Jako razveseljivo za današnji dan je, da moremo pozdraviti v svoji sredini ravnokar ustanovljene
klube, in sicer: Ježica, Šoštanj in Novo mesto. Uspehi današnjega dne naj jih bodrijo k nadaljnjemu delovanju na polju kolesarstva.
(3)
Prehrana športnika.
Ako hočemo gojiti sport kolikor mogoče racio-nelno, je treba v prvi vrsti skrbeti za to, da so izpolnjeni vsi higienični pogoji, ki so potrebni za pravilno gojenje. Športnik ima namen dvigniti svoje telesne zmožnosti in sile in doseči najvišjo mogočo stopnjo. Zato moramo tudi glede prehrane smatrati športnika kot človeka, ki opravlja težka dela, in jasno je, da bo morala tudi prehrana odgovarjati zahtevam, katere stavi sam nase.
Vsako delo, ki ga opravlja človek, zahteva gotovo stopnjo moči; poleg tega porabi del svojih sil tudi z delovanjem življenjskih funkcij. Prehrana pa je vir, iz katerega črpa človeški organizem sile, ki so se porabile vsled omenjenih delovanj. Zato je prehrana za vsakega športnika nenavadno važen faktor, in vsakdo, ki je v tem oziru nepremišljen, občuti na lastni koži posledice nepravilne, opravljenemu delu neodgovarjajoče prehrane. Potrebno je, da vestno hodimo po srednji poti, katero je treba individuelno, za vsako osebo posebe, izbrati in določiti.
Snovi, ki so neobhodno potrebne za življenje, delimo v organske in anorganske. Prve so beljakovina, maščoba in oglikovi hidrati, zadnje pa prav nič manj važne soli in voda. Hraniva ne uživamo v kemično čistih oblikah, temveč kot užitne snovi, katerih kemični sestav je takrat pravilen, ako odgovarjajo gotovim množinam čistih kemičnih hraniv.
Nepotrebno je razmišljati, katera snov je važnejša za človeško telo, ker so vse v splošnem nenadomestljive in enako potrebne. Za posamezne slučaje pa je razlika, ako uživa to ali ono hranivo.
Beljakovina sama na sebi tvori važen del človeških hraniv, ker ona edina vsebuje dušik, ki je za gradbo človeškega telesa neizmerne važnosti. Zato mora vsaka hrana vsebovati beljakovinaste snovi, medtem ko bi pa s preveliko prebavo beljakovine zgrešili svoj namen. Za dnevno uporabo zadostuje 50 do 100 gramov. Beljakovina, ki ima to prednost, da je bolj stabilna in ne razpade tako hitro kot maščobe in ogljikovi hidrati, se uživa v obliki mesne hrane, stročnic, jajc in mlečnih produktov. Najbogatejše na beljakovini je goveje meso. Dasi bi z uživanjem surovega mesa dosegli isti uspeh, vsebuje to gotove nevarnosti s higijeničnega stališča. Tudi bi bilo težje prebavljivo, čemur se odpomore z raznimi manipulacijami (kuhanjem itd.). Drug bogati vir beljakovine je jajce, ki vsebuje poleg beljakovine tudi maščobo v rumenjaku. Mnogim športnikom je postalo jajce neobhodno potrebno hranivo. Tudi v rastlinstvu imamo mnogo beljakovinasltih snovi, ki pa vsled neugodnih sestav za športnika ne pridejo v toliki meri v poštev.
Maščobe imajo to svojstvo, da hitreje nado-meste porabljeno telesno maščobo in jo nakopičijo kot rezervo, na kar pač noben športnik ne bo polaga! prevelike važnosti. Po presilnih naporih s eizgubljena telesna toplolta najuspešneje nadomesti z maščobnimi snovmi, v splošnem pa se ni ozirati mnogo na to, ker večji telesni napori sami skrbe za zadostno toploto.
Nasprotno pa je maščoba velike važnosti za bolne, zlasti za rekonvalescente.
Ogljikovi hidrati, ki imajo v splošnem podobne lastnosti kot maščoba, se dobe pretežno iz rastlinstva. Glavni njih zastopnik je škrob žitnih vrst. Katera vrsta je pa boljša, o tem se še ne more podati pregledne slike. Stari Grki so visoko cenili ječmen, ki so ga ravno atletom priporočali kot glavno hrano. Drugi dajejo prednost ovsu, rižu in koruzi, ki imajo mnogo ugodnosti, ker so jako lahko prebavljivi in tvorijo velikemu delu svetovnega prebivalstva glavno, ponekod celo edino hrano. Sadeži stročnic, ki so bogatejši na beljakovini kot na ogljikovih hidratih, so sicer priljubljeni, vendar ne tako, da bi prišli pri prehrani športnikov v veliki meri v poštev.
V	navadnem življenju uživamo vedno preveč hrane. Plus neprebavljene hrane se izloča ali pa se nakopiči kot rezerva v obliki maščobe, kar samo na sebi ne ovira, dokler ne presega gotovih mej. Nekoliko drugačne so razmere pri športniku. Njegovo mišičevje mora biti močno in trdno; telesni organi, zlasti srce in pljuča, pa morajo razpolagati z gotovim kvantumom rezervnih sil, ki lahko vsaj za trenutke dosežejo uspehe, ki drugače prekoračijo njegove sile. Zato pa ne sme biti nakopičena rezerva nikdar prevelika, ker le omejuje in ovira športnika pri gibanju ter mu vsled prevelike lastne teže nudi nepotrebne napore. Pri teh pogojih pa je uravnava prehrane jako težka. Iz vsega sledi, da naj športnik uživa zadostno beljakovine; maščobe in ogljikovih hidratov pa toliko, kolikor odgovarja njegovi porabi, pri tem pa mora skrbelti še za primerno rezervo moči.
Hrana, ki jo naj uživa športnik, naj bo lahko prebavna, redilna in mešana. Pred velikimi športnimi napori, ob zadnjem treningu in pred tekmami naj ne uživa naenkrat velikega kvantuma, da ne preobloži prebavnih organov, ker to vpliva na srce in ga ovira pri njegovi funkciji. Naj omenim le smrtne nesreče pri plavanju ravno vsled prenapolnitve želodca. Na drugi strani pa naj seveda ne uživa premalo. V splošnem naj se ravnajo športniki po starem, dobro pre-skušenem načelu: Uživaj večkrat, a manjše množine!
Pri celi vrsti športnih panog pa je težko ravnati se po pravilih prehrane že iz zunanjih vzrokov, tako predvsem v turistiki, ko se podamo na eni strani v kraje, kjer le težko dobimo hraniva v zaželjeni obliki, na drugi strani pa smo izpostavljeni celi vrsti najtežjih telesnih naporov skozi dalj časa. V teh slučajih nam pomaga industrija, kateri se je v izborni meri posrečilo producirati hraniva v koncentrirani obliki kot umetne redilne preparate in kot konzerve. Ti nadomestki odgovarjajo glede redilnosti naravnim snovem in so docela neškodljivi.
V	vseh vprašanjih načina življenjske ureditve športnika je treba največje pazljivosti. Pazljivo in enakomerno stopnjevanje vaj je potrebno, da doseže postavljeni cilj. Ravnotako mora pri prehrani paziti na mnogo, drugim neznatnih stvari, ako noče trpeti škode. Pri pravilnem treningu naj bo telo prosto nepotrebnih rezervnih snovi, ki so mu nadležne in brez koristi, njegove mišice pa naj se okrepijo in organi naj ohranijo svoje prvotno zdravje in moč. Vsakdanja izkustva bodo športniku neprecenljiv zaklad, iz katerega bo črpal znanje v vseh položajih. Kajti določitev za vsakega posebej je nemogoča in bi nas peljala le v zmote, medtem ko splošni podatki služijo navodilu in razbistritvi pojmov.
P. N. NAROČNIKE IN ČITATELJE
prosimo blagohotne oprostitve za zamudo lista, povzročeno po raznih nepritikah v preteklem in tekočem tednu. Prihodnjo številko bomo izdali v dvojnem obsegu, da odškoaujemo naročnike. V bodoče bo list iz hujat zopet redno vsako soboto.
Ljubljana, 15% septembra 1921.
Uredništvo in upravništvo „Športu".
O
Ilirija—Amateursportklub, Graz, 5:2 in 6:2,
4.	in 5. t, m, je igral proti Iliriji Amateursportklub iz Gradca. Obe tekmi sta nosili prijateljski značaj in napravili na publiko prav dober vtis, četudi nista podali visoko-razrednega nogometa.
Amaterji, ki so imeli v moštvu par rezerv, so tehnično precej nlabi. Preglavice jim provzroča posebno sto-ping. V podavanju žoge ni opaziti pri njih mnogo smisla in načrta, goje visoko igro, ki je za igralce jako naporna. Imajo pa dober start, mnogo požrtvovalnosti in so zelo disciplinirani. Najboljše moči imajo v golmanu Gregorčiču, centerforvvardu Stieglerju in centerhalfu Koplenigu.
Ilirija je predvedla oba dni prijetno kombinacijsko igro. Za zmago se ji ni bilo' treba preveč napenjati. Oba dneva je bila dobra v napadalni vrsti. Zlasti Seger, vodja navale, je bil izvrsten. Odlikuje se z vehementnim strelom na gol, vzoren je njegov stoping in podavanje na krilo, Poleg njega je ugajal zelo tudi mali center Pleš, — Halli so imeli v prvi igri slab dan, v revanžni tekmi so bili mnogo boljši, V obrambi je bil Beltram daleko boljši od svojega druga. Pelan oziroma Soklič nista imela v golu mnogo opravili.
Obe tekmi je vodil kot sodnik popolnoma zadovoljivo g.-Vodišek, Poset občinstva je bil v nedeljo dober, v ponedeljek vsled za delavni dan zgodnje ure slabši.
Postava Ilirije:	Pelan — Pogačar, Beltram — Hus,
Zupančič II., Zupančič III, — Pretnar, Pevalek I., Pleš, Seger, Vidmajer. Drugi dan je nadomestil Pelana Soklič.
Zunanji rezultati,
Zagreb: Hašk — Sarajevski amaterji 5:1, Gradjanski — Ilirija 5:0, Tipografija — Gradjanski, Karlovec 3:0. S slednjo tekmo se je svečano otvorilo novo igrišče Tipo grafije na Cvjetnoj cesti, Otvoritvi je prisostvoval predsednik Jugoslov. nogom, saveza prof. dr. Šuklje in zastopniki raznih drugih korporacij.
Avstrija — Južna Nemčija 2 :0, Igrano 4. t. m. na Dunaju na Hohe Warte pred 60.000 gledalci. Sodil je praški sodnik Herites.
Dunaj, Reprez. II. razreda—team province 4:1; prvenstvo: Waf — Wacker 3:2; prijateljske tekme: Hakoah —Wac 4 : 2, Hertha—Floridsdorf 5 : 2, Gersthof—Ost-mark 4 : 2.
Češki nogomet. Sparta —Young Boys, Bern 2:0, Sparta — Old boys, Basel 6:0, Viktorija Ž. — Meteor, Vinohradi 3 : 2, Bubeneč — Hagibor 2 : 1.
Budimpeštanski M. T. K,, prvak Mažarske, je igral na švedski turneji 6 tekem, ki pa mu niso prinesle ravno lovorik. Beležiti ima 3 zmage, 2 izgubljeni in 1 neodločno igro. Rezultati: proti Gais 4 : 4, Oergryte 1 : 0, Kamra-terna 1 : 2, Djurgarden 4:1, Goteborg 1 : 2, AIK 2:1.
LJUBLJANSKI NOGOMETNI PODSAVEZ.
Jesenska prvenstvena sezona za ljubljansko okrožje L. N. P. se otvori v nedeljo, dne 18. t. m. Prvenstvene tekme prvega razreda bo določil podsavez. Vrstni red drugorazrednih tekem, izžreban na sestanku dne 29. avg., se je nekoliko izpremenil, v očigled nujni potrebi, da se odigrajo vsako nedeljo najmanj po dve tekmi, ker se je sezona radi Športnega tedna precej zakasnila. Podsavez si pridržuje pravico, da v slučaju nujne potrebe spremeni nastopno navedeni program. Vse prvenstvene tekme drugega razreda ter rezervne tekme se odigrajo na prostoru S. K. Sparta—Primorje ob Dunajski cesti, in sicer:
18. septembra ob 10. uri rezervi Jadran—Svoboda, Ljubljana; ob 14-30 Jadran—Lašk; ob 16-30 Hermes—Svoboda, Moste.
25. septembra ob 10. uri rezervi Jadran—Svoboda, Moste; ob 14-30 Jadran—Svoboda, Ljubljana; ob 16-30 Lašk—-Svoboda, Moste.
2. oktobra ob 10. uri rezerva Svoboda, Ljubljana—Slavlja; ob 14-30 Jadran—Hermes; ob 16-30 Lašk—Svoboda, Ljubljana.
9. oktobra ob 10. uri rezerva Svoboda, Moste—Slavija; ob 14-30 Hermes—Svoboda, Ljubljana; ob 16-30 Jadran—Svoboda, Moste.
16. oktobra ob 10. uri rezerva Jadran—Slavija, ob 14-30 Hermes—Lašk; ob 16-30 Svoboda, Ljubljana—Svoboda, Moste.
Rezervna tekma Svoboda, Ljubljana—Svoboda, Moste se bo določila naknadno. V veljavi ostanejo za enkrat vsa določila, tičoča se prvenstvenih tekem, kot v pomladanski sezoni. Podsavez se bo v slučaju nujne potrebe posluževal dnevnega časopisja.
Prijavljeni so za:
S.	K. Š p a r t a : Pirc Maks.
Lašk: Janša Joško, Janša Janko.
Rapid: Venko Viljem, Blazina Valter.
Mak: Politsch Ivan, Oman Ferdo, Schoster Adolf.
Korotan: Humsky Maks, Schmidt Hugon, Malkovič Fr.
Svoboda, Maribor: Zeichen Ivan, Jureš Franc.
Celje: Kramberger Josip.
Svoboda, Celje:	Rubsch Jožef, Radosch Maks,
Kert Maks, Pak Karl, Skrbinek Jožef, Wengust Franc, Papov Vincenc.
S. V. Rapid: Pirnat Ervin in Emil sta že vereficirana. * * *
L. N. P. more posredovati nakup prvovrstnih nogometnih čevljev, sprinteric itd. po zmernih cenah. (Čevlji 400—550 K, sprinterice 300 K.) Nogometni čevlji so med popoldanskimi uradnimi urami na vpogled pri Športni zvezi v Narodnem domu. Interesenti naj se javijo čim prej.
Tajnik.
RAZNO
J
50.000 lir je razpisalo italijansko motociklistično društvo za propagandni match na 500 km.
Coupe Schneider, nagrado, razpisano za vodna letala, je dobil Italijan Briganti, ki je kot edini tekmovalec preletel zahtevano progo 370 km.
SPORT izhaja vsak petek. EUSjSj Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K; posamezne številke 5 K. Inserati po tarifu.	Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Narodni dom. S)@) Izdaja Športna zveza
Ljubljana. EDEU Urejuje Stanko Virant. EDEJiaj Klišeji in tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. ED