ŽIVLJENJE IN SMRT. Anica je bila pobožna, ljubeznjiva deklica. Vsi, ki 80 jo poznali, so jo ljubili, posebno pa njen brat Ivanček, še majhen deček, in tudi ona ga je imela rada prav od srca. Naenkrat je Anica zbolela in Ivanček je bil radi njenih vclikih bolečin prav v skrbeh. Ni mu seveda prišlo niti na um, da bi mogla umreti, saj še ni nikoli videl mrtveca, niti ni vedsl, kaj je življenje in kaj smrt. Ko je Anica tako ležala na svoji posteljci v velikih bolečinah, je stopil Ivanček na vrt, da bi nabral cvetic, kolikor jih je pač pozna jesen nudiia. Vedel je, da so cvetice Anici kaj drage. Med tem časom je Anica umrla in oblekli so ji belo oblcko ter jo položiii v drugo postelj. Ivanček se je sicer čudil, ko je stopil v sobo, da je sestrica drugje, ali kljub temu ji je pokazal že od daleč š-opek, ki ga jo bil nabral, ali deklica se ni nanj nič ozrla. Tedaj je zaklical: »Anica, glej, kaj sem ti pi-inesel!« Ona ga pa ni eula. Takoj je s.opil bliže, je pogledal sestrico ter rekel: »Spava; položil ji bom cvelice na prsa, da se bo veselila, ko se bo zbudila. Rekla bo: To je storil Ivanček!« Tako je vse izvršil. Nato je stopil do .rnatcre z besedami: »Nabral sem za Anico cvetic, vse vrste, kakršnih je sploh le bilo. Ali ona spava. Položil sem ji cvetice na prsa, da se bo razveselila, ko so bo zbudila.« Mati se je bridko razjokala in rekla: »Da, res spava, a r.a zemlji se ne bo več prebudila!« Tako jo govoril deček in mati mu ni mogla odgovoriti. Zakrila si je obraz, da bi prikrila svoje solze. Deček pa se je jako začudil in je vpraSal: »^tati, zakaj se .jočeš?« Srečen otrok, ki še ni čutil teže in bridkosti življenja. NA POKOPALIŠČU. Pri grobarju je potrkalo in nekdo se je zunaj oglasil: »Odpii, sfarček, pojdi z mano, da mi pokažeš dragi mi grob!« Zunnj je stal tujec, dolga, rŁizciržana brada mu ja skoro .~krila obiaz. Oblečen je bil vojaško in vojaka je kazal ves njegov nastop. Grobar ga je poprašal: »Kako je ime onemu, ki ima pri meni svoje zadnje stanovanje?« — »Mati mi je bila. Ali ne poznate več Marjetinega sinu?« — »Oh, seveda! Bog pomagaj, tako ste rjavi od solnca in toliko ste zrasli, da Vas ne bi bll za nič spoznal. Toda, pojdite! Glejte, tu ja tistl prostor. Tukaj počiva, obdana od zemljt in kamna, Vaša draga mamica.« Dolgo (.asa je stal vojak molče ob grobtl. Solze so mu vrele iz oči in strinel je neproml.no v drago gomilo. Naenkrat ja zmajal ¦ glavo ter rekel: »Motit. se, tu moja mati n« stanuje. Kako bi oklepal tako tesen in maj« hen prostor ljubezen matere?« SELILEAM. Selijo se ptice tja v tuja deželo, črez plan in croro 8$l na jug odletele. y Oko pa za njiml ekrivaj mf uhaja, in v tožnih spomin.Ji ee duša napaja. Ah, da mi ni možno za njimi, za njimi, ubegniti mrazu, ubegniti zimi! EAK0 JE PODGANA ISEALii DEUŽICO. (Rumunska pravljica.)" Malo je manjkalo in vcter bi bil moral datl nekoč svojo lepo hčerko podgani za ženo in samo paraetna niisel ga je reSila le nesreča Podgana je prišla nekoč k solncu in rekla: »Čuj me, mogočuo bitje! Jaz sem najbolj nesreCna stvar na zemlji. Vsi me pode, Ijudja psi, mačke. Noč in dan moram biti na oprezu, da ne zagazim v kakšno past. Skoro ma je konec strahu. In kaj sem zagrešila? Samo to, da včasi na lastni račun in nevarnost ogl(K dam kak koruzni storžcc ali pa kak sir.« »To, prijatelj moj, ne sme biti!« je reklo solnce, katcio podgan kar ne more videti. 1 »Kaj še?« je zaklical snubač. »Ne veš Li. da dolajo gospodarji sveta prav tako? In niti na lastno nevarnost. Videti pa je, da vcdno ože-i nijo ii.er kakega mogotca, da se zasiguraja proti vsaki nevarnosti in da jib morejo ženinl starši ščititi. Pa želim tako delati tudi jaz in ker si ti najbolj mogočno med vsem, kar je, zato te prosim: Daj mi hčer za ženo in ščitl me! Sit sem že tega življenja!« Solnce se je prestrašilo, ali brž so je izmu* zalo: »Motiš se! Jaz nisem najmogočnejSe na tem svetu!« »Kdo pa?« »Oblak. Saj si že sama videla: Ob lepom poldnevu, baš tedaj, ko hočem zemljo prav pošteno opeči, mi zakrije oblak obraz in — nič več na morem storiti. Pojdi k oblaku, prljatelj moj, prosi ga za hčer. Oblak je najbolj mogočen.« Poclgana je dvignila rep kvišku ter je tekl« naravnost k oblaku. Povsdala mu je svojc gorje: »Ti si najbolj mogočen! Daj mi torej tvoja hčer!« »Jaz? ,Taz da bi bil najbolj mogoCen? Ti sa menda šališ!« »Nikakcr ne. Solnce mi je dokazalo in torej je to povseni gotovo: Ti zatemniš solnce. če le hočcš!« »Jaz ga zatamnjujera? Za koliko i_asa? NaJrablcjši vctrič in m me več. Veter, da, ta ja najbolj mogočen, \erjami mi. Če mu to povea, bo prav zadovoljen, ker je zelo gizdav. Povcm ti pa Uidi kar naravnost, da je ja.ko nestalen v svojem vcdenju. Je pač veternjak!« »Naj bo V6tornjak, bčar mi bo n.oral dati,9 In že je bila podgana pri vetru, kl se je bašeabaval s tem, da je svojo bčerko gugal v gugalnici. Podgana ga je obvestila o namenuivojega poseta: »Ne misli, da nočem delati«, je zaključila ivoj govor, »rada grem dalje, da si zaslužim svoj kruh, ali vidim, da ni mogoče živeti kar tako brez zaščite kakega mogočnika. Vso koruzo in vea sir imajo ti v svoji oblasti. Kdor je slabši, ei mora nategniti jermen okoli trebuha.« t »Ali ti vendar ne spadaš med slabejše!« je Vzkliknil veter. »Nasprotno, ti si mogočnejšapd mene.« lf »Kako?« se ]e začudila podgana, kateri je ito zelo laskalo. > »Ali vidiš onole skalo v morju? Preden je blla tam, kjer jo zdaj vidiš, je visela na oni gori, ki moli kakor rt v morje. Pred tisoč leti ¦o si mogočni gospodje tu gori postavili grad,tako mogočnega kakor oni sami. Na gori jeUginila divjačina, na morje si ni upal nihče, ker so grajski gospodje izropali vsako ladjo, .visoki zidovi so skazili lepo pokra.jinsko sli-ko. Ti veš, da mi ni drago, če komu nadenejo okove. Rad piham prosto ter vse odpiham. ¦Tako sem se torej silno trudil, da bi odpihnil to roparsko gnezdo. Sedeli so kakor da bi bili prirasli. Ob, tisoč trudapolnih let eem izgubll s poskusi, da bi razpršil to sodrgo. Od ^toletja do stolctja so postajali bolj ponosni. ;Ki bilo mogoče! Skala se ni ganila. Komaj da je tuintam kje padel "košeek zidovja v morje, ali škodo so brž popravili. Ves nesrečen, žalosten in zasopihan sem sedel nekega jutra tu, kar začujem velik ropot in šum. — Morje se je dvignilo kakor zid in bi me bilo kmalu pogoltnilo. Skala, ki je nosila roparski grad, je sama zdrknila v morje. Sama od sebe? 0, nikakor ne! Tekel sem tja in kaj scm videl? Česar v tisoč letih nisem mogel izvršiti, to ste ve podgane izvršile v par rodovih. Razumeš: Gospodje so imeli v svojih kleteh bogastvo vsega sveta in kdor govori o »gospodi« in »bogastvu«, govori o »podganah«. To je Isto deblo. In deblo podganskih podgan je lzvršilo tako točno delo, da bi se iztrgalo go•podom-podganam nekaj bogastva. Tako se je •kala, ki si jo eni izdolbli, da si napravijo gnezdo, drugi pa, da ga izpraznijo, nazadnje irušila. ! Zato sem tl rekel, da si bolj mogočna od ,mene! Vrni se torej domov, zasnubi hferkolastnega debla ter vedi, da je Bog tako dobro porazdelil moč med svoje stvarstvo, da J6 labko pri nekaj Bkromnosti ysak zase a svojim delom zadovoljen!« REŠITEV NALOG. 1. 100 Din. 2. Maček. 3. Tatica. ¦ ' NAL06E. 1. Kako nastane potom izmenjave poed.nih glasnikov iz besede »lep« beseda »log«? 2. Kdo je spesnil pesmi z naslovom: Oba junaka, Mejnik, IzgUbljeni raj, Na Sorškem polju, Sveti trije kralji? 3. Koliko je % od '/.? Koliko je V» od K?, S^IEŠNICE. Njenova razlaga. Janezek vidi plešca z dolgo brado. »Oče, glej, temule gospodu so lasje zlezli z glave. Samo malo še visijo na licu.« Previdnost. »Dedek, jeli, ti ne maraš sladkarij?« — »Ne, otrok rnoi, če jih zaužijem, me boli želodec« :— »Tako, potem je prav, drži mi ta kos potice, moram za ma__io na vrt po salatc« Pri_D.arjava. Matevžek je čital, da se divjaki pozdravljajo ta.ko, da si drgajo nos ob nos. Nekoč prite.e k materi z vprašanjem: »Mamica, ali sta naša Malči in gospod učitelj klavirja divjaka?« — »Zakaj neki?« — »Ker si vedno drgata nos ob nos, če tebe ni v sobi!« Iz kuhinje. Dekla je pobila skledo. Gospodinja se jezi in pravi: »Kako si le mogla pobiti to lepo skledo?« — Dekla zagrabi drugo skledo, vrže jo z vso močjo ob tla, da se razleti na drobnc kose in rcče odkrito: »Mati, tako-le se je zgodilo!« 1%. novemT>ra 1930. SLOVENSKI GOSPODAR Stran 15. Za zimo izgotovljene obleke, zimske suknje, moške, ženske plašče, čevlje, gamaša In vse potrebšeine dobite najugodneje v trgovinab Senčar, Ljutomer. 1347 PcŁl za iat ovlno najboljšega sistema in najbolj trpežne izdeiujs in razposilja na po8kušnjo brez vsakega rizika za stranko, ker plnča tovornino tja in nazaj tvrdka Rihard Jakelj, S-ovenjgradec. 1137 lilapCC, -amski, išže službe t okcliša Ilaribor.i. Naslov t nrrari. 13G7 Duliovnik kupi hišo blizu cerkvc in postaje s kakiiai 4 sbbami in pritiklinami, z vrtom, njivo ali sadonosnikom. Ponudbe na upravo lista. 132G Velika izbira gramofonskih plošč najboljšib zr.ajnk Polydor Columbia Ilis »Masters Voice«, Ackermann nasl. I KlnJI, Ptuj. 1299 Išče S« pri__er_!a oseba, ki razpologa z niaiira ročDim .blaiiSčein ža proda;o gira in raafla n-. trgu v Maiib:-ra zx itiiekar-ko podjetjo. Ponudbc pod .t. 1361 Hlapca in dŁk3o »prejme takoj Ivan Caf, Pobrežje pri Maribnru. 1363 lllRO naj- kupite vse oblačilne predmeto ceneje pri tvrdki 1. N JOŠIARlC,* Stekla Porcelana Svstilik Ooledal 8i ik KIpov Vsakovrstnih š?p i. t. d. ,$niPi Prevzcma vsa ©iavbna In druga staklsrska 6ela. N3]niž)e csnc in solidna posfrežba. 23 >ooooooooo lncfia l^ol^^^in Je oaEciraSi^IJI-vial PPrrccdd  nnppoorr?'" PPoo  uuppoorraabbll  Pljučna tpberkdcza, BuSlca, kašolj, sahJ -tašeli, nočno poteajs, bro__l_l}ali_l* katar, kataz v Siln, l& brutiaajo ltrvl, hripavcst, cadisha, bodenia iia. — so czdravi. NA TISOČS ŽE OZDHAVLJSNIH! Zabtovajto takoj eo;o kaiino »Nova umet- ncst piahranjevaiijae, katera je že mnoge re-> ?''n. Cnorablja sf lahko pri vsakem načinu življenja in pomaga bolezen hitreje prema- g--.i. ielesna teža se poveča in pljuča polago- j^t. »apnenijo Resni možje zdrav3tvenega ziianja potrjalejifsiiivrstnrjst moje mstode ter jo racli uporabljajo. Čim pre] Zafenete it t.pm prehranjevanjern, tem bolje je. — Fopoincma za3ionj dobite mojo knjigo, iz katero izveste mnogo koristnega. Kdor ima bolečine in se hofe tehčhitro inbrez nevarnosti rešiti, naj še danespiše. Ponovnopovdarjamo, dadobitepo poinoma biGzplačno, brez vsake obveze za Vas moja navodila in Vaš zdravnik se bode gotovo s tem od prvovrstnib profesorjev pri- znanim Eovlra načinom Vašsga prahraajsva- nja strinjal. V Vašern interesu je, da takoj pišeta, da Vam potem takoj postreže moje tcmku., ¦...j.i .v-i.u. Crpajte pouk in o.iačenje živlfensko vol|g ra zdravje iz kknnjjiiggee  ll--ttkkaaššssaassggaa  edravnika. Ona nudi okrepčilo in ilvljeEsko tolržfco ter se obrača na vse bohifke, kkii  8888  llaanniimmaajjoo  zzaa  današnje stanje zdravllsnja piinčaih bolezni. — Moj naslov; OEORG FULGNER, BERLIN-NEUKČLLN, 1860Riaebahastrasse 21, Abt. 624 i!!:!!iil!!lllii!!!il!!!lli!illlll!!!llli!i!llll!!!i:i;!lil!i!!l!li!;ii:>i!iii!iil!i!ii!Nlil!!i[!l!!!l!!!!!!lli!i:H -lll!ll!IIIHI!ll!lllllil!l!!!lil!l!l!ll!! !llli:il!!lllll!ll!lllllll!lii!!il!!,lili:!lilliinilii :!iil!lli:il!lJS liSmi\'OYU_!NA IU& S351 Spjrejema branilne vloge oi vsakogaz, Jife cbrastuja najutjodneje, nudl popoltto veracst In izpiačnia točno. v iasii.t HS$J Narodcs! dom IIzzvvrrššuujjaa  vvssee  ddeennaarrnnee  ppoossllee,,  kkuuppuujjoo  iinn  pprrodaja ttuujj  ddeennaarr  tteerr  ččeekkaa  nnaa  iinnoozzeemmssttvvoo..  IIzdaja UUvveerreennjjaa  zzaa  iizzvvoozz  bbllaaggaa..  Zfi fernosi iireiiUnlla vu»$ ffiinCl pc-le^ inst33e^a &hQmt*ta pregiioženja pa Dln !»§,®oo.SS0 še Issina US^alca tn reierve, m znešaja shupaj iaad Pln 14,509.000 -. PoslrTtižr_.IcI s Aleksandrova c. Ct. 11 (-v lasSnl lilši) iiiilllllliiiiii!!iilliiii:!iliillllllllllll!!Illll[l!!!lllllllllllHI[lil!i!il!!!!i!l!il[llili!l!!!llllllllllll!![lin!^^^^^ OfelaslHa liraiillHica mari&orsiic oHlosžl C€eira!a: mmmm, Irg %mnmt 3. Poflfnžnlca: coje, imumizm 11, nasprofl peste. CPrelei InZReSta.ersKa -.ranlloica. Celje). Dovoljnjo vBakorrstni ko_Quna.h_a, ateli)Oiac!j«ka in klpotokuru poioj-la, da> posojila ru_ Treduo-tn« papirje in » tekučera ra^una, eekontira ia reestontira mcaica, izrršaje -iroTn« ia kostokorentne posle in ne drugo t deaaruo gtroko »padajoče trang-icije. 5prej€I3.3 f!OJ{€ na Tložne feujižica ia tekoJi ra^au od tasebnikov, aatanov In drugih den_n_ih «s.Todov t«r jih0!_rSSfaJ[2 H3 SUŁjCflriŁ55C Za ne obveze Oblastce hracilaice maribor«-:« oblasti Ja__lCI drŁSVS_ta Di33.SV.._a * rteta (Tojiiu preraoženiem ia s rgo svojo daT.no moejo. laio s» nato2i.e » tavotfu pssitifisrao vste.«.Vkgateljera izTen Maribora in Cslja po.lje na tahtevo poloJnice. Stran 16. SLOVENSKI GOSPODAR VL novembra 1930. tr 4 4 ^k ^Jk ^šk ^k _4W AAA ^ A A A A A A A A.J > N < 4 < 4 nafbolf še in nafvarnefše pri Spadnještojershi Ijudshi posojilnici v Mapiborii Gosposka ulica r. z, z n. z. Uliea lO.okfobra Mranilnc vloge se obresiujefo po nafugodnefši obresini merl, O^" Sianje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev. *^S|| Za va_rn.ost ti-fonllmiti vlog f aznči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmclov in posesinikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premo- ženjem kar znaša v vrcdnosii več sio miiijonov dinarjev. i r ww w ir v^v w v w ˇ ostdjnšiifi poh.šivo, preproge, linoleum, zavese, odeie, madroce, vložke, tkanine za pohišlvo, gradl za tnadroce in cslotne garnilure _:a postcljc lld. — oajboljšo ia najccn.jšo pri 1192 Hgrolu Frels, MariSiop, Gosposho ulica ZQ Cenike dobite brezpla.no. Manufakturna irgovlna Franc Urch / Celjc priporoča cenjenim strankam svojo veliko zalogo raznega, vsakovrstnega manufakturnega in modnega blaga. Nafvcčja izbira! Najboljša poslrcžba! Nizke cene! 975 Sprcjme se učeucc za kovaško obrt. Popolna oskrba. Vpraša se v upravi lista. 1375 Malo poscslvo t bližini Maribora vzamo t naiem Vinko Mliaarič, Sp. Poljčane. 1314 Učenec so sprejme pri g. Kvas, klobučar, Maribor, Aleksandrova c. 32. 1279 Si-he gobe, kumino in kuhano majslo kupuje Joa. .Tagodič, Celie, Glavni trg 25. Priporoča: čaj, rum, slivovko, briDjevec, vsakovrstno specerijsko blago. okove za pohi-tvo in stavbe, pocinkano pločevino in drugo železnino. 1293 250 Dln na dan zaslužite v Vašem okraju. Pišite tovarni Person, Ljubljana, poštni predal 307. — Znamko dgovorl 1171 izdelovatelj kovinskih predmetov, delavnica za cerkveno orodje ia posodo. Popravila, pozlačenje in posrebrenja.; Gelje, Piešernova ullca 21.1174 TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA! Ustan. L 190<. HILHE Pil.E trebušne obveze, proti vli sečemu trebubu, potujočim ledvicam in zniženju že-> lodca, gumijeve nogavica in obveze na krčne žile. Umetne noge in roke, korsete, bergle, podloge za ploske noge, suspensorije in vse aparate proti teles* nim poškodbam izdeluje staroznana tvrdka po zelo Dizkih cenah. 494 Franc Podgoršek naslednik FRANC BELA, bandažist, MARIBOR, Slovenska ulica 7. Plsmona naročila so točno lzvršujejo tei pošiljajo po povzetju. Nafvarnejše in najboljše nnaalloožžiittaa  ddaannaarr  pprrii  judshi posojilniiccii  vv  CCeelljjuu  registrovani zadrugi z ncomejjeennoo  zzaavvcczzoo  » = 17 novi lasfni poloči na uoplu Kraljo Petraa  cceessttee  iinn  VVooddnniiiiiiooiiFFBB  uulliiccee  Stanje hranilnih vlog zna6a nad Din 85,000.000-. Posofila na vknjižbo, porošlvo tcr zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Za hranllnc vlogc jamči polcg rczcrv iinn  hh..55  nnaadd  33000000  članov-poscstnlkov z vsctn svojim pprreemmookkeennjjeemm..  RReennttnnii  ddaavveekk  ppllaaččuujjcc  ppoossooiiiillnniiccaa  iizz  ssvvoo--  jjeeggaa  iinn  ggaa  nnee  ooddlleegguu]]aa  vvllaaggaaiiee--jjeemm..  Jiiaakkaarr;;  TTiisskkaarrnnaa  ssvv..  CCiirriillaa  vvv   MMaarriibboorruu,,  pprreeddssttaavvnniikk  AAllbbiinn  HHrroovvaattiinn  vv  MMaarriibboorruu..  ——  UUrreeddnniikk::  JJaannuušš  GGoolleecc,,  nnoovviiaaaarr  xx  MMaarriibboorruu..  Isdajateij: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Jaauš Golec y Maribsoi. II