Predlagamo referendum
Ne, brez skrbi, ne gre za samoprispevek ali kaj podobnega. Stvar bo čisto poceni in, kot kaže, v naši Soseski 6 z veseljem sprejeta. Ni vam treba drugega, dragi občani, kot da vr-žete svoj glas v skrinje (kako bomo to uredili, se bomo še dogovorili) i,n vsi bomo rešeni skr-bi. Zbrali boimo nekaj denarja, s tem plačali nekaj bioldožerjev in kamionov in Soseska bo spet takšna, kakršno si večina naših občanov očitno želi.
V Soseski 6 so krasni bloki in stolpnice. Gradbeniki in urbanisti so se naveličali poslu-šati stalne obtožbe in kritike, češ, opeko znate zlagati, da bi pa kdaj še okolico uredili, to je pa za vas že preveč. In so jo uredili. In ne samo v Soseski, še marsikje drugje ... Zasa-diili so travo (lepo, med nami rečeno), posadili okrasno grmičevje, drevesca, asfaltirali peš-poti. Toda, naše ljudstvo je čudne baže. Naj-prej zahteva lepo okolico, potlej pa se spravi nadnjo tako zagrizeno, da je kar hudo. Zele-nice so vse pohojene, trava je ponekod že po-vsem zguljena. Drevesca so, vsaj tista lepša, ki se dajo uporabiti v vikendu ali za božično drevesce, poruvana in polomljena. Levji delež tega opustošeinja je seveda na otrokih, toda kdo bi vendar zameril nedolžnim otročičkom. Nihče, se razume, treba se je pač spoprijeti s starši, jih pozvati, naj vendar vzgajajo otro-ke tako, da bodo znali ceniti lepo okolje ... Toda, jok, kdor si misli, da je kaj takega v naši preljubi Soseski 6 sploh mogoče. Zadnjič so trije tovariši. iz bloka oa Rašiški precej gro-bo napadli soseda, ki je z zelenice podil pe-ščico pubertetnikov, ki so pod okni nabijalj žogo, češ, pusti.te otroke, naj se igrajo, saj zato plačujemo, da nam urejajo zelenice. Nekdo je celo zagrozil, da bo moža tožil, če bo še nad-legoval njegove pamže ...
Dobro, tovariši, pa se tožimo. Kaj je naše, kaj vaše, kaj mi plačujemo, za kaj dajete de-nar vi ... Vse bomo lahko ugotovili. Tudi to, da dajemo nekaj dinarjev detno za to, da nam nekdo pograbi zelenice in spravi s trave vso nesnago, ki jo dragi nam sosedje mečejo skozi okno (od vrečk s pomijami, tetrapakov, vse-mogočega papirja, pa — pardon, do damskih vložkov). Toda čemu bi se sploh prepirali o tem. Pripeljimo si nekaj buldožerjev, z lah-koto nam bodo preorali zelenice in, seveda, če boste za to, morda nam bodo šli celo tako na roke, da nam bodo Oikrog blokov zopet na-suili peska in zemlje, da se bomo zopet dobro pooutili. Samo odločiti se je treba, dragi ob-čani Rašiške, Lubejeve, Kogojeve, Adamičeve in ne vetm še katere ulice, recite svoj DA in spet bomo imeli luže, blato ... Potem ne bo več treba akcij za »Belo Ljubljano« in, kar je še lepše, nikogar ne bo treba tožiti zaradi nadlegovanja nič hudega s'lutečih otročičkov. Torej, soseskarji, ste za referendum?
J. Koželj