slovenski čebeliar GLiASIbO ČEBELifi^SKEGfl DRUŠTVA ZA SkOVEJSUJO V lidUBLidA^I Letnik XXIII, V Ljubljani, dne 15, januarja 1920. Štev, 1, Načrt čebelarskega zakona za Slovenijo. A. Čebelarjenje. § i- Čebela je koristna domača žival. Kdor čebele na katerikoli način lovi ali mori, je kazniv, § 2. Čebelariti sme vsakdo. Kdor čebelari, se mora držati določil tega zakona. § 3. V Sloveniji je dovoljeno rediti le čebele čiste domače sive paisme (Apis melli-fera carnica). Uvoz in rejo čebel tujih pasem sme izjemoma dovoliti poverjeništvo za kmetijstvo, a to samo za talke kraje, kjer je pričakovati, da se domača pasma vsled tega ne bo mešala, B, Stojišča uljnjakov. § 4. Ulinjaki ali posamezni panji morajo biti od javnih cest in potov, tujih poslopij in tujih zemljišč v smeri čebelnega izleta oddaljeni najmanj 10 m. Ta oddaljenost se sme skrajšati na štiri metre, ako leže žrela najnižjih panjev vsaj 3 m nad površino navedenih predmetov ali če se postavi med uljnjakom in takim predmetom vsaj 2 m visok zid, plot aii gosta živa meja, ki pa mora segati na desno in levo uljinakove izletne strani vsaj še 2 m. Stranske stene uljnjaka ali posameznih panjev, iz katerih čebele nimajo izleta, pa morajo biti oddaljene od takih predmetov najmanj 2 m. Ta oddaljenost se sme poljubno zmanjšati, ako se postavi med uljnjakom in takim predmetom vsaj 2 m visok zid, plot ali gosta živa meja. V isti daljavi mora stati tudi zadnja stran uljnjaka, ako imajo čebele izlet tudi iz stranskih sten. Kadar pa iz stranskih sten čebele nimajo izleta, se sme zadnja stran dotikati takega predmeta, ako ne ukazujejo drugi zakoni kaj drugega. V posebnih krajevnih slučajih sme politično okrajno oblastvo te daljave znižati, kar pa se mora v dotični občini razglasiti. Ta določila veljajo za uljnjake, ki se bodo po uveljavijenju tega zakona nanovo postavili, C, Premikanje v pašo. § 5. Čebele čiste domače sive paisme, ki nimajo kužnih bolezni in takih bolezni tudi niso sumljive, sme v pašo v Slovenijo postaviti vsak tuzemslki čebelar. Preko meja Slovenije se smejo čebele čiste domače pasme voziti v pašo v času, kadar ne roje, § 6. Za postavitev čebel v pašo je potreben potni list, z izrečnim dostavkom, da čebele nimajo gnilobe in tudi niso gnilobe sumljive. Potni list izda županstvo one občine, iz katere se čebele pripeljejo v pašo, po zaslišanju v čebelarstvu izvedenega občana. § 7. Stojišča v pašo pripeljanih čebel uredi župan one občine, v katero se čebele pripeljejo. Ako ni sam čebelar, mora zaslišati v čebelarstvu izvedenega občana, Stojišča morajo biti v smeri izleta oddaljena od javnih cest in kolovozov vsaj 50 m, od javnih pešpoti vsaj 30 m, od drugih pašnih stojišč in stalnih domačih uljnja- kov pa, ne glede na smer izleta, vsaj tisoč metrov. Županstvo sme te daljave izjemoma skrčiti, če se z ozirom na krajevne razmere in na množino v občini se že naha-jajočih domačih in tujih čebel ni bati škode zanje ali če so prizadeti čebelarji s tem zadovoljni. Izdane odredbe pa mora županstvo v občini razglasiti. § 8. Čebelar, ki namerava postaviti svoje čebele v pašo, mora pred dovozom naznaniti dotičnemu županstvu število in kakovost panjev, kakor tudi kraj, ki si ga je izbral za pašno stojišče, ter predložiti potrdilo o dovolitvi dotičnega posestnika za postavitev panjev. Vsakoršen zadržek glede sprejema mu mora županstvo takoj, najpozneje pa v treh dneh po prejemu njegovega naznanila sporočiti. Pri urejevanju pašnih stojišč se je ravnati županstvu po načellu, da v okolišu enega km-' na paši ne bo — vštevši stalne uljnjake domače in sosedne občine — več, kakor 100 panjev večje mere ali 200 kranjičev. Kdor postavi čebele v pašo, mora napisati na vidnem prostoru pašnega stojišča svoje ime, bivališče in število v pašo postavljenih panjev. Skrbeti mora tudi za primerno napajali-šče v pašo postavljenih čebel. Kadar bi se število panjev domačih čebelarjev v kaki občini tako pomnožilo, da bi bil uvoz tujih čebel v kvar domači čebeloreji v dotični občini, sme županstvo dovoz čebel v pašo prepovedati. Iz drugih vzrokov prepoved dovoza ni dovoljena. Proti odredbam županstva je dovoljena pritožba v 8 dneh po dostavitvi na okrajno pol. oblastvo, ki končnoveljavno razsoja po zaslišanju čebelarskega izvedenca. § 7. in 8., ki govorita o razdalji stojišč in številu panjev, ne veljata za postavitev čebel v pašo ob času jelkinega (hojinega) medenja. § 9. Čebele se smejo prevažati ob vsakem dnevnem času, če so žrela in panji sploh tako zaprti, da čebele ne morejo uhajati. § 10- Na tuj svet se čebele ne smejo postaviti na pašo brez dovoljenja posestnika. Kadar postavi čebelar v pašo -svoje čebele brez dovoljenja zemljiščnega posestnika, jih sme le-ta odpeljati na prostor, ki ga v ta namen odkaže županstvo, mora pa preskrbeti čebelam na stroške njih lastnika primerno nadzorstvo. Da si zagotovi povračilo stroškov za prevoz in. nadzorstvo, si sme pridržati primerno število panjev za toliko časa, dokler mu čebelar stroškov ne povrne. Ima pa tudi pravico tožiti čebelarja radi škode in poseganja v njegove posestne oziroma lastninske pravice. Za posestnika zemljišča je smatrati vsakega, ki je upravičen dotični svet uživati, bodisi kot lastnik, zakupnik aili užit-kar. § 11- Kadar se čebelar in posestnik zemljišča ne dogovorita glede odškodnine za postavitev čebel v pašo, je dolžan plačati čebelar za posamezno pašno dobo odškodnino, ki jo določi vsakoletno pover-jeništvo za kmetijstvo po zaslišanju čebelarskega društva za Slovenijo. Poleg tega pa mora vsak čebelar plačati državno pristojbino za postavitev čebel v pašo, ki jo določi poverjeništvo za kmetijstvo in ki se steka v čebelarski sklad za obrambo gnilobe in čebelnih kug. D. Roji. § 12. Roje sme čebelar v smislu § 384 o. drž, zak, na tujem sveilu zasledovati in ^ ogrebati, povrniti pa mora posestniku škodo, ki jo pri tem povzroči. Če čebelar dva dni po rojenju ne zasleduje rojev aH če v istem času pričeto zasledovanje opusti, si sme dotični roj prilastiti na javnem svetu vsakdo, na zasebnem svetu pa posestnik zemljišča. § 13- Če se roji različnih čebelarjev združijo v en roj, je dolžan čebelar, ki je ogre-bel tak združen roj z namenom, da ga obdrži, plačati ostalim čebelarjem za njih roje polovico cene, ki jo imajo roji povprečno v tistem kraju. Prednost pri ogrebanju ima posestnik zemljišča, na katerem se je vredel združeni roj- Povprečno ceno določi izvedenec do-tičnega okraja. Proti njegovem izreku ni pritožbe. E. Ropanje. § 14. Če nastane v uljnjaku rop po tujih čebelah, mora čebelar nemudoma odstraniti vzroke ropanja, ne sme pa roparic loviti aH moriti. § 15. Čebelar, ki opravičeno sumi, da hodijo njegove čebele ropat in da jih pri ropanju kdo lovi ali mori, ima pravico zahtevati, da se panji, o katerih sumi, da se v njih njegove čebele love ali more, preiščejo nemudoma v njegovi navzočnosti po izvedenem čebelarju, ki je določen od županstva. Če se posestnik panjev, ki se imajo preiskati, preiskave ne more udeležiti, naj zastopa pri preiskavi njegove koristi od župana določena oiseba. Posestnik panjev, ki se naj preiščejo, oz. njegov zastopnik je dolžan dovoliti, da čebelar-izvedenec potrese izletajoče čebele s kredo in da od medu ali drugih sladkarij, ki jih je našel v preiskanih panjih, vzame primerno množino v svrho preiskave. F. Škoda, povzročena po čebelah, § 16- Čebelar, po čigar krivdi se zgodi kaka škoda na ljudeh ali živalih, je za škodo odgovoren. Če je čebelarjeva krivda dvom- ljiva, mora zaslišali sodišče v stvari vsaj enega čebelarskega izvedenca. § 17. Poverjeništvo za kmetijstvo imenuje vsako leto po zaslišanju čebelarskega društva za Slovenijo za področje vsakega okrajnega oblastva potrebno število izvedencev v čebelarskih zadevah. G. Kužne boleznL § 18. Med kužne bolezni čebel spadajo kužna gniloba čebelne zalege, ki jo povzročajo posebne bakterije, in kužna čebelna griža. Obljudene panje, v katerih je kuga dognana, imenujemo okužene. Vsi drugi panji istega uljnjaka in vsi predmeti v uljnjaku, v katerem se je našel kak okužen panj, so kuge sumljivi. Za sumljive veljajo še dva meseca potem, ko so se okuženi panji že uničili in se je ulljnjak primerno razkužil, ozir. dotlej, ko izvedenec, ki je določen za dotični politični okraj, proglasi konec gnilobe in njene sumljivosti, Uljnjaki, pri katerih je domnevati iz drugih razlogov, da so se zanesle vanj kužne kali (kužni tros), se smatrajo, da so okuženja sumljivi. § 19. Za izvoz živih čebel s satjem in zalego ali pa samih čebel in matic ter samega satja z zalego iz Slovenije, dalje za uvoz živih čebel čiste domače sive pasme s satjem in zalego ali brez satja in zalege v Slovenijo je potreben izvozni ozir. uvozni certifikat, ki mora obsegati ime, priimek, -stan in bivališče odpošiljatelja, deželo in državo, kamor je pošiljatev namenjena ozir. od koder prihaja pošiljatev, število in označbo panjev ter izrecni do-stavek, da čebele niso okužene in tudi niso kuge niti okuženja sumljive. Izvozne certifikate izdaja na podlagi izjave izvedencev okrajno politično oblasi-vo proti posebni pristojbini, ki jo določa poverjeništvo za kmetijstvo. § 20. Za izvoz in uvoz rabljenih praznih panjev, praznega satja, že rabljenega čebelarskega orodja ali medu, ki je izrecno označen kcit pitanec, je potrebno potrdilo županstva, da dotični pred met ni okužen in tudi ne okuženja sumljiv. Izvoz in uvoz voščenih in medenih izdelkov ter medu, ki ni izrecno označen kot pitanec, ni podvržen tem določilom. § 21. Sredstva, s katerimi se razširjenje kužnih bolezni omejuje, so sledeča: a) uničenje čebel in sat,a iz okuženega panju event. uničenje panju; b) razkuženje uljnjaka, čebelarskega orodja in oseb, ki so prišle v dotiko z okuženimi panji; c) nadziranje in opazovanje čebel v okuženem ali sumljivem uljnjaku; d) prepoved prodajati iz okuženega uljnjaka čebele ali jih voziti v pašo, pošiljati na razstave ali jih . premeščati na drug kraj; e) prepoved prodajati žive čebele, matice, med, rabljene panje ali rabljeno čebelarsko orodje iz okuženega ali sumljivega uljnjaka; f) prepoved sprejemati tuje čebele v okuženi ali sumljivi uljnjak; g) prepoved prirejati razstave živih čebel v posameznih občinah, okrajih ali po vse; deželi. § 22. Čebelar, ki opazi kugo ali znake kuge pri svojih čebelah ali pri tistih panjih, ki so mu bili izročeni v oskrbo, je dolžan naznaniti to nemudoma županstvu, obenem pa skrbeti za to, da se iz okuženega uljnjaka ne odnašajo žive čebele, panji, satje, med, rabljeno orodje, kakor tudi, da se v okuženi uljnjak ne sprejemajo tuje čebele. Če se je bati ropanja, mora čebelar okužene panje takoj odstraniti, zapuščene ali izumrle panje pa zamašiti. § 23. Županstvo, ki je bilo o čebelni gnilobi ali o znakih gnilobe obveščeno, mora o tem nemudoma poročati okrajnemu političnemu oblastvu in za doitični okraj določenemu izvedencu. Izvedenec se mora odpraviti takoj na lice mesta, da dožene predvsem značaj, stanje in vzroke bolezni. V ta namen sme preiskovati sumljivi uljnjak in če treba tudi sosednje uljnjake ter panjem odvzeti materijala, kolikor ga potrebuje za preiskavo. Posestnik čebel je dolžan pomagati izvedencu pri tem opravilu, bodisi dejanski, bodisi s potrebnimi pojasnili, § 24. Po dovršeni preiiskavi mora izvedenec poročati pol. okr. oblastvu, kakor tudi županstvu o tem, je-li kuga dokazana ali sum opravičen, ter pol. okr. oblastvu predlagati ona v zakonu določena sredstva, ki jih smatra za potrebna. V nujnih slučajih sme izvedenec takoj po dovršeni preiskavi sam odrediti, kar se mu zdi potrebno, mora pa o tem obvestiti pismeno čebelarja-lastnika in pol. okr. oblastvo. Te začasne odredbe ostanejo v veljavi, dokler pol. okr. oblastvo ne ukrene kaj drugega. Uljnjak, v katerem ,e kuga, se mora kot tak vidno označiti. § 25. Če je izvedenec dognal kugo ali sum-ljivost gnilobe, izda pol. okr, oblastvo primerne odredbe in obvesti o tem pismeno županstvo in čebelarja. Pritožbe proti tem odredbam je vlagati na poverjeništvo za kmetijstvo v osmih dneh, a nimajo odložilne moči. § 26. Pol, okr. oblastvo je upravičeno zahtevati revizijo od izvedenca izdanega mnenja po kakem znanstvenem zavodu, ki ga določi poverjeništvo za kmetijstvo, mora pa odrediti to revizijo, če izvedenec ne more izreči odločnega mnenja ali če se čebelar ali njegov zastopnik pritoži proti mnenju izvedenca. Odredbe izvedencev ozir. pol. okr. oblastva ostanejo tudi v tem slučaju v veljavi. § 27. Začetek gnilobe v kakem uljnjaku in nje konec naj pol. okr. oblastvo javno razglasi. § 28. Za čebele in čebelne izdelke, ki so se uničili na uradne odredbe, ima čebelar pravico zahtevati od države povrnitev dve tretjini navadne vrednosti, ki bi jo imeli ti predmeti, če bi ne bili okuženi. § 29. Odškodninski stroški se pokrivajo predvsem iz posebnega čebelarskega sklada. Ta sklad se nabira iz denarnih kazni v smislu § 37, pristojbin za prepeljavo v pašo, pristojbin za izvozne certifikate in iz letnih zavarovalnih premij, katere morajo plačevati čebelarji v Sloveniji za svoje čebele v blagajno v svrho zavarovanja proti kužnim boleznim. Letna zavarovalna premija se določa za vsako leto posebej od poverjeništva za kmetijstvo z na-redbo. Za odmero premije je merodajno število panjev, ki ga ima čebelar dne 1. januarja vsakega leta. Pobiranje zavarovalnih doneskov uredi poverjeništvo za kmetijstvo. Kar bi stroškov ne pokril čebelarski sklad, se pokrijejo iz državne blagajne. Kadar čebelarski sklad doseže tako višino, da nudi čezmerno kritje za vsakoletne odškodnine, je poverjeništvu za kmetijstvo prepuščeno, če in v koliko je uporabljati vsakoletne prebitke za pospeševanje čebelarstva v Sloveniji. Odškodnina se čebelarju izplača, ko pristojno pol. okr. oblaistvo na podlagi izjave izvedenca potrdi, da je gniloba odstranjena in je zadoščeno vsem zakonitim odredbam. Odškodnino določi na podlagi izjave pristojnega izvedenca poverjeništvo za kmetijstvo. Proti temu odloku ni pritožbe. § 30. Odškodnino je plačati lastniku ozir, onemu, v čigar posesti ali oskrbi so bile čebele pred uničenjem. S tem plačilom ugasnejo vsakoršne odškodninske zahteve tretjih oseb. § 31. Odškodnina se ne izplača: 1. Za satje in čebele, ki so se proti določilom tega zakona vpeljale. 2. Za satje in čebele, ki so tekom 12 tednov po uvozu zbolele, če se ne dokaže, da so bile okužene šele po uvozu. 3. Za satje in čebele, ki so se proti prepovedi § 21 lit, f in 19 prevzele v uljnjak. 4. Za satje in čebele, katere je krmil čebelar z medom iz takih panjev, o katerih je vedel ali bi bil vsaj moral vedeti, da so okuženi ali okuženja sumljivi. 5. Za. satje in čebele, katere je čebelar kupil ozir. prevzeli, dasi je vedel ali bi bil vsaj moral vedeti, da so okužene. 6. Če čebelar ni izpolnil svoje dolžnosti glede naznanila v smislu § 22. tega zakona ali če ni izvršil od izvedenca ali pol. okr. oblastva izdanih odredb. (§§ 21. do 26.) § 32. Kdor namenoma ali vsled velike nemarnosti zatrosi ali razširja kugo, je kazniv in odgovoren za vse stroške, ki jih s tem povzroči državi, kakor tudi za odškodnine, ki se izplačajo v smisilu § 26 tega zakona. H. Trgovina. § 33. Za obrt trgovine z živimi čebelami se mora pridobiti koncesija. V dosego koncesije se poleg izpolnitve občnih pogojev, predpisanih za samostojno izvrševanje pri vseh obrtih, zahteva, da dokaže prosilec potrebno praktično in teoretično znanje iz čebelarstva pred komisijo, ki jo določi po-verjeništvo za kmetijstvo. Koncesijo podeljuje v prvi stopnji pol. okr. oblastvo po zaslišanju slov. čebelarskega društva. Podelitev je nadalje zavisna od tega, da s stališča predpisov tega zakona v obrambo proti čebelnim kugam ni pomisleka zoper nameravano obratovanje. Trgovcu z živimi čebelami, kateremu se dokaže, da je trikrat prodal okužene čebele aii čebelne izdelke, sme poverjeni-štvo za kmetijstvo odvzeti dovoljenje za trgovino po zaslišanju slov. čebelarskega društva. Proti tej razsodbi ni pritožbe, § 34. Kdor prodaja vedoma ali iz malomarnosti okužen med izrecno kot pitanec, je kazniv. Odgovoren pa je za vso škodo v vsakem slučaju, če tudi je bil v dobri veri. Onemu, ki je bil radi tega prestopka dvakrat kaznovan, s m e pol, okr. oblastvo, trikrat kaznovanemu pa mora prepovedati prodajo medu pitanca« § 35. Medarji in slaščičarji in sploh vsi tovarnarji, trgovci in obrtniki, ki se redno pečajo z opravili, pri katerih se širi duh po medu ali vosku ali vobče duh, ki vabi v večjih množinah čebele, nadalje vsi, ki kupujejo čebele v podiranje, morajo opravljati vsa dela ob lepem vremenu v zaprtih prostorih ali ob deževnem čaisu ali ponoči, Zamreženje oken ne zadostuje. Posode z medom, satovjem, medico ali kako drugo čebele vabečo vsebino ne smejo puščati na prostem. Istotako ne posod, v katerih je bil med, vosek, medica ali kaka čebele vabeča vsebina, dokler te posode niso dodobra osnažene. Če se je slučajno razlilo izven zaprte delavnice kaj medu, medice ali kake druge čebele vabeče tekočine, se mora dotični prostor nemudoma dobro spra/ti z vodo. Medarji, svečarji in slaščičarji in v tem paragrafu omenjeni obrtniki in trgovci morajo dovoliti, da sme odposlanec oblastva pregledati tovarniške, trgovske in obrtne prostore in se o tem prepričati, če ustrezajo postavnim predpisom in če se trgovina ali obrt izvršuje pravilno. I. Poškodbe na uljnjakih, S 36. Poškodbe na uljnjakih, panjovih in čebelarskih napravah, kakor tudii vsako sa-molastno poseganje v pravice čebelarja, na primer: 1. odpiranje uljnjaka ali panjev, za-maševanje ali zasenčevanje žrel pri panjovih, izbris naslova čebelarja pri čebelah, postavljenih v pašo; 2. razbijanje po uljnjaku ali panjovih in sploh vsako vznemirjanje ali draženje čebel; 3. vtikanje tujih predmetov v panjove, polaganje čebelam škodljive ali čebele omamljujoče hrane, poraba ali onesnaženje za napajanje čebel namenjene, pred uljnja-kom stoječe pitne vode; 4. streljanje ali zažiganje ognja v bližini uljnjaka; 5. sploh vsako drugo dejanje, ki bi bilo čebelam lahko škodljivo — --slo, če ta dejanja niso kazniva že po splošnem kazenskem zakonu ali po kakem drugem v varstvo deželnih kultur, vodnih pravic, cestnega reda, ptičev ali rastlin izdanem zakonu, kaznive po veljavnem zakonu v varstvo poljščine, to pa ne glede na to, če stoje uljnjaki, panjovi in čebelarske naprave na polju ali kje drugje. J. Kazenska določila. § 37. Kdor ravna proti predpisom tega zakona ali proti izvršilnim predpisom in odredbam, izdanim na podlagi tega zakona, zagreši, če ni že kazniv po splošnem kazenskem ali kakem drugem, v varstvo deželnih kultur, vodnih pravic, cestnega re- da izdanem zalkonu, prestopek in se kaznuje z denarno globo do 10.000 K. Denarne kazni se stekajo v čebelarski sklad (§ 27.). Za kazensko postopanje so pristojna okr. pol. oblastva, katera naj zaslišijo v vsakem slučaju tudi izvedence v čebelarskih zadevah. Sodba imej tudi izrek o odškodnini, kadar za določitev odškodnine ni treba posebnih dokazil: sicer naj se zavrne zahtevek odškodnine na pot civilne pravde. Pritožbe zoper odredbe okr. pol. oblaisitva nimajo odložilne moči. § 38. Kaznivost prestopkov tega zakona zastara, če se tekom treh mesecev od dneva prestopka ni pričela preiskava proti storilcu. K. Veljavnost. § 39. V veljavo stopi ta zakon 60 dni po razglasitvi v »Službenih Novinah«. Z do-tičnim dnem izgube vsa že obstoječa določila o čebelarstvu, kakor tudi ostali prizadeti zakoni, v kolikor se ne skladajo s predpisi tega zakona, svojo pravno moč, =--— F^EC L. Izvršitev, § 40. Izvršitev tega zakona je ukazana ministru za poljedelstvo, ministru za trgovino in ministru za notranje stvari. Pripis uredništva. Pričujoči osnutek čebelarskega zakona naj vsak član prav pazljivo prebere in na vse strani dobro pre-udari in pretehta. Sedaj je mogoče še vse izpremeniti in popraviti. Morebitne pomisleke oziroma izpreminjevalne predloge naj vsakdo pismeno prijavi čebelarskemu društvu najkasneje do dne 10. marca t, 1. Za 19. dan marca t. 1. (praznik sv. Jožefa) je določen izredni občni zbor, (ki se bo pa v prihodnji številki oficijelno objavil), na katerem se bo načrt čebelarskega zakona od začetka do konca predelal in odobril. Nato šele ga bo društvo predložilo vladi v potrjen j e. Čebelarji! Sedaj je čas, da se pobrigate za čebelarski zakon ter poveste, kaj vam v načrtu ne ugaja, kakšnih izpre-memb si želite in kaj smo pozabili sprejeti vanj. Zlasti pozivamo vse čebelar, podružnice, da načrt pregledajo in pred-lože pravočasno svoje tozadevne predloge. & DST Donesek k prevešanju. Ni moj namen na dolgo in široko pisati o prevešanju. O tem je prinesel »Slov. Čebelar« že dokaj lepih in poučnih spisov. Škoda pa se mi zdi, da bi zamolčal to, kar sem doživel v minulem čebelarskem letu. Besede mičejo, vzgledi vlečejo. Spomladi sem imel 16 A, Ž. panjev. Štirinajstim sem dali koncem aprila in začetkom maja v medišče popolnoma izdelane satnice s čebelnim satovjem. Tuintam je imela katera tudi nekaj trotov ine. Le dva sem prevesil kot običajno. Čebele so v kratkem zasedle vsa medišča. Čez dober teden pregledam itn vidim, da sta dvema panjema ušli matici v medišče. Pustil sem ju tamkaj namenoma. Po beležkah sem spoznal, da sta to panja z nastavljenim mediščem. Koncem maja in v začetku junija so bili vsi panji dobro razviti in živalni. V medišču sem opazil že pokrit med. Namenil sem se prevešene panje pustiti v popolnem miru. Uspeh je bil sledeči: Ona dva panja, ki jima je ušla matica v medišče, se nista pripravljala prav niič za rojenje. Panja, ki sem ju prevesil, sta se pripravljala k rojenju, a to opustila. Izmed ostalih 12 panjev, ki sem jim nastavil medišča, so izrojili vsi. Eden je rojil trikrat, 2 po dvakrat, ostali po enkrat. Eden je prelegel. Ker je bilo junija nekaj lepih toplih dni, so natrosili vsi panji dokaj medu. Najbolj so bili zaliti satovi dveh preve-šenih panjev. Nekdliko manj medu sem opazil pri panjih, ki jima je ušla matica v medišče. Izrojenci so imeli v medi-šču toliko medu, da so izhajali s hrano do jeseni in še nekaj je ostalo za zimo. Isti uspeh prevešanja sem opazil tudi pri sosednem čebelarju in pri čebelarju v Cerknici. Vse matice so bile eno- in dvoletne. Da ni bilo 3. julija grozne toče, bi imel kljub skrajno neugodnemu vremenu pri vsakem panju povprečno po 8 kg medu. Grahovo, dne 12. jan. 1920, Josip K o b a 1 , Grahovo. Nekoliko k R.~Ž. panju. A. Ž, panje skušamo izpopolniti ter jih napraviti pripravne za uspešno čebelarjenje. Marsikaj se je že izboljšalo, a tudi prenovilo, kar pa ni vselej koristno. V teh panjih je bila glavna napaka odpravljena z železnimi prečkami, ki so sedaj pripete na matični rešetki. Kljub temu sem še zadnji čas dobil naročenih 10 panjev, iz katerih sem moral trgati prečke (palice) in jih pripenjati na rešetke. Spodnja vra-tica naj bodo brez nog, ki ovirajo spomladansko snaženje in pregledovanje dna. Tudi se radi njih ne more v jeseni podtakniti lepenka, da bi se čebelno stanje tekom zime lažje nadzorovalo. Če je panj ušiv in ga nakadim s tobakovim dimom, mi pride lepenka zelo prav, da lahko odstranim omamljene krplje. Nova napaka pa bo najbrž žlebičje. Jaz sem dobil nekaj panjev z žlebičjem, a sem čez njega pripel prečke, kvakice na satnikih pa sem odstranil, ker bi jih sicer težko rabil v drugih panjih. Zdi se mi tudi, da je tako dolgemu satu premajhna opora samo na obeh koncih. Če že to ne bi bilo tako napak, gotovo je pa matična rešetka. Dokazano je, da se le v onih & panjih uspešno čebelari, če seže rešetka čez celo v a 1 i š č e. Tu pa je rešetka skrčena na le malo prehodnih špranj, ves drugi prostor namreč zastira žlebičje. Praktičen čebelar takoj najde pravi razstoj satov, tudi mu ne dela težav izoraznje-vanje. Pri zadnjih panjih sem dobil namesto štirih deščic eno samo čez vse vališče. Tudi to ne bo dobro, ker se od vročine in vlage zvije. Za onega, ki ne prevaža v pašo — in teh je velika večina — nimajo okvirna vrata nikakega pomena. Odpirati se itak ne smejo, ker — kakor sem čul —-prepih škoduje zalegi. Če pa je prehuda vročina, lahko odprem cela, vrata. Vrata morajo biti debela, da se ne zvijejo. Za ujemanje rojev je pripravna škatlja po meri medišča, ki se natakne na kol, potem sname in prisloni k panju. Po meri medišča mislim zato, ker druge roje pridružujem prvim v medišče, da jih kasneje združim in lahko še ono leto prevesim. Ne smemo pozabiti panje pobarvati s karbolinejem; tudi znotraj ne škodi, samo da se panj dobro osuši in izgubi vsak duh po karbolineju, Fr. V a d n a 1. © HSCBE Opazovalne postaje. Po petletnem prestanku prva poročila še nimajo potrebnih priprav. Primernih naših opazovalnic! Malo jih je. Nekateri tehtnic in toplomerov ni na prodaj, oiziro- opazovalci še niso priredili svojih panjev ma imajo neverjetne cene. Kljub temu mi za tehtanje, drugi še menda niso vsled hi- je odbor »SI. Č. D.« dal zagotovilo, da bo trosti sedanje pošte prejeli tiskovin, tretji v doglednem času oskrbel potrebno. Skoro Mesečni pregled za december 1919. Poročevalec J o s. Ver bič. Panj je na teži o rt i >u Tempera ura a D n e v i Kraj pridobil dkg izgubil dkg J3 rt k. c S rt rt rt rt a S 0) s o s solncem S o O cl, 5 S C 1h mesečna tretjina a. a > C -a „j O C CJ 1 2 3 1 2 3 dkg Q C C w G n M 0 1 2 celi Ljubljana....... .—. 10 10 30 — 50 + 8 — 7 — 06 1 1 2 22 5 4 4 Selo pri Žirovnici . + 7 — 2 4-8 7 3 10 12 12 7 14 Jesenice (Gorenjsko) — — — 25 25 30 — 80 — — 4-9-5 — 6'5 4-1 — 3 4 17 14 19 Krtina pri Dobu . . — — — 30 25 25 — 80 : ( + 9 -12 —0-3 — 4 2 20 10 1 3 Sv. Gregor pri Ort-neku........ — -— — — 40 34 — 74 _ + 8 — 8 + 2 1 _ _ _ _ _ Sv. Peter pri Mariboru ........ — — — 10 10 10 — 30 —t -f 8 — 4 4-1-9 2 2 3 18 7 6 7 Formin pri Ptuju . 13 10 15 38 I | j — 12 +34 1 5 2 16 12 3 28 vsem, ki so se priglasili, bomo omogočili sodelovanje. Koncem leta 1920. bo naša vrsta vsaj trikrat tako dolga, kakor je danes. Prvi podatki bodo še nekoliko nezanesljivi. Prišli smo iz vaje. V tem pogleda se bomo že poboljšali. Nekatera poročila so dospela šele cele tri tedne po koncu meseca. Gosp. poročevalce prosim, da jih pošljejo vselej vsaj do 12. v prihodnjem mesecu. Iz poročil je razvidno, da je bil december 1919 ugoden za našo stroko. Vreme je bilo milejše kakor navadno v tem času. Čebele niso za razgrevanje svoje gruče porabile toliko zaloge, kakor bi jo pri nižji toplini. Poleg tega so imele večinoma o bož;čnih praznikih po en izleten dan. Kdor jih je imel v jeseni povoljno založene, naj z mirnim srcem pričakuje spomladi. F. V e r b i č. Zopet smo začeli z opazovalnicami! Škoda, da taiko pozno. Minulo leto je bilo izredno slabo za čebelarstvo. Da bi čebele koncem ma'a mrle lakote, ne pomnijo če-belarji-očanci. Zato smo letos veliko zamudili, ker se niso vodile opazovalnice. Dež, mraz in vetrovi so se kar vrstili tako, da je panjem vedno manjkalo letalnih čebel, ki so se na kupe nabirale okrog čebelnjaka in potem večina poginile. Namesto da bi se panjovi polnili s čebelami in medom, so se le praznili. Majnik, mesec rojev, je bil mesec — mrličev. Šele junij se je v toliko popravil, da smo imeli nekaj rojev. Ob ajdi se pri nas nismo mogli posebno postaviti, ker tu sejejo večina sivo ajdo, katera ni tako medunosna kot črna. Moravčani so se pa zelo pohvalili z ajdovo pašo. Ta mesec so čebele počivale, kar bo gotovo ugodno vplivalo na pre zimi jenje. A. Š m a j d e k. IS33SSI Listek: Čebelarji v Ljubočah. i. Fran Lakmayer. Nasmehnila se je deželi ljuba pomlad 1. 1913. Topli solnčni žarki so pospravili zadnje ostanke snega, zvončki in troben-tice so zvedavo pogledale izpod poležene ruiše. Komaj da je odprl čašo teloh, ki je še ves zaspan dremal pod grmom, je že privabil čebelice na malico. Na prijaznem holmcu nad vasjo Lju-boče stoji cerkvica sv. Ambroža, patrona čebelarjev, in poleg nje čedno župnišče. Na vrtu, obdanem proti severu z zidom, sto'i župnikov čebelnjak. Na močnem pod-zidu sto,i ta lesena, okusna zgradba. Polna je lepih, na premakljivo satje urejenih panjev, ki so glaisna priča, da je njegov lastnik župnik Matija Černič napreden, umen čebelar, V zvoniku je ravnokar odbila ura dve popoldne. Vrtna vratca se odpro in čebel- njaku se bliža župnik, mož kakih petinštiridesetih let, krepke postave, nekoliko upognjenega tilnika, prijaznih, veselih oči, dobrodušnega izraza in črnih, gostih las, Vsede se na ki opico poleg čebelnjaka in opazuje veselo vrvenje svojih ljubih varovank, ki donašajo prve hlebčke cvetnega Dolga, predolga je bila zima! Koliko skrbi je povzročila varuhom ljubljenih živalic! Cele tri mesece je bilo vse zame-teno s snegom, mraz pa, kakršnega nihče 18 let ni pomnil! »Ali so vam dobro prezimile, gospod župnik?« Z naglim ogovoroim zbujen iz svojega premišljevanja, se obrne župnik proti ograji, kjer je stal mož krog šestdeset let. »No, oče Mihol, le notri, da se sami prepričate!« Mihol, sani čebelar, vstopi. »Tako, sedaj pa le sedite lepo k meni. Ali je vam kateri panj morda zaspal? Jaz sem se, hvala Bogu in našemu patronu, sešel z vsemi — živimi.« »Meni sta pa dva umrla. Enega je uničila griža, drugega pa te preklicane rovke!« odgovori mož, po svoji navadi vedno z očmi pomežikujoč. »Da vam je eden došel, tega bržkone niste mogli zabraniti, da so vaim pa enega uničile rovke, tega ste pa gotovo sami krivi. Zakaj pa niste žrela zamrežili?« »O, saj sem ga, a grdobe so zlezle v panj skozi stranske razpoke med dnom in stranicami.« »No, torej! Skušnja vas sedaj uči, da morate pri vzimljenju pregledati vse panje in da se ne smete s tem zadovoljiti, če nabašete okrog panjev suhega listja. Meni rovka ne pride nikoli v panj, prvič, ker so panji dobro zbiti iz močnih desk, in drugič, ker vse miši sproti pollovim, kolikor se jih prikaže v čebelnjaku. Imam štiri mišnice, za vado dam vanje malo na masti pražene moke. Pozimi sem jih vjel dvajset, koj ko je mraz pritisnil in so se zato preselile iz vnta v čebelnjak. S tem sem seveda postregel tudi vrtu. Najboljše in najcenejše so sedaj amerikanske mišnice. Na deščici je napeto močno pero, ki ubije miš takoj, ko se ga dotakne, in je ne muči. Pa saj ste jo videli! Zakaj pa je bil drugi panj gri-žav?« je vprašal župnik. »Ko bi vedel!« »Ali je bil panj pri vzimljenju močan?« »Pa še kako! Najboljši! Nekoliko sem ga izpodrezal, pa vendar sem mu pustil medu, da bi mu bil lahko zadostoval do pomladi! Saj ga je še sedaj imel precej; pa kaj, ko je vse s čebelnim blatom oneisna-ženo in diši — po — pfuj!« »Gotovo je, da bi ne bili ob njega, če bi bilo ugodno vreme za izlet. Ker se pa niso mogle pravočasno osnažiti, so zbolele. Verjemite mi, da bi se to ne bilo zgodilo, ako bi jim bili pokrmili po jesenski paši v litru mehke vode en in četrt kilograma raztopljenega sladkorja. Škode bi vi ne imeli, ker bi jim bili zato lahko odvzeli en kilogram medu in ga prihranili za spomladansko pitanje, če bi bilo potrebno. Skušnja me uči, da na samem gozdnem, jelkovem medu čebele slabo prezimijo, ako jim vsled neugodnega vremena ni dana priložnost očistiti se, posebno, če slabo vreme traja nepretrgoma dva ali celo tri mesece. Če so prisiljene očistiti se v panju — so seveda izgubljene, ker čebela je čista, snažna živalic a! Umazani ljudje naj do las za rdijo pred čebelo!« »Ali mislite gospod župnik, da so bile grižave od medu?« »V tem slučaju gotovo. V dobro zapa-ženem kranjiču se vendar močna družina ne prehladi!« »Zakaj pa niso postali grižavi tudi drugi panji, saj so imeli vsi enaki med?« »Zato, ker je bil, kakor ste rekli, zelo močan in kot tak je pričel prezgodaj gojiti zalego. Čebele pa, ki gojijo zalego, so nemirne, več hrane uživajo in zato so potrebne večkratnega izleta, Ako pa k temu ni priložnosti, clbolijo. — Kako je pa pre-zimil Tonič?« »Hvali se, da dobro, pa jaz mu ne verjamem dosti, ker je preveč mrdal z brkami in takrat navadno ne pove vsega. Star vojak, star lisjak. Bil sem včeraj pri njem. Ravno je jpulil ostružke iz stružca, da bi ostrugal deske za nove panje. Njegova sestra Liza mu je za hrbtom žugaila s prstom, Najbrže se je zlagal,« »Koliko panjev je pa prezirali?« »Menda dvajset. Škoda, da ga nisem vprašal že jeseni. Pa Liza bo že povedala. Ženska ni za tajnika! Pa kmalu bi bil pozabil! Ali že veste, da dobimo še enega tovariša čebelarja v Ljub oč ah? Smodinov Janko se je vpisal v društvo in bere »Čebelarja«, Tonič je pravil, da je bil včeraj pri njem in ga je vprašal, če ima kaj čebel na prodaj. Dejal je menda, da vas pride za svet vprašat, kakšne panje bi si nabavil.« »Dobro!« je vesel vzkliknil župnik, »Bomo vsaj štirje čebelarji v Ljubočah. Prostora imamo vsi dovolj, in če Bog da lepo, ugodno vreme, imamo tudi paše dovolj za vse čebelice. Sicer me pa ta novica veseli še iz drugega vzroka. Fant ima šele 18 let, ki so najbolj nevarna! Po naravi nemiren kot vrtavka in še zal, kar se da, bi jo utegnil zavoiziti. Tako se bo vsaj držal doma. Sicer bi imel tudi drugega opravka dovolj, ko je sam z materjo; pa br litna, mlada glava si zna pomagati, da še za kako mladostno neumnost ostane dovolj časa.« »Res je tako, res!« je vzdihnil Mihol, ki mu je ravnokar ugasnil vivček. Iztrkal ga je, oslinjeno cevko obrisal ob irhnice, pomaknil poilhovko bolj na čelo in nadaljeval: »Da, da! Ko bi se ti mladi ljudje lotili bclj koristnega dela kakor je to večno pohajkovanje, posedanje po gostilnah in zapravljanje težko prisluženega denarja! Pa jim dopovejte, ko sedijo na ušesih! Ko bi bil moij Janez čebelarll, bi sedaij bil kot gospodar bolj trden, kot je, daisi mu ni ravno sile. Kaj bi jaz počel, užitkar v svoji koči, ako bi ne imeli čebelic! Res mi lajša stare dni Metka, pa Bog sam vedi, če mi je ne bo kdo- odpeljal, in kaj potem? Sam, sam bom ostal kot trhli štor med mladimi drevesi, ki se ne brigajo zanj!« »Na to vam še ni treba misliti! Deklica 15 let stara! Ta pač ne bo šla tako kmalu od doma, četudi je za svoja leta močno dekle! V božjih rokah smo, oče Mihol, čemu »i delati že sedaj nepotrebnih skrbi? Bog je dal in bo še dal!« tolaži župnik Mihola. V tem se oglasi prijaven pozdrav od vrtnih vratic in Metka, Mihoilova hčerka, vstopi na vrt in z zvonkim glasom vabi očeta domov, »Oče! Smodinov Janko je prišel in bi vas nekaj rad vprašal.« »Zakaj pa ne pride sem, saj je menda odtod: k nam ravno talko daleč kot od nas semkaj! Čakati pa utegne?« »Je rekel, da pride do gospoda župnika drugikrat, da danes ni oblečen za obisk.« »Ti, Metka,« se obrne župnik do zalega, dekliča, iz katerega lepih, črnih oči je odsevalo njeno srce in duša, »ali znaš peči medene kolače?« »Teh pa res, ne znam! Pa bi mi tudi oče ne dali medu zanje, če bi jih znala,« »Še tega se manjka! Potem bi bili moji piiskri kmalu prazni! Vi še ne veste, kako je ta moja mucka sladkoanedna!« »0, o,« se glasno zasmeje Metka, da se ji zasvetijo lepi, drobni zobje, »koliko sem vam jih pa že izpraznila?« »Le oglasi se v župnišču,« veli župnik, »in reci moji sestri, naj ti da pokusit medenih kolačkov,« Metka se zahvali in odide z očetom, ki se je prijazno poslovil od župnika. Oče stopa počasi naprej, Metka pa smukne v župnišče. Marijana, že prilet,n|a župnikova sestra, vdova brez otrok, ki že več let bratu gospodinji, ravnokar pospravlja po ku-hinii. »Ali mi boste dali kaj medenih kolačkov, Mana?« »Kako pa ti veš, ti čmrljiček, da imam kolače? Ali jih je morda zavohal tvoj nosek?« »Gospod župnik so mi povedali.« »Seveda, potem ti jih moram dati.« Odpre obsežno škatljo in naloži Metki kolačkov v njen beli predpasnik. Metka vzame enega in kot bi trenil, je izginil za lepimi, polnimi ustnicami. »Ah, kako je dober! Mana, ali mi boste povedali, kako se delajo?« »Bom, a sedaj ne utegnem. V nedeljo popoldne pridi, po litanijah, pekla jih bom za gospodov god!« »Pa lepa hvala in v nedeljo na svidenje!« (Calje.) Razglas. Vsem poljedelcem kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev! Kljub vsem vremenskim nezgodam in kljub vsem drugim nepovoljnim prilikam se sme leči, da je prva žetev v naši osvo-boeni državi zadovoljiva. In ako trud ni rodil povsod zaželjenega uspeha, vendar smo z ozirom na razmere, v katerih smo preživeli to prvo leto svobode in urejevanja, v glavnem lahko zadovoljni. Toda naš narod je upravičen pričakovati, da bo v prihodnje vse bolje in bolje v voakem pogledu, posebno tudi glede poljedelskega proizvajanja kot nesporno glavne naše pridobitne panoge. Maloka-tera država razpolaga s toliko in tako plodno zemljo in s toliko in tako povodnimi ostalimi pogoji za uspe vanje vseh kmetijskih panog kakor naša ujedinjena država. Vrhu tega je naše Kraljestvo, ki bo lahko izvažalo znatne preostanke poljskih pridelkov, v geografskem in prometnem oziru najbližja onim deželam zapadne in južne Evrope, katerih poljedelska produkcija ne more, če rt o niti približno, pokriti domačih potreb in katere dežele treba zato u vaze v a1 ti kot najmočnejše uvozne dežele na svetu. Zato smo mi vsi upravičeni nadejati se, da bo v našem ujedinje-nem Kraljestvu vzcvelo poljedelstvo in donašado obilnih sadov, razmeroma več, nego v katerikoli drugi izvažajoči državi. In kakoršno bo naše poljedelstvo, tako po količini kaikor po kakovosti svojih proizvodov, take bodo vse ostale panoge našega narodnega gospodarstva. Proevit našega poljedelstva, za katerim treba stremi-ti z vsemi silami, nam bo prinesel brez-dvomno blagostanje celega naroda in omogočil, da se izDolnro vse one mnogobrojne in težavne naloge, ki iso stavljene v občnem interesu naši novi državi. Iz tega bo vsak poljedelec lahko uvi-del, v kaki meri je odvisno od njega šn njegovega dela današnja prehrana ljudstva, pa tudi ves bodoči napredek celega našega narodnega in državnega življenja. Zato naj smatra vsakdo za svojo sveto dolžnost, da se čimprej poprime koristnega dela in da vse svoje delavne sile in vsa svoja proizvajalna sredstva uporabi za pomnožitev proizvajanja do najširših mej možnosti, Osobito naj ne ostane neobde- lan in neobsejan niti najmanjši košček rodne zemlje, bodisi da se zaseje ozimina (predvsem pšenica in rž bodisi jarevina, (predvsem koruza, fižol, krompir in razna zelenjava). Da se olajša in pospeši spomladanska setev, naj se obdela in pripravi tekom zime zemlja, kjerkoli in kadarkoli to dopušča vreme in ostale prilike. V koilikor ne bi imeli pojedinci, ki so bili oviranj s strani sovražnika ali ki imajo preveč zemlje, z ozirom na iiratek čas, dovolj delavnih sredstev, naj jim dado oni, ki jih'imajo odveč, svoja sredstva po zaključku dela na razpolago. Z dobro voljo se more to vse izvesti potom prošnje ali potom kakega drugega načina vzajemnosti. Naj se ne dopušča, da delavna živina ali poljedelsko orodje in stroji počivajo brez koristi, dokler so neobdelana zemljišča sosedov in občanov. Isto velja glede Dosojevanja potrebnega dobrega semena kakor tudi glede izvršitve vsega drugega poljskega dela, kjerkoli sredstva in delavne sile pojedincev ne zadostujejo, da bi si oskrbeli potrebno seme in izvršili pravočasno tekoče posle, Osobito naj se ima ves obzir napram sirotam padlih, pomrlih in onemoglih družinskih očetov, katerim dolgujemo mi vsi za izvojevano današnjo svobodo in za bodoči naš napredek ne samo zahvalo, temveč tudi gotovost, da jim nudimo potrebno dejansko pomoč. Vsem predstaviteljem državnih in sa-mopravnih oblasti kakor vsem uvidevnim državljanom v Kraljestvu je obračati paž-njo na to, da z besedo in delom pomorejo udejstvovoti zgoraj označene misli o vzajemni pomoči in o nujnosti, da se poljedelska produkcija v prihodnjem letu ojači v vseh ozirih do skrajne meje možnosti. To neizprosno in nujno zahtevajo življenski interesi celega našega ujedinjenega naroda in cele naše ujedinjene domovine. Samo po tej poti bomo dospe