i Domovina
mi
■. i fllWMgffSI—BRElwfg
AMERICAN IN SPIRIT F0RCI9N IN UNGUASfi ONLY
SLOVCNIAN
MORNING MWSPAPCR
CLEVELAND.«, O'.. TUESDAY MORNING. MARCH 1, 1949
LETO LI.— VOL. LI.
VESTI
i JL SLO
OBSODBA V NOVEM ME- je mlade komuniste obdaroval.
STU. — Kmet Rupar Janez, ki je imel 51 ha veliko posestvo, od tega 10 ha obdelovalne zemlje, ni hotel prijaviti svoje zemlje in živine. Obsojen je bil na zaplembo celotnega premoženja ter eno leto ih tri mesece odvzema prostosti s prisilnim delom.
Kmet Osolnik Anton iz Muha-bera KLO Kamence, ki je imel 29 ha zemlje, ni obdelal svoje zemlje tako, kot bi jo moral. Pred vojno je pridelal letno cca 250 mernikov pšenice, letos pa komaj 50. Prej je redil 10 do 15 prašičev, sedaj pa samo tri. Tudi krompirja je pred vojno pridelal toliko, da ga je prodal po 1 vagon, sedaj pa ga ima samo za lastno uporabo. Poleg vsega tega ni plačal odmerjenih davkov, zemljo pa, ki bi jo moral sam obdelati, je oddajal najemnikom. Sodišče ga je obsodilo na zaplembo premoženja in pogojno na 1 leto odvzema prostosti s prisilnim delom.
POZIV ZA MNOŽIČNO KONTROLO. — Titovski komunistični tisk zahteva “množično kontrolo" po vseh trgovinah. Po raznih trgovinah, ki so vse državne, so odkrili vse polno napak in spekulacij. Največ zlorab je z
Ogromna večina ljudi se je pa za praznike zatekala v cerkve ter pri novorojenem božjem Detetu prosila moči in zaščite za trpeči narod.
PONOVEN NAPAD NA KMETE. — Titovi komunisti se silno razburjajo zaradi zadržanja kmetov v okraju Poljčane. V Oplotnici je v granitni industriji zaposlenih okoli 300 delavcev, ki imajo stanovanje pri okoliških kmetih. Ker pa kmetom samim primanjkuje delovnih moči, zahtevajo od delavcev, da jim morajo stanarino plačati z delom. Denarja sploh ne marajo več sprejemati. Zaradi takega zadržanja se je sedaj spravil titovski kom. tisk nad te kmete ter jim očita, da zavirajo delo v granitni industriji, in da “izkoriščajo” delavstvo.
NIŠO PRILJUBLJENI. — Ljb. kom. tisk poroča, da se delavci gorske hidrocentrale na Kamniški Bistrici jeze na kamniški “ljudski odbor," ki da gleda nanje kot na tujce in jim na njihove nakaznice ne mara izdajati nobenega tekstilnega blaga in drugih stvari. Delavci pravijo, da jim domačini vse pred nosom poberejo, delavci se pa
Direktno
iz
Konferenca Evropske Zveze
poroča
STEPHEN M. YOUNG
Congressman-at-Large of Ohio
Bruselj, Belgija. — Politični
INŽENIR DRAŠLER POČASI ODSLAVLJA REPUBLIKANCE
Takozvana čistka pri
drža-
Pokojnine za veterane
Veterani se zopet potegujejo za pokojnine. Močno so prijeli. Po novem predlogu naj bi se pokojnina ne določala na osnovi nesposobnosti za delo Sli bolezni, ampak bi bila že sama ostarelost merodajna. Cim bi veteran dosegel starost 60 let, bi naj dobil mesečno pokojnino 60 dolarjev. Po petinšestdesetem letu bi se pokojnina zvišala na 90 dolarjev mesečno. Vse kar se za dosego te pokojnine zahteva, je $0 dni vojaške službe v vojnem času in pa da je vojak bil častno odpuščen. To pokojnino naj bi dobili vsi veterani iz' prve in druge svetovne vojne.
Veterani sami so izračunali, da bi ta zakon, če se uveljavi, povzročil takoj v prvem letu nekaj milijonov izdatkov iz državne blagajne. Naslednja leta bi se seveda izdatki zelo, zelo poviševali. Po desetih in dvajsetih letih bi številke izdatkov rastle v strašne bilijone dolarjev.
že doslej imajo veterani toliko pravic in ugodnosti kakor
zastopniki 22 evropskih riaro- vnem cestnem oddelku v Cleve-dov, ki so se tu sestali, da po- J ]an(ju j€ v razmahu. Divizijski skusijo sestaviti osnovo za inženir Louis Drašler je prošli Združene države Evrope. USA leden odslovil 70 delavcev in sije .poslala tri opazovalce na to cer takih, kot je rekel Mr. Dra-konfereneo. Častna predsedni- šler> ki ni80 potnibni pri oddelka sta Winston Churchill in ku> ali ki so bili politično aktivni, belgijski .predsednik vlade Pa- toda ne za sedanjega guverner-veb Henry Spaak. Konferenca ^ Lauacheta. bo trajala'štiri dni. Vseh de-j v prvi vrsti bodo odslovljeni legatov je nad 'ISO. Sestavljali tuti> ki so bili nastavljeni radi' bodo tudi Statut mednarodnega svoje poiitiini aktvinosti za biv-sodišča, ki bi ščitilo načela izpi- geg,a republikanskega guverner-sana v deklaraciji Združenih . Herberta narodov o osnovnih človekovih, Todg ^ u img cMlno pravicah Sest drfav, ln so se-1	ne ^	do_
daj pod komunistično oblastjo, yer vegtno izvršuje svoje del0( ba zastopamh .po njihovih po-|	Mr. Dražler.
litičmh voditeljih, ki so v emi-i graciji. Bivši poljski predsed-'
SnuTaTSSrzXjNa Japonskem »e komu-
pa Mednarodno kmečko zvezo.] ni»tom ni posrečilo
Strašen požar uničil Kenyon Kollege
Gambier, Ohio. — V Kenyon College je velik požar uničil stanovanja za študente. Dva štu-
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
denta sta umrla vsled poškodb Beroi atudio zaprt v požaru, šest jih še pogrešajo j Beros 8tudi0) 6U6 st clair in ne vedo kaj je z njimi in 25! AVe. bo zaprt do sobote 9. apri je bilo ranjenih, med njimi dva ja zelo težko. College so zgradili v ,. ‘ letu 1827. Bila je to najstarejša ,n'°	, ,
tovrstna zgradba v gotskem slo-1 C.'*veland ln dru*e. deesever'
! mlad, kaj se nam mara.
Na konferenci sodeljujejo zastopniki naslednjih držav: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ce-h o s 1 o vaška, Danska, Irska, Francija, Anglija, Grčija, Nizozemska, Madžarska, Italija, Luksemburg, Norveška, Poljska,, Portugalski, Romunija, Švedska, Švica, Turčija, Zapa-dna Nemčija in Jilgoslavija.
Rusija postavlja vojaštvo ob norveški in finski meji
Halainki, Finska. — Rusija premika več svojih čet na Nor-vaško mejo. Opazovalci pravijo, da Rusija hoče imeti močnejšo stražo na mejah Norve-jške, ker je to država pristopi-
Tokyo, Japonska. — Prišli so jg k zapad,no . evropski zvezi, na dan dokumenti, ki dokazu- Podobna premikanja sovjetske-
jejo, da so komunisti lansko leto meseca avgusta hoteli yprizo. riti generalni štrajk vseh železnic, potem povzročiti nemire in letos v februarju prevzeti, oblast
ga vojaštva opažajo tudi na sovjetško-finski meji.
Požar v rudniku svinca
Bertton, — V Kittoei
na Japonskem z revolucijo. Ta Minnin« Works> izbruhnil požar. Petnajst delavcev je bilo v rovu in se nad sedem ur niso
načrt je preprečil general Mac-Arthur, ki je takoj prepovedal, -----o—^	ida železničarji in javni uradni-
Polnedovafnl MKek tessžJSS:
Podpisani išče naslov strički
Vabilo na seje—
Nocoj se vršijo sledeče seje, na katere je članstvo vabljeno k veliki udeležbi: društvo sv. Vida št. 25 KSKJ ima sejo v zbo-rovalni dvorani šole sv. Vida. Euclid Rifle klub ima sejo ob 8 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Podružnica št. 41 SŽZ ima sejo ob 7:30 v SDD na Waterloo Rd. Ta seja je zelo važna, zato se je naj članice po možnosti udeležijo v velikem številu. — Jutri večer ob 8 bo pa 3eja Št. Clair Grove št. 98 WC v SND na St. Clair Ave. Po seji bo pa družabna zabava.
mogli rešiti. Vendar ao končno ^ažna služba—
Xvsi nepoškodovani rešeni. Guverner Frank J. Lausche
nikjer na svetu ne. Tudi pti nas roaj”8am ‘sce nasiov strica |j% v Ameriki nismo vojakov iz Ahtona Demžar, rojen v žirih.lKj špansko-ameriške vojske tako y Ameriko je prišel leta 1912. I«*'
je imenoval za pomožnega načelnika pri držvnem zavarovalnin-skem oddelku sedanjega pomož. mestnega , policijskega proseku-torja August Prijatia, & '
jeli'Olgo Majer in še več drugih.
ZA BEŽIGRADOM V LJUBLJANI je bil pred božičem “partizanski večer,” na katerega je pa prišlo samo 70 “borcev ih aktivistov.” Kom. tisk se huduje zaradi tako očitnega nezanimanja za to prireditev, ki je “pokvarilo pomembnost večera.”
PROTIVERSKA TITOVSKA GONJA. — V titovini še nadalje na vse načine preganjajo cerkev in duhovnike ter prirejajo ravno v času, ko so po cerkvah maše, najrazličnejše prireditve, samo, da bi ljudi odvrnili od cerkve. Tako je bil božič navadni delovni dan. Na vse načine so preprečevali prodajanje smrečic, otrokom pa ubijali vero v rojstvo-božjega Deteta. Ta-
mm! i
M
MILKAUKEE. — Umrl je John Ziherle, star 79 let, doma od Novega mesta, v Ameriki 35 let. Tukaj zapušča dve hčeri in
.jjJB Manitoba, Canada. Ivan’Jevnikar, c/o James Der-

vse kar je mogoče. Gotovo, pa	> /,	,	.
bi predsednik Truman vetiral |S$». R- 3» Lucan, Ontario,
-i • •' I •-i »	i . . , 1 - < • Ponorln Ki aarl	na .naalmr
ca posvečen V leta 1828,
i v Starem Til
zakon 6 tokih pokojninah, če bi bil sprejet v kongresu. Pa le podčrtajmo “če.” Veteranske organizacije sedaj kar soglasno
tri'vnuke. lil mu je umrl edi-	da se te zakon mora
ni brat v So, Chicagu.
CHISHOLM, Minn. — Dne 6. jan. je umrla Ivana Baraga, stara 65 let, doma iz Podlog pri Starem Trgu, Notranjsko, v Ameriki od 1902. Do lete 1907 je živela v Clevelandu, potem pa v tej naselbini. Bolehala je par let, v bolnišnici, kjer je umrla, pa je bila dva dni. Zapušča moža Johna, štiri sinove, pet hčera, 21 vnukov in pravnukinjo ter dve sestri v Clevelandu. MILWAUKEE. — Dne 18.
ko so za Silvestrovo organizirali	je umj.ia Margaret Barba-
po svej Sloveniji Prazn°vanj®	8tara 64. let, ki je bolehala
“novoletne jelke.” V Ljubljani so bili na kongresnem trgu zbrani “pionirji” ter so pričakovali prihod “dedka Mraza,” ki se je ob 17. pripeljal na okrašenih saneh v spremstvu palčkov, Janka in Metke ter medvedkov ter
več let ža sladkorno boleznijo. Tukaj zapušča moža Joseph«, poročeno hčer Josephine Ppgo
Tri m dan
sprejeti.
Naši narodni junaki
Črnec Crispus Attucks je bil prva naš žrtev v vojski za neodvisnost, Padel je pri Boston Common. Ustrelil ga je Anglež.
Blizu trdnjave Stosenberg na Filipinskih otokih je neki Japonec ubil začetkom decembra 1941 našega Robert H. Brooks, tudi črnskega vojaka. To je bil prvi ameriški vojak, ki je izgubil življenje za domovino v drugi svetovni vojni. Njegova oče in mati sta kmetska najemnika blizu Sadierille, Kentucky. Zato so prostoru za vojaške parade pri .trdnjavi Knox dali, irae, Brooks Field. Devet generalov naše voj
več drugih Sorodnikov, WINDSOR HEIGHTS, W. Va. — Dne 13. febr. je policija, našla mrtvega Joeva Bratonyja. Bil je umorjen od zlobne roke v
svoji sobi v Wheelingu, kjer je - ~i—-•	. ..
stanoval. Star je bil 61 let in
Danes je god vseh norcev in njih tovarišev, želimo jim še mnogo tokih dni.
• * •
Pravijo, da jih je “nervozna stara devica” povedla nekaj na račun ured. A. D. Tiče se stvari pred 12 leti in našega tokratnega urednika. Ker naš tokratni urednik počiva že 10 let v grobu, ne vemo, če se bo radi tega obrnil v grobu ali se ne bo. Enakopravnost si najbrže domišlja, da jo čitojo tudi na onem svetu.
doma S Primorskega, žena mu je umrla pred več leti. Zapušča tri sinove, hčer in sestro v Bur-
gettstownu Pm, kjer je bil tndi čno borili za zmago ameriške zastave.
Canada, bi rad zvedel za naslov gdč. Marice Hrovat,-ki je bila zaposlena v Woodstock. Rad bi ji oddal neke važne stvari, ako mu pošlje naslov, ali pa če kdo drugi ve zanjo.
Potočnik Valentin bi rad zvedel za naslov svojega strica Jakoba Perko, star okrog 75 let, doma iz Bevk pri Vrhniki. Pro. šen je, ako to čita, da se zglasi
imenovan v letu 1W Kaplan je %tlti gospod Viljem favelli, sin goriške družine, Id je po prti ilvftovni vojni bila pregona iz Goriške in se je nastanila v Celja. Bil je duhovnik mariborske
škofije; Leto 1941 sp ga pregnali tfemci. Zatekel se je v ljubljansko škofijo in dobil mesto kaplano v Starem Trgu. Je šele ka-
k'h 3po doSnjth poročilih naj-bi bila oba “priznala,” da sta v letu 1942 povzročila smrt devetih partizanov, ker ste jih ovadila Nemcem. Tako! priznanje je popolnoma nemogoče, ker v letu 1942 v Starem, trgu ob Kolpi, sploh- nobenega Nemca ni bilo. Tam je bila v tistem času morda za kak dan kaka italijanska patrulja, sicer pa je bil kraj sam sebi prepuščen, dokler ga niso zasedli partizani. Partizani so ga imeli zasedenega skoro nepretrgoma vsa
Cofumbušu, O. plača je $5,600.
^»»7ianže & Furniture Co. 6202 St. Clair Ave. nudi posebno znižane cene ob tem času na šivilnih strojih. Ima‘ jih več vrst, ki so vsi finega izdelka.
na naslov: Valentin Potočnik, [eta med voji». župnik In kaplan sta ve3 Čas bila tam in redno
Jugoslav D. P. Camp, Block 6, 0pravijala svojo dušnopastirsko službo kolikor je bilo pač mogoče.
Žimmer 15,: Lingen-Ems 28, Bri- Bilaste tako pazljiva, da niti v času najhujših partizanskih bojev
tish Zone, Germany.
Churchill in Spaak na zborovanju v Bruslju
Bruselj, Belgija. — Komunisti so hoteli za vsako ceno preprečiti javno veliko zborovanje ev.
nista partizanskih oblasti izzvala na nikake posebne akcije proti njima. Popolnoma je nemogoče, da bi bila te dva duhovnika v letu 1942 organizirala kako špijonašo. da bi bila izdajala ljudi Nemcem in dajala sezname nemškim oblastem, da so na podlagi takih seznamov pošiljale skupine Slovencev v koncentracijska taborišča. Nemci sploh nikoli v Stari trg ob Kolpi prišli- niso. Doslej ni nobenega pojasnila zakaj pravzaprav so komunisti po tolikih letih vprizorili proces proti teina dvema duhovnikoma, ki so
Rojenice—
Pri družini Mr. in Mrs. Joseph Lach, 4469 W. 137. St. 3e je oglasila tetka štorklja in jim pustila krepkega sinčka prvorojenca. Srečni ate je sin poznane Frank Lahove družine iz 13110 Crossbum Ae. Tako sto postala Mr. in Mrs. Frank Lah že drugič stori ata in stara mama. Čestitke!
sinova, sretro, brateč
ropske- federacije, na katerem_________,
sta govorila Winston Churchill jih imeli ves čas revolucije tekorekoč v svojih rokah. Poročilo ne
pove imen drugih obsojencev, pttvi pa, da ste poleg teh duhovnikov, še dva civiliste obsojena na smrt i obsšenjem in nekaj dru-
in predsednik vlade Henry Spaak- P« je policija prepre-
vu, da počaste spcapjn padlega ju- čjl* njihove namere in zborova- gih ljudi na dolgoletne* ječo. naka pri veliki svečanosti- otvoritve teh proatprov. Zastava se je poklonila na, pol droga.v čast in slavo jupaku.. . r; W>
92 črnska divizija fejtaagla
nje se je izprfeijienilo v velikansko protikomunistično demonstracijo.

Ker “Enako” očividno tako rada pogreva store rihte, naj bi en-krat vendar »čela ponatiskova-ti vsebino Družinskega koledarja iz leto 1942. Članki Zajca, Gardna in M. Medveška, ki »o jih pisali tokrat, bi gotovo zbujali splošno pozornost
pokopan.
Nadškof O’Boyle protestira proti procesa v Bolgariji
Washington.—Katoliški nad-
Mcof v Washtogtonu je izjavil, da je sodno p odtekanje proti petnajst protestantskim duhovnikom v Bolgariji ravno tako
Proti komunistom pridi-, prati je kaznivo
Warsava. — Katoliški duhovnik Arnold Goetze je bil obsojen na tri lete ječe, ker da je pridigal teko, da je širil sovraštvo proti poljski komunistični Nikdar ni bilo dvoma o lojal- vjadi
te divizije so pokopani na vojaških pokopališčih rFuta P®3*1 tonski vojaki so se povsod odli-
nosti črncev. Kljub temu se je zgodilo, da je tukajšnje podjetje Capitol Theater prepovedalo vstop dvema črncema, ki 3te sicer zelo spoštovana naša državljana. Mislim, da je to zelo ne-amerikansko postopanje in zato sem sklenil, da bom bojkotiral to gledališče. Prav isto so na-
Kakšna škoda Louis B. Mayer je zaslužil v letu 1948 417,000 dolarjev kot .	.
šef MGM Pictures. Izračunaj- ski delegat Karl Gruber je izjavil, da Avstrija ne plača mkakiK reparacij, da ne pristane na niktko izpremembo meja in noče raz-govarjati o nobenih avtonomnih pravicah za Slovence v Avrtriji,
SU. vrodno zasmehov*- praviii todi tojičUn. k=
nje pravice in jurtke kakor vsako krivično preganjanje drugih zastopnikov cerkve. Protestantski duhovniki so samo novo žrtve irtaga starega
komunističnega stotem*. -Iribb-
če uničiti cerkev in religijo.
Mi smo vklesali na spomenik Svobode zaobljubo, da bomo za enakost in bratstvo, da txs Amerika ščitila trudne m uboge, da bo »odpiral* vse, ki hrepene po svobodi, da hodp. naši ,v«i brez razlike.	c r i s * it
NEW YORK. — Bivši predsednik madžarskega parlamenta, katoliški duhovnik Bela Varga, je dobil zanesljiva zasebna poročila, da je komunistična policija mučila mater kardinala Minds-zenty in je kardinal podpisal nekatere izjave v ječi šele potem,
ko je sam mbral gledati mučenje matere.
• <	•	<
BRUSELJ, BELGIJA.	—	Nad 60	komunistov,	med njimi 6
belgijskih senatorjev in državnih poeiancev je policija zaprla ob priliki komunističnih demonstracij proti Winstonu Churchillu in predsedniku vlade Henry Spaaku, ko so komunisti hoteli na: silno preprečiti, da W to dva politika govorila proti komunistični tiraniji in za osvoboditev in demokratsko ureditev Evrope.
* *	*
LONDON. — Avstrija je gladko zavrnila jugoslovansko novo ponudbo za sporazumno rešitev koroškega vprašanja. Avstrtj-
V bolniinico—
V soboto se je zopet podal v bolnišnico frank Plahutnik iz 10326 Reno Ave. Nahaja se v Doctor’s bolnišnici soba št. 601, kjer ga prijatelji lahko obiščejo.
Po pumo naj pride-Pri nas ima pismo Marija Trček. fišeta ji Ivan in Ivanka Zemljak iz Pokleka št. 62 pri Sevnici.
Nocoj gremo—
Slovenci gremo nocoj na predpustno zabavo v naš dom v Newburgu. Nikjer drugje nam ne bo teko zelo prijetno in domače.
Skandinavija se naslanja
mo in videli bolno, da to pomeni 1,354 dolarjev na dan. Koliko to revež izgubi dragocenega časa kadar mora k obedu in koliko mu škoduje vsak, ki ga povabi ril avstrijski zastopnik, kam ven izven posla, ko pa so njegove ure in minute tako strašno drage. Pa vendar menda mož ne soglaša, z drugimi Amerikama, ki pravijo, da smo kar lepo napredovali altistih ialoet-
Oslo. — Skandinavske dežele vse bolj sprejemajo misel, da morajo skupno« drugimi evropskimi državami pristopiti k se-verno-atlantskem paktu. Sedaj, ko se Norveška ni dala prestrašiti niti od groženj sovjetske
7.MtApwiiH zunanjih ministrov velesil so dovolili, da bo jugoslo- Unije, niti vsled opozicije Sved-
vanski delegat Aleš Baebler odgovoril na trditve, ki jih je posto-
DUNAJ. — Policija je odkril* načrt komunistične stranke kako bodo avstrijski komunisti prevzeli vso oblast v Avstriji, odgnali sedanjo vlado in izgnali zastopstva Amerikaneev in Angležev iz celega avrtrijakega oaemlja. Odkritje kaže, da so avstrijski komunisti izdelali ta načrt s odobritvijo sovjetskih oblasti, ki
nih časov depresijah leto. 1932. bi izvedbo načrta tajno podpirale.
ske, je tudi Danska začela posvetovanja o svojem pristopu. Vodilne danske stranke so se izjavile u pristop. Sodijo, da bo v knlfih šestih mesecih tudi Švedska morala opustiti svoje neu-tralno stališče in se priključiti zapadni proti-komunistični fronti držav.
I
i
Ameriška Domovina

MARCH 1,1949
Amer
/1111 ■IK'/lfl-HOMI
(JAMES DEBEVEC. Editor)
•117 St CUlr Ave.	BEndenon 062»	ClereUnd S, Ohio
Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays
MARCH
sun MOO rut wso THU mi SAT
* * 3 4 5
678 9 10 II 12
131415 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26
2728 29 30 3!
NAROČNINA
Za Zed. države $&60 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $8.00 for 8 | months.
Canada and all other coun-j tries outside United States $10 I per year. $6 for 6 months, $8.50 ] for 3 months.
Povabim vas*s seboj na nagel kratek skok v Calif orni j o.
Tam doli v Californiji stoji gora Mt. Wilson in s te gore veliki učenjaki vsako noč gledajo gor pod sinje nebo. Studira-zvezde in rimsko cesto, pa seveda tudi luno, ki se ji drugače mesec ipravi. Ti učenjaki na gori Mt. Willson imajo torej največji “televižn,” kar jih je mogoče najti na naši zemlji. To že veste, da prva polovica ravno zapisane besede ne pomeni nič štirinogatega, ampak tisto “tele” pomeni; daleč, Učenjaki na gori Mt. Wilson torej daleč nje, kako pomagati nesrečnim
Entered as second_class matter January 6th 1908, at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Aot of March 3rd 1879.__________________________
M
No. 42 Tues., March 1, 1949
Naši “Špittalarji’
komo gedal pod mizo, ampak je uporno pogledal državnemu tajniku v krilu naravnost v oko, odprl usta in vrnil milo za drago. Takole je zinil:
* * *
“Pa ti boš meni očital, dia spravljam deželo IS. LUnion na Luni v slabo ime! Ti boš to meni očital! Ce je kdo med nami spravil deželo S. LUnion v slabo ime, si TI tisti! Saj vendar veš, da je dandanes pod soncem in pod zvezdami in pod luno, to se pravi, tam doli na Zemlji, najbolj pereče vpraša-
Knr prav bo če od časa do časa zapišemo kaj o beguncih tudi na uvodnem mestu. Sicer smo pa to že nekaj kratov storili. Že nekaj, časa sem je poglavitno središče, beguncev, ki še niso odšli čez morje, taborišče Spittal na Koroškem. Od tam tudi največ izvemo, kako se preostalim beguncem godi. Zato nam je kar samo od sebe ušlo pod tipke, da smo dali naslov temu članku, kakor ga vidite tu zgoraj.
Največja novica iz Spittala je ta, da so začeli klicati na ‘‘rešetanje’’ kmalu po novem letu tudi naše rojake med begunci, ki mislijo priti v Ameriko in imajo že dalje časa vložene prošnje preko Lige Slovenskih Katoliških Amerikan-cev ali po kaki drugi podobrii organizaciji. Vsak dan jih kličejo, pa kar v lepem številu. Obetajo jim, da bodo enkrat spomladi šli na pot. To je dalo našim ljudem tam mnogi poguma in upanja, čudno sei jim pa zdi, da ravno Amerik; zahteva med vsemi deželami največ najrazličnejših dokumentov. Najbrž pišejo o tem spittalski begunci tudi svojim. “sponzorjem” tu in vsi skupaj smo že nekoliko nejevoljni na Ameriko. Toda nič drugega se ni dalo pričakovati na podlagi zakona o beguncih, ki ga je, lani-sprejel naš Kongre,s. O tem je bilo dosti pisanja in pojasnjevanja, zato bi se zdaj ne smelo to nikomur čudno zdeti. Zdaj kmalu enkrat misli Kongres to reč spet v roke vzeti in kaj predrugačiti, tako upamo. Zaenkrat se pa ne da pomagati.
_____J»AJie.saraQ v Spittalu kličejo begunce na spraševanja
in preiskave za 'Ameriko, ampak tudi drugod po Avstriji. Ko se je enkrat odprlo, je podobno, da hočejo Avstrijo čim-prej izprazniti, kar se tiče beguncev. Je tudi prav tako, zakaj če bo prišlo do kake mirovne pogodbe glede Avstrije, bodo polagoma Zavezniki odšli in beguncem se bo v Avstriji še slabše godilo k<5t se jim že. Ameriška katoliška organizacija NCWC je pred kratkim odprla novo podružnico v Celovcu in tam ima sedaj opraviti z našimi Spittlarji,” pni pa ž njo.
Pa tudi v druge kraje šei jemljo naše begunce in na vse strani se naši priglašajo. Najrajši bi vsi v Ameriko, pa nimajo “spozorjey” tu. Kljub mnogim močnim pozivom od strani LIGE ameriški Slovenci nismo spravili skupaj zadostnega števila sponzorjev, da bi mogli vsi preostali “Spit-talarji” priti sem, ali vsaj večina. Kaj šele vsi drugi begunci, ki"so še v Avstriji, Nemčiji in Italiji! To nam ni v čast, toda morda se bomo vseeno še kaj zganili, čeprav že voda v grlo te,če. Seveda pa begpunci ne morejo vso večnost čakati na našo milost, zato si pomagajo, kamor pač jim kaže. Tako je šlo na preiskavo za Kanado 15. februarja kar 118 “pesarjev” naenkrat. Tako jim pravijo zato, ker mislijo iti v Kanado okopavat peso. Koliko od teh 118 je bilo sprejetih, pa seveda še ne moremo povedati.
Precej, bo ostalo takih, ki nikamor ne morejo — radi starosti, bolezni, pohabljenosti ali česa drugega takega. Taki z veliko žalostjo in težo srca gledajo v bodočnost. Gin-ljivo je brati, ko poročajo pisma, kako so odhajajoči begunci predlagali oblastem, da bi smele razne skupine vzeti s seboj čez morje po enega ali več takih, ki si sami ne morejo pomagati. Tista skupine, bi se obvezale, da bodo skupno skrbele za življenje tistega ali tistih, ki bi jih na ta način “adoptirale”’ in vzele s seboj. Kako razne oblasti gledajo na take ponudbe, pa nismo še imeli prilike zvedeti. Verjetno no preveč s prijaznimi očmi ...
Skoraj enako ginljivo je, ko izvemo, da se ob raznih poslovilnih sestankih, kadar odhajajo večje skupine čez morje, misli vseh obračajo zlasti k tistim, ki jim nobena vrata v širnem svetu niso odprta. Nastopajo na teh sestankih govorniki, ki odhajajočim polagajo na srce nekako takole: “Poglejte tu svoje rojake, poglejte jim v oči, kako jim silijo vanje solze! Poskusite jim pogledati tudi naravnost v srce in pretehtajte v duhu njegovo težo! Zakaj? Zelo vam privoščijo, da se lahko umaknete iz te begunske mrzlote. Nje zavidajo vam zdravja in moči, ki vas bo pritegnila onkraj morja k novemu delu, novemu zaslužku in novemu življenju, toda boli jih, zelo jih boli, da njim samim to ni dano. Komisije, ki nabirajo med nami novih naseljencev za svoje dežele, te siromake komaj iz kotička enega očesa površno pogledajo, pa gredo mimo njih ... Vi, ki boste božjo pomočjo kmalu takorekoč na svojem, vi, vsaj vi -jih ne pozabite! Prve groše, ki jih boste mogli v tujem svetu položiti na stran, položite, jih na stran za te, ki bi tako srčno radi z vami ali vsaj za vami, pa ne morejo in smejo. .
' SPOMNITE SE S RAKIH DAROM SLOVENSKIH BEGUNCEV!
gledajo in vidijo čudne reči. Pa tudi radi povedo nam navadnim zemljanom, kaj se vidi skozS njihov “televižn.”
Še bolj znamenito pa je, da imajo učenjaki na gori Mt. Wilson ne samo “televižn,” ampak tudi — pomislite in strmite! — /teleslišn.” Seveda boste najbrž ugovarjali in rekli, da to ni tako1 zelo znamenito, zakaj domala vsaka ameriška hiša ima sama zase “teleslišn,” ki se mu po naše radio pravi. To je sicer res, ampak le poskusite vi na svoj radio kaj takega teleslišati, kar teleslišijo učenjaki na gori Mt. Wilson! Namreč prijazne pogovore, ki jih imajo med seboj ljudje na luni! Učenjaki na gori Mt. Wilson so pa že toliko napredovali, da z vso lahkoto televidi-jo in tudi telesliišijo, kaj se godi na luni.
ho in globoko v srce — da je ves čisti dobiček (če ga bo kaj, seveda) namenjen v podporo beguncem in drugim trpečim v raznih krajih, tudi v starem kraju. Če boste pridno naročali in seveda tudi plačevali zbirke pesmi, ki jih objavlja p. O-dilo, bodite globoko uverjeni, da bo maireikak groš in marsi-kak paket šel v take dobre namene iz WilTarda. Če ne po ovinkih, ,pa naravnost.
Ali je slišalo to lepo reč vaše uho? Ali je obudilo primerne občutke ob tej novici vaše'srce? Ali je naredila neporušlijve sklepe — vaša volja?
“Pri kapelici” v New-burghu
V današnji koloni vam mislim povedati nekaj malega iz televidenja in teieslišanja učenjakov na gori Mt. WWilson, Zato mislim to -povedati, ker sem te dni nekoliko predpustno nadahnjen, pa tudi zato, ker se vsa t» reč koncem . kunca le nekoliko tiče -* beguneev. Da je to res, boste videli ob koncu.
* * *
Pripovedujejo ipa učenjaki z gore Mt. Wilson to zadevščino takole:
Gori na Luni je dežela, ki nosi nenavadno ime: iS. LUnion. da se imenuje ta dežela L.
beguncem! Pomagati jim z lepimi zbirkami in spraviti jih ven iz njihovih begunskih taborišč v kako novo domovino. Sonce in zvezde in celo naša luna že davno prav prijazno svetijo beguncem in jim pošiljajo navzdol mnogo svetlobe in toplote. Tudi naša lepa dežela S. LUnion po svoje prav rada pomaga in je že veliko dobrega storila za begunce. Pa bo še storila, da veš, čeprav si ti še zmerotA nekje daleč za Luno in najbrž zadnji med nami, ki še zmerom trobi v svet svojo neumno propagando, češ da so begunci izdajalci svojega naroda in vredni vsega zaničevanja. Nekaj časa ti je šla ta pogubna setev v klasje in dežela S. LUnion te je poslušala, vsaj kolikor toliko. Zdaj smo pa že vsi dp grla siti tvoje propagande in tako ne more iti več naprej. Če je v deželi S. LUnion kak javen škandal, kot ti praviš, da je, potem jaz trdim, da ga ni večjega kot je ta, da ti še zmerom sediš na stolčku našega državnega tajništva
k-o je tony povedal mini-sterski predsednik v krilu pri
kabinetni seji svojemu državnemu tajniku v krilu in . .
Žal, Zelo žal, tisti hip je se je privlekla silno gosta megla od Pacifika sem in zagrnila goro Mt. Wilson v temno noč. Tako gosta je bila’megla in tako temna je bila noč, da je prekinila
Union, je dosti lahko razumeti', ves televižn in celo ves teleslišn, ki je do tistega hipa tako lepo vezal učenjake na gori Mt.-Wil-
Saj je vendar na Luni in to je zadostno pojasnilo. Tisti veliki S. pred glavno besedo, se bo pa že še tudi pojasnil, če Bog da in človeška bistrost. In dežela S. LUnion ina Luni ima seveda tudi svojo vlado, kar ni samo na sebi nič posebnega. Nekaj posebnega je pa to, da ministri na vladi v deželi S. LUnion nosijo krila — pa ne taka kot angelčki na “holy pictures.”
Zgodilo se je pa, da je mini-sterski predsednik v krilu v deželi S. LUnion na Luini zašel na kriva pota. Učenjaki na gori Mt. Wilson niso mogli do konca dognati, če je hodil po krivih -potih vsak dan, da bi se po načinu starih Slovencev,lahko zapisalo: Hodil je po krivih potih v petek in Svetek. Vendar se večina učenjakov nagiba k misli, da je bilo satoo drugo— in to je bilo že čisto dovolj.
♦ * * '
Počasi se je to zvedelo širom dežele S. LUnion in nastal je velik javen škandal. Ko je prišel čas za sejo ministerskega kabineta, so 'razni ministri in podministri v krilih poklicali prvega ministra v krilu na odgovor. Z drugo besedo, da se izrazim pa starokrajsko, postavili so ga na ‘“carpet.” Brali so mu prilično hude levite. Mini-sterski predsednik v krilu se ni nič zagovarjal za svoja kriva pota v preteklosti, pač pa je
son z deželo S. LUnion na Lu-,ni. In zato se mora moje pripovedovanje tu ravno tako nehati, kakor se je nehalo pripovedovanje učenjakov na gori Mt. Wilson.
. Kako se je zadeva nadalje razpletala, morda ne bo treba poizvedovati pri učenjakih na gori Mt. Wilson. Saj svet zelo hitro napreduje in prav verjetno se zdi, da boste v kratkem imeli kar doma v svojih hišah tako močan televižn in teleslišn, da boste nadaljnji in končni razvoj te zanimive zadevščine sami televideli in teleslišali naravnost iz dežele S. LUnion na Luni — brez posredovanja velikih učenjakov na gori Mt.,Wilson tam doli v (podnevi) s( čni Califomij i.
Cleveland (Newburgh), O-Kdor je že bil kdaj v Newburghu pri procesiji sv. Rešnjega Telesa mora priznati, da znamo narediti res lepe kapelice. Ravno taka kapelica bo pri nas nedeljo, samo malo manjša bo, to je namreč igra “Pri kapelici,” ki nam jo bodo podali igralci od sv. Vida.
Igra je smešna in tudi pod-učljiva. Naj samo malo na kratko omenim vsebino igre. Pastirček kravce pase in ima svoje pastirske špase. V vasi se naseli mlad trgovec imenovan “šta-cunar.” A mesto poštenega življenja se le gosposko vede in gleda po premožnih dekletih, Trgovina mu ne uspeva, pa si misli, kako bi na nepošten način prišel do premoženja. Slučajno izve, da bo pismonoša nesel večjo vsoto denarja v mesto. V svojem hudobnem srcu sklene, da pismonošo okrade. In res ga počaka pri kapelici, ga ubije in mu vzame denar. Kmalu zatem pa pride mimo nek drug pošten fant in po nevednosti 3topi v mlako krvi. Orožniki poizvedujejo po ubijalcu in ko do bijo sledove krvi na tem fantu, je bil takoj, fleufflljen uboja, a-retiran in po nedolžnem zaprt.
Pa kakor se krivica maščuje prej ali slej in pravica izkaže, je bil tudi nedolžni oproščen vaški štacunar pa, ki ga je vest pekla in je čutil, da bb sedaj on osumljen uboja, se sam .ustreli. Nauk igre je, da je poštena pot še vedno najboljša pot,
To je samo par odstavkov iz te igre “Pri kapelici,” ki je tri-dejanka in vmes je tudi mnogo lepega petja. Zato pa le pridite tudi bolj oddaljeni, da se malo razvedrite z nami vred. Ves preostanek od te predstave gre v sklad Lige katoliških slovenskih Amerikancev. Začetek ob osmih zvečer. Pa kje bo vse to, vprašate? To bo prvo nedeljo v postu, to je 6. marca v cerkveni dvorani fare sv. Lovrenca.
No, sedaj veste vsi. In ako vaš sosed nima Ameriške Ds. movine, dajte mu to prečitati in povabite ga s seboj. Imeli boste prav lep in užitka poln večer obenem pa, boste pomagali svojim trpečim .rojakom. Pbzdrav« ljeni.
Jacob Resnik.
& vebja^
AL PA NE
“Na, zdaj "smo pa žounirji,” je šepnil trobentač Pust v veži, ko je slišal, kako nas je pozdravila koroška kmetica. Pust je stal predaleč od mene, da bi ga mogel brcniti v šinek, zato sem naglo stopil pred kmetico, pred-no bi naš odkriti Pust še kaj več povedal. Na vso moč prijazno sem se nasmehnil in rekel po slovensko:
Dober večer, mati! Ne zamerite, ker smo kar tako vdrli v vašo gostoljubno hišo sredi noči. Na patruljo smo bili poslani, pa smo se izgubili, ker nismo vajeni- krajev. Radi bi kolikor mogoče hitro izvršili svojo nalogo in se vrnili k polku, kjer nas čaka večerja. Vsaj upamo, da nas bo čakala, ki nismo že od treh zjutraj videli gorke žlice v tistih. Ali ste morda kaj videli tod okrog vojake od 7. ali 17. pešpolkov?”
Tako sem govoril v eni sapi, ne vedoč, koliko bo prijazna Korošica razumela kranjskega vojaka. Trdno sem pa upal, da bo razumela, vsaj tiste sladke besede, ki sem jih govoril počasi in razločno, da nismo že od treh zjutraj imeli ničesar v ustih. Moji fantje so bili očividno zadovoljni z mojim “raportom, ker sem slišal, kako se je Pust tam za menoj pomenljivo odka-šljal in parkrat prav naglas požrl suho slino.
“Joj!’’ je vsa ginjena viknila gospodinja, “revčki, ki vas tako
da tudi razumeli kmetico, ker
čutil sem, kako me je začela patrulja siliti naprej. Tudi hišni gospodar je bil videti prijazen človek in je podprl svojo ženo s prijaznim vabilom: “Kar naprej v hišo, puobi, boste nekoliko prigriznili pri nas.”
Ker sem se bal, da bo moja patrulja napačno razumela gospodarjev izraz “puobi,” sem jim naglo šepnil, da pravijo na Koroškem fantom — pobje, dočim je bil na Slovenskem "pob” mlad frkolin, ki se ga je držal še ptičji ipjh.
Za prvi hip se nisem mogel odločiti, če bi stopil s patruljo v hišo ali ne bi. Priznam, da nisem bil nič manj lačen kot ostali moji fantje, ampak po glavi mi je šlo, kako jih bom spravil iz hiše, kadar se enkrat vsedejo za mizo. Naglo sem se odločil za slabše in se iz globočine svojega vojaškega srca zahvaljeval gospodinji:
“Bog vam stokrat povrni, mati, ki ste tako dobri. Toda pri najboljši volji ne moremo sprejeti vašega prijaznega povabila.” Ko sem to izrekel, sem iz previdnosti stopil za korak naprej, da sem bil v dostojni razdalji od Pusta, Gutnika in drugih. Pričakoval sem namreč, da bodo padli po meni, ki sem jim odžrl večerjo, Nisem si upal pogledati fantom v obraz, ker sem vedel, da Jih zavijajo na vse načine v neizmerni jezi. No, naj le poča-
Ker se pa bojim, da te veličastne alegorije ne bo razumel vsak, ki -bere mojo kolono, moram pa takim v -tolažbo tudi kaj popolnoma razumljivega povedati. Povem pa to tesno na uho in globoko v srce vsem, ki se zanimate za _ begunce, dipijev-ce, brezdomce in druge take vra-tolomce.
In tole je tisto:
Pater Odilo na Willardu “izdaja,” oziroma meče “na svetlo,” eno zbirko pesmi za drugo. In lahko tudi dodam: Eno leip-šo do druge. Jaz vam ne bom na široko tega pripovedoval in sveto obetal, da bo zanaprej iz- vas o tem prepričeval, zakaj bi-
biral samo ravna in lepo izhoje-na pota. Dostavil je še, da bo to delal vsak dan, ,pa naj pride okoli petek ali svetek.
Ko se je pa javil k besedi, o-ziroma k levitom, tudi državni tajnik v krilu, pa ministers!« predsednik v krilu ni več »po-
lo je že vse naznanjeno, .pohvaljeno in priporočeno v Ameriški Domovini in tudi v Ameri-kanakem Slovencu. Upam pa, da bo še.
« » *
Tega pa le ne veste — in to vam želim povedati tesno na u-
gonijo po svetu lačne in napol kajQ( bodo amali, da imam mrtve! V hišo stopite in okrog j mize-posedite,- Prinesla yam bo , kislega mleka in kruha, kakršne- .
ga ni3te že jedli, odkar so vas vzeli od vaših dobrih mater. Kar naprej, žounirji, Bog blagoslovi vaš prihod pod to skromno streho.”
Tako je govorila koroška gospodinja, ali vsaj tako nekako sem jo jaz razumel. Nisem sicer zapopadel vseh njenih besed, sodil pa sem, da hoče nekaj takega povedati, saj je imela vendar tako prijazen obraz, kakršne smo bili navajeni videti pri naših slovenskih materah. Meni se je zdelo, kot bi stala pred menoj dobra Krajnca mama, ki me je tolikokrat povabila v hišo: “Jap-ček, stopi no v hišo, ti bom odrezala našega dobrega kruhka.””
Pust, Gutnik in drugi so men-
-o-
Glas iz Venezuela
Ortiz, Venezuela. — Po nekaj mesecih se vam zopet oglašam s kratkim dopisom iz sončne^ Venezuele. Obenem se uredništvu prav lepo zahvaljujem za tako redno pošiljanje priljubljenega lista Ameriška Domovina. Priloženo tudi pošiljam denarno nakaznico za celoletno naročnino za 1949. Sicer sem morda že malo pozen, ker so pač tu tudi težkoče predno človek dobi iz banke ček. A brez lista se mi zdi pa kar dolgočasno in še posebno ker nas tukaj ni dosti Slovencev, pa še mi smo se porazgubili, da si le še pismeno lahko obdržimo medsebojno zvezo.
Zato se mi ;pa zdi, ko eitam dopise v listu, kakor bi se sam osebno pogovarjal s svojimi rojaki. Še prav posebno pa rad čitam vseti iz Kanade, kjer
imamo mnogo svojih znancev in prijateljev poznanih še S skupnega življenja v taborišču Spittal ob Dravi, Avstriji. Morda bo kateri od njih čital te vrstice !n se mi ob priliki oglasil na spodnji naslov.
V zadnjem času je tudi odšlo precej Solvencev v Argentino iz Avstrije. Otresli so se bednega življenja po taboriščih; nič več jim ne bo treba stati v dolgi vrsti s konirevno škatlo v roki ipred taboriščno kuhinjo na skromno pripravljeni obed. Kakor vse mine, tako je minilo tudi to. In zdaj gremo v novi domovini v novo življenje. Začeto naj bo z Bogom, ker prazno je delo brez sreče z nebes.
Sprejmite lepe pozdrave in mnogo uspeha vam želim vsem v bodočnosti.
Ciril Bartol,
Ortiz, plaza Bolivar Edo Guarico, Vnezuela -America del Sur.
Prizor
Iz dnevnika male -mestne šolarke: “Danes sem v hiši moje tete videla, kako je mesar klal prašiča. Zabodel je nož živali v vrat, meni pa globoko v dušo.”
še veijno srce zanje.
* “Veste, mati,” sem Zopet povzel, “mi moramo poiskati sovražne armade, ker moramo o njih položaju poročati našim višjim. Ampak, če ste res tako dobri, da bi nam res dali kakšno malenkost (pri besedi malenkost je naš Pust pomenljivo zakšljal) denite kar na mizo. Bomo takoj nazaj in potem nekoliko povaso-vali v vaši prijazni hiši. Saj veste, kako je pri vojakih; najprej služba, potem pa kar že pride na vrsto.”
“No, le,” je rekla prijazna Korošica. “Pa storite najprej svojo dolžnost, potem pridite pa nazaj. Nič se ne bojte, lačni ne boste šli od naše hiše.’”
Obrnil sem patruljo in stopil iz hiše naglih korakov, še vedno nisem namreč povsem zaupal sotrpinom, ki sem jih speljal od sklede, čeprav sem jim preskrbel večerjo, pa so hoteli najbrže patruljirati samo v tej hiši. Kaj jih brigajo obi od 7. in 17. polka. Vsak čas se bo vsula nadme ploha hudih besed in se tudi je.
“Ja, hudiča namalanega!” je zače prvi Pust, kakor sem pričakoval, da bo, “kaj te vrag moti, ali kaj, da nas vlečeš v noč, ko nas vabijo na večerjo? Naj me preč ... če sem še kdaj kaj takega slišal. Da se ti le če! Kakopak, nocoj se misliš proslaviti na vse večne čase, pa na račun nas ubogih in napol mrtvih o-slov, ki trapamo za teboj.”
Takoj je poprijel še Gutnik in tudi drugi niso zaostajali, da so mi dopovedali, kaj mislijo o meni. Prisegali so, da mi tega ne bodo nikoli odpustili in naj me bo sram, ki smo bili vedno prijatelji, zdaj pa postopam ž njimi, kot kakšen iidajtar.
Našli smo cesto in zavili po nji, kakor mi je povedal smer stotnik. Ko so fantje nekoliko odjenjali z zmerjanjem, sem jim v par besedah povedal, naj potrpijo samo kakšne pol ure, potem mi bodo' pa vso noč hvalo peli.
“Jaz .ti i® že zdaj na tisti račun,” je godrnjal Pust in meštral prah za menoj, ________________
KANADSKA
^Justice...
Ameriška Domovi im/i
V Libijski puščavi
ROMAN
Karavana je krenila v hladni jutranja zarja je visela nad za.
/1'fl/1 E V* I €/l III—HO IM F
AMCMCANIN SPIRIT MN IN LAMUAGi OK
mJSSLm
SEM IN TJA PO KANADI
Porod« Janez Dobemot

THE ENSIGN, ki sem o njem naj jih tu varno spravijo. Sliši se, da bodo ti dokumenti kmalu objavljeni in se bo iz njih še bolj jasnon izpričalo, kako po krivici so ga komunisti obsodili.
zadnjič pisal, ve povedati naslednjo zgodbico: Katoliško dekle iz Holandije je dospela v Kanado, da bi se tu poročila z nekim nekatoliškim Kanadčanom. Ko je prišla sem, jo je ženin počakal in jo, odpeljal v majhno kanadsko mestece, ki je v njem malo katoličanov in nobene katoliške cerkve, ženinu in vsem drugim je dopovedovala, da hoče biti poročena v kato liški cerkvi. Pa so se samo na glas čudili njeni zahtevi, razumeti tega nikakor niso mogli. Ker se ni vedela kam obrniti, se je končno vdala ter ge poročila brez duhovnika.
ISTI LIST pripoveduje drugo zgodbo: Neki novi Kanadčan iz Latvije je slučajno naletel na list THE ENSIGN in je pisal u-redništvu pismo. Vprašal je, kje bi bila najbližja katoliška cerkev, da bi mogel hoditi k službi božji. In zraven tega je povedal, da je že tri mesece v On-tariju, pa še ni srečal nobenega katoličana, oziroma se še noben Kanadčan ni pobrigal, da bi ga vprašal, kakšne vere je.
TAKE ZGODBE'prinasa list THE ENSIGN, da bi katoliške Kanadčane bolj krepko opozoril, kakšno odgovornost imajo z ozirom na nove Kanadčane katoli-
Z NOVO FUNDLANDIIJO ima kanadski Domini j on precejšnje preglavice. Kakor znano, je bila ta deželica do pred kratkim nekak samostojni del britanskega Imperija. Dolgo je' premišljevala, če naj še naprej ostane samostojna, ali naj se priključi Kanadi kot deseta Provincija, ali pa Ameriki kot 49. država. Nazadnje je glasovanje odločilo, da gre pod Kanado. Zdaj se veliko piše po časopisju in ugiba med po-iitikarji, kako naj Nova Fund-iandija ustreže Kanadi, in kako naj Kanada ustreže novi Pro-vinciji, da bo med njima vse prav.
ATLANTSKI PAKT je tudi predmet mnogih razprav v kanadskem časopisju.' Veliko pomislekov ni opaziti. Minister za zunanje posle Pearson misli, da bo ta pakt najboljša garancija za preprečitev nove vojne. Kanada bo obljubila, da bo priskočila na pomoč vsaki članici Atlantskega pakta, ako bi bila napadena. Pearson je izjavil da s tem paktom 'Kanada le malo ri-
|cathedra! Poleg tega je treba vedeti, da se te moderne papeške ‘enciklike’ -bavijo z vse bolj široko vsebino kot zgolj z verskimi in nravnimi resnicami.
PRVO POLOVICO omenjenega članka sem tu po naše podal. Da ne bo predolgo, bom pa drugo polovico prepisal enkrat pozneje.
Dopisi in drugo
Bellevillčani pripravite se na obisk
Belleville, Ont. — V nedeljo, 6. februarja je obiskal naše fante, maže in dekleta v Batta-wi gospod dr. Kolarič. Tega obiska se nas je udeležilo tudi par fantov in deklet iz Belle-villa. Zvečer smo imeli v ta-mošnji kapelici večerno pobožnost, nato pa v cerkveni dvorani nekak družaben večer.
Naš dušni pastir, dr. Kolarič, se je zanimal za vsakega posebej, kako se ima in kaj dela. Tako sva se tudi midva pogovorila. Ko mu povem, da sem iz Bellevilla, sva se dogo. vorila, da 'bo prišel tudi nas enkrat obiskat v Belleville in to še pred Veliko nočjo. Vse v redu ! Toda, kako vse naše fante in dekleta obvestiti, ko pa nimam vseh naslovov? Iz te za-
lantika na ponosnem parniku “Queen Mary” ravno pred božičem 1947 v New York in takoj nato pa v Kanado, našo novo domovino.
Že po razkošnem življenju na parniku smo videli, da gremo res v bogati kraj, ki ni čutil vojne, ali boljše povedano, katerega vojna ni mogla uničiti. Saj so človeku v resmici stopile solze v oči, ko je po tolikih letih zagledal z vsemi dobrotami obloženo mizo. No, pa naj nikar kdo ne misli, da sedaj, ko smo prišli do bogato obložene mize, da se bom morda jaz tako najedla, da bi počila; Ne!
gicer: Rotija, Sin mrtvega, Pro-kleta kori (od Karl Mauearja). Nadalje Križ na glori (Ivan Cankar), V kraljestvu lutk Slovensko slovnico in Album Koroške. Interesenti naj pismeno sporeče svoje želje, katerim bomo takoj ustregli. Naslov našega zastopstva je: “Svobodna Slovenija,” US Nassau Street, Toronto, Ontario.
Glade podpornih
organizacij v Kanadi
Kirkland Lake, Ont. — Že dalj časa se pripravljam, pa že kaj pride vmes, da odložim. Rasna pisma in govorice pa so
veter preko puščave In tedaj so potniki zazrli pred seboj na aapadnem obzorju pojav, kakršen je doma le v brezmejnih puščavah Libije, prezanimiv in čudovit naraven prizor, — le žal, da jim ga njihov tužni položaj ni dal v polni meri uživati.
Solnce je zašlo in obzorje je plavalo nekaj časa v sivkasto-vijoličasti barvi. Polagoma pa se je spet začelo jasniti in bleščati, bledi jutranji svit je zasijal in zdelo se je, kot bi soln-
padom in se izgubljala gori po nebu v prekrasnih, nežno zelenkastih in modrih barvah, ličkaj časa je trajala mamljiva prikazen, nato pa je zarja ugasnila, sivkast mrak je nastopil in za njim temna noč.— Komaj 24 ur je minilo, kar so sedeli na krovu “Kleopatre” v udobnih naslonjačih in pri svitu zvezd razpravljali o politiki, o vsakdanjih vprašanjih. —'komaj 12 ur je preteklo, kar so zajutrkovali na “Kleopatri” in nato sveži in veseli odšli na
ce, trepetajoče in migljajoč, še zanimivi izlet k Abusiru — to-
enkrat hotelo priti nazaj po poti, kamor je zatonilo. Rožnata
imejte sedaj še mojo klepetavost za nameček. Vsem' rojakom širom sveta pa pošiljam prav iskrene slovenske pozdrave.	i
Angela Opalinski,
R.	R. 3, 'Box 27,
Pine Creek Coal,
S.	Edmonton, Alta.
♦ ♦ ♦
Če rabite kožuhe se zglasite pri nas
Otter Lake, Quebec. — Prisrčno pozdravljam uredništvo Ameriške Domovine m se najlepše zahvaljujem za redno po-drege nas je spravil nekdo k-' šitjanje lista. Obenem prila-
med navzočih rekoč: “Kar v časopis, v kanadski kotiček Ameriške Domovine, pa bedo vsi obveščeni !”
Ko smo se vračali zvečer
smere pisavec teh vrstic, o 1 Slovencih in Slovenkah ta list ne bo prinašal takih in podobnih zgodbic. Naši ljudje so trdni katoličani in tudi spoznajo se v novi deželi kar hitro. Vendar,,
s® imenuje knjiga, nekakšen koledar, ki ima popisane vse katoliške cerkve in druge katoliške ustanove v provinciji Ontario. Priobčuje tudi nekaj manjšh poučnih člannkov, ki vendar, tudi za nas vse velja: j}h j# vredll0 čitati. Knjiga se
Kaj takega bi si človek privoš- me pripravile k pisanju, či le za zadnji dan tega živi j e- Qre ^ namreč radi dveh naših nja. Noja, pa ko ste v uredni- podpornih organizacij k to so štvu tako dolgo čakali čeka, pa V.P. Zvez« Bled'obstoječa in os-
novama po zakonu države oz. provincije Ontario ter KSKJed-nota, katera je pred leti ustavila svoje delo v Kanadi.
V.P.Ž. Bled je ustanovljena na strogo nevtralni podlagi glede verskega ali političnega prepričanja v svrho podpore svojim članom v času bolezni. To je začetna točka pravila, katera po zakonu obstoja ves čas Zveze ter je nespremenljiva. Torej začetna točk« sama govori dovolj jasno brez vsakega komentarja od leve ali desne strani. Komur pa je podporna organizacija pri srcu, ta se mora potegniti za pošteno stvar, vlekel s komur koli. Slišim razna obrekovanja glavnih uradnikov. Tudi tu se dobi odgovor. Tisti, ki imajo zoper ^^ofa^bo,^na^ae vpišejo v
gam tudi naročnino še za naprej. Naša skupina šteje »kupno 6 Slovencev in 3 Hrvate- Tukaj v gozdu (džungli) deilamo
KIiIMUMIIVIii IH'
ajo les proti
Kdor misli, da stoji, naj gleda, da ne pade!
REV. JAKOB KOLARIČ, naš misijonar, je pred kratkim obiskal slovenske nove Kanadčane v Battawi. Veseli so ga bili in on je bil njih vesel. Vsi so se poslužili lepe prilike in
najbrž dobi v vsakem župnijskem uraduu, oziroma se tam lahko dobe informacije, kje treba knjigo naročiti.
prvi pouCni Članek v
zgoraj omenjeni knjigi ima naslov: “Bpistule ali Listi naših časov.” Takole poučuje: Štirje
mi pošljite naslove in boste pravočasno obveščeni, kje in kdaj I nas bo obiskal č. g. dr. Kolarič. V “Kanadski Ameriški Do-Ker bo ta obisk pred Veliko) sovini” z dne 1. febf. 1949 sem nočjo, bomo imeli lepo priliko čital neki glas iz Toronta, da i-opraviti tudi sveto »poved. G. maJ° tam precej hud mraz in dr. Kolarič nam bo najbrže po- burjo, tako da se kar stiskajo vedal tudi veselo novico, zato *n zavijajo, če so vam kaj po-
srejeli svete zakramente. Zelo ;zme(j apostolov, namreč Janez, koristno bo za našo skupno star, če bo g. Kolarič res imel zbrane vse naslove novih (in starih)
Slovencev širom Kanade. Če je kdo med nami, ki ga moramo biti iz srca veseli, je gotovo naš drnušni pastir. Ce je kdo doslej pozabil, naj mu hitro pošlje svoj naslov, pa še druge naj opozoriš da mu ga pošljejo. In kakor hitro se kdo preseli, naj pošlje gospodu tudi spremembo nasld-va. Pišite mu na naslov: 13,1 Birchmonnt Road, Toronto 13,
Ontario.
KARDINAL MINDS2ENTI, ki so ga madžarski komunisti obsodili na dosmrtno ječo, je bil pred dobrim letom in pol na obisku v Kanadi. Zdaj prihaja na dan, da je takrat pustil tu nekake dokumente in je prosil,'
Peter, Jakob in Juda Tadej so pisali epistule ali liste, ki jih imenujmo “katoliški listi.” Tako jim pravimo zato, ker so bili ti listi ali pisma naslovljeni splošno na krščanske občine, ne le na posamezne, kakor je navadno pisal sv. Pavel. Ti tisti omenjenih apostolov so bile v resnici “enciklike” in prav tako lahko rečemo o papeških enciklikah 19. in 20. stoletja, da so kakor apostolska “katoliška pisma.” Nihče pa ne trdi, da so enciklike modernih papežev naravnost od Boga navdihnjene, kakor so bila navdihnjena pisma apostolov. Tudi nihče ne trdi, da je v njih tako nezmotljiv nauk kakor bi bil, če bi papež razglasil kako versko ali nravno resnico naravnost ‘ex
NAZNANILO KANADSKIM SLOVENCEM!
Vsem nailm narotoitom po širni Kanati naznanjamo da Je blagovolila prevzeti zastopstvo za Ameriško Domovino naša odlična Slovenka, gdč. Anica Dolenc.
Kanadski naročniki, novi in stari, nat torej pošiljajo naročnino za Ameriško Domovino na njen naslov. Dopise, premembe naslovov pa še nadalje na upravo Ameriške Domovine, 6117 St-Clair Ave., Cleveland 3 .Ohio, USA.
Za vse informacije in nasvete, najsi bo glede lista ali kaj drugega se nd»-ki v K>nart< 1*1^° obrnejo na gae.
Dolenc. Njen nartov je:
MISS ANICA DOLENC Ontario Hospital, 1007 Lekeshore Road New Toronto, Ontario, Csmada
nikar ne Zamudite tega obiska. Povabili bomo tudi naše “slavčke” iz Battawe, da bomo po dolgem času zopet enkrat slišali našo lepo pesem. Saj boste ustregli naši želji in prišli pogledat k nam, slavčki, kajne?
Tudi Tebe, France, prosim, da tam v Tvojem kraju povabiš na tak sestanek vse naše fante. Saj Ti bosta pri tem gotovo po-magala tudi Jože in Tonček.
V nadi, da pridemo vsi skupaj, kar nas je šlo ob prihodu v Kanado na bellevillskem kolodvoru doli, prejmite mnogo prisrčnih pozdravov.
Lado Jarc, c-o Albert Wright R. R. 5
Belleville, Ont.
♦ ♦ ♦
Po dolgih letih pri obloženi mizi
:So. Edmonton-, Alta. — To je pač dobro, da sedaj z urednikom ne gledava iz oči v oči, ker
trebni kožuhi, se -kar pri nas oglasite in se -boste pomenili ? našimi kosmatinci v gozdu, katerih je precej tukaj.
Sporočam tudi žalostno novico, da nas je'31. januarja t. L, za zmeraj zapustil Nikolaj Markovič. Zadela ga je srčna kap. Pokojni je bil dve leti v nemškem koncentracijskem taborišču Buehenwaid. Ker smo se dobro, razumeli z njim, smo mu pripravili pogreb po običaju njegove vere. Pokopali smo ga na pravoslavnem pokopališču v Ottawi. V Kanado je prispel 9. avgusta 1948 z ladjo S. S. Saturna. Pokojni zapušča dva brata v staran kraju in eno teto nekje v Zed. državah. Naj počiva v miru!
Marjan Gorjanc..
♦ ♦ ♦
Zastopstvo “Svobodne Slovenije” v Kanadi
Toronto, Ont. — Zastopstvo “Svobodne Slovenije” v Kanadi
jaz bi jih takoj povesila. Ce- sporoča. Vsi slovenski emi-
mu?? Ker me je sram. Da, V resnici me je sram, saj že skoro tri mesece dobivam Ameriško Domovino, pa moram sedaj kar javno priznati, da šele danes pošiljam naročnino zanjo.
Prosim cenjeno uredništvo, naj pozabi na malomarnost neke naročnice v Kanadi, ker pač nisem odlašala s plačilom le iz gole lahkomiselnosti, ampak i-maift dobrih 25 milj do mesta in tako se le redkokdaj znajdem na pošti.
Zelo mi pride prav ta sloven Iški časopis, ker me vzdržuje pri (slovenščini, katero na žalost že precej slabo mlatim. Torej
granti, bi še nimajio Koledarja “Svobodne Slovenije” in bi istega želeli naročiti, naj to sporo-ee aa naše zastopstvo. Koledar bomo takoj odposlali, naročnino -pa plačate cb prej mu pošiljke. Ne zamudite te prilike in čimprej naročite to dragoceno
je vsaka štiri iota, tako počistijo rdeči strah iz vodstva ter postavijo na čelo ljudi, katerim bo na tem, da delajo v korist članstva ne pa osebnih ambicij.
Ker vem, da je mnogim neznano zakaj se je ustanovila samostojna Zveza v Kanadi, naj tem potom povem,-Pred leti sta obe naši Jedno-KSKJ in SNPJ ustavil i poslovanje širom Kanade. Vzrok je bil naveden, če se na mo-tim-e-aelika v denarju, ki je takrat obstojala in ip& izkoriščanja podpornega sklada od strani kanadskega članstva. Tako e bilo vsaj meni sporočeno od društva sv. Alojzija št. 223 v tem mestu, katerega sem bil kot ustanovi član in prvi tajnik do mojega odhoda iz toga mesta.
To je privedlo naše ljudi do zaključka, da »o si umisliti svojo organizacijo. BiH so po ve-čini člani KSKJednote, katera nas j« 'pustita, da smo si morali pomagali kot smo modeli in znali. To je in ostane pribito od strani Slovencev v Kanadi.
Cast uradnikem KSKJedno-te ter njenim pravilom. Kot katoličan mi je dolžnost potegniti se za narodno ustanovo, ki je na katoliški podlagi. Takratna poteza pa ni bil« prava in to mi je pred nekaj leti priznal tudi eden iz Amerike in jega precej dobro znan širom Kanade. Seveda, takrat se ni raču-
žav, d« se je upostavllo pravilno delovanje prve samostojne organizacije v Kanadi, dovolj velike boje, ko se je rea šlo, kdo je za rdečo marelo in kdo ni. Slo je tako daleč, da so začel) metati ven Člane, ki so nasprotovali (med -katerimi sem bil tudi jas) misleč, da tako ustrežejo ambicijam nesramnih in brezsrčnih političnih agitatorjev.	.
Toda kolo časa se suče in tako je vrtinec potegnil sedaj precej take zalege s seboj. Žal, da jih je še nekaj ostalo kateri -pa od strahu že trepetajo nevedeč kaj storiti.
Brez strahu pokažimo svoje prepričanje kjer koli ga je potreba, posebno sedaj v teh kritičnih časih- Ne delajmo razdora med seboj'tudi če je osebni nesporazum. Kar nas je starejših naseljencev -pokažimo naših) mlajšim, d« smo res sinovi in hčere zdravega ih ponosnega naroda. Vi, novi priseljen, ci, pa z veseljem sprejmite to deželo kot dobro krušno mater ter se čimhitreje prilagodite tukajšnjim razmeram. Z ubog-
te te«,
da koliko so doživeli od tistikrat pa do sedaj, kako kruto jih je pahnila uioda iz uglajenega, varnega tira njihovega življenja—. Iste velike, srebrne zvezde so gledale na krov “Kleo. patre", isti bledi, srpasti prvi krajec mesecev,—toda kak prepad je ležal med njihovim tedanjim razvajenim življenjem in med sedanjim — !
Tiho, neslišno, kakor sprevod duhov, je hitela karavana preko puščave. Pred ujetniki in za njim so se zibale bele molčeče postave Arabcev. In krog njih je ležal grobni molk neizmerne valovite ravnine, nikjer nobenega živega bitja, od nikoder nobenega, niti najmanjšega glasu —.
Toda čuj — Daleč, daleč zadaj se je dvignil glas, človeški glas, in pel je —. Zvonko, krepko je donela pesem skozi tiho nočno temo in neznano, strahovito udarjala na uho pobit-tim, žalostnim ujetnikom. Skoraj čisto razločno so čuli pevca:
“Noč za nočjo stavim šotore, Dan za dnem smo bližje doma”
Ali se je Stuartu »i)et vrnil raizum, ali je -bridka ironija
vedno poznani ko* dobri in zanesljivi delavci, -kar že lahko opazite.
Marsikateri naš rojak ima danes dobre pogoje za živi jenski obstaj tukaj. V prvi vrsti pa morate pozabiti, kaj je kdo bil doma in kaj je imel. Bodi pošten, delaj in hrami, pa te bo vsak rod imel. Tudi morate priznati, da čimstarajži je človek, več izkušnje ima in se mu je treba ukloniti Dolžnost vaša je, da se potom društva uvedete med svoje. Ako vas je le 7 v enem mestu, ustanovite si odsek. V.P.Z. Bled. Za pojasnila pišite na: Fr. T. Tekauc, gl. tajnik, 49 Wood St., Kirkland; Lake. — Kot član jo toplo 'priporočan. Vas pozdravlja rojak-noročnik,
Frank Grebenc
♦ ♦ ♦
Bi rad vedel kako postane milijonar
Brandon, Man. — Marsikaj povedo naši Kanadčani, a kako čimipfej postanem milijonar, to premalo poveste zlasti oni, ki ste zunaj gozda, dalj časa že t likaj in poznate' svojo okolico. Tisti kakšno zinite, kako pridem kljub zimi na zeleno vejo do stalnega dela m bližje naših -katoliških cerkva. Mnogi se bHžagjokoncu svo-kontrakta	pred
vprašanjem:-kaj pa potem? Želimo si v kraje, kjer so naše
čali njegovi prijate ji nazaj, od koder j« prihaja] glas — saj so dobro razumeli, kako blizu “svojemu domu” je bil nesrečni popotnik —.
In glas je slabel, le še nerazločno mrmranje je bilo čuti in končno je tudi to mrmranje pogoltnila gluha, nema samota —
MAU OGLASI
Stanovanje iščejo
Družina z 2 otroki bi rada dobila 3, 4 ali 5 neopremljenih sob v okolici Five Points ali najraje v Euelidu. Vsa morebitna popravila bomo sami izvršili ali oskrbeli. Kdor ima kaj je prošen, da pokliče REdwood 3050.
(45)
Sobe v najem
V najem se oddajo 8 spalne sobe za 3 moške. V bližini Chase Brass in Babbitt Rd. Pokličite RE 5086.	(43)
nalo na to, da zapet nastopi katoliške cerkve, da bi lahko
priseljevanje iz stare domovin«, kot se to ravno sedaj godi.
Kot čujem, gre po raznih
knjigo. Številna zahvalna pi- krajih, kjer so nastanjeni novi srna ki smo jih -prejeli, potrju- naseljenci Slovenec-duhovnik z
jejo našo u-pravičenno reklamo.
V našem zastopstvu lahko tudi naročite tednik “Svobodno Slovenijo”, ki ga izdajajo naši begunci v Argentini. List pri-, naša vedno dovolj ricvie iz domovine in ostalega svet«, katere so posebno nam, kateri smo
jod Sv. Ane v Slovenskih-goricah Bila sem 12 let v Franciji, odkoder smo pripluli preko At-
naj vam povem, da sem dan« razpršeni po 'širni Kanadi, zelo
dobrodošle.
Poleg tega imamo v zalogi tudi nekaj slovenskih knjig in j
namenom, da pridobi nove člane za KSKJodnoto. Cast bi mi bil«, da bi s« osebno spoznal z dotičnim, ki stanuje menda v Torontu, kot vidim iz poročila v Ameriški Domovini.
Nimam-namena, d« nasprotujem tej potezi, pač pa podam le pravilne šiško, da ne bo po-zneje nastal kak nesporazum in še večji razdor med Slovenci v Kanadi. Dovolj smo imeli te*
opravljali svojo nedeljsko dolžnost in seveda pa stalnega dela, to sta dve stvari, ki sta naš cilj.
Delo si prebirati po teh ogromnih daljavah ni poceni špas. Prihranki skopne in si zopet pri starem. Zato pa prosim, komur je glede dela, zlasti glede prej omenjenega, naj pove še ostalim, ki smo raztreseni po vsej Kanadi in naj nam sporoči na kakršen koli način. V mojem kraju je delo za ne-»zučene le na progi. Pozdravljeni.
Jože Bogataj.
Hiša naprodaj
Za 1 družino 8 sob, na 1504 E. 71. St., velika hiša, toilet spodaj, pantry, furnez, mreže, cementni dovoz, škriljeva streha, iz bakrajpebovi, velika garaža, na novo tartana, extra lot, pokličite zaVjnforinacije WA 5196.
Pri nas dobite zdravilo
“STREPTOMYCIN1* ki s« ga sicer težko dobi MANDEL DRUG CO, 18702 Waterloo Rd.
Hunts Hover Shop
CVETLICE aa vm prilike šopke in cvetlico lahko brzojavimo »a m kraje Albin in Fred Thomas (Tome), lastnika 15800 Watettaa Rd.—IV 3200
VMM
Mi imamo nekaj
Vprašajte
Mwdel Dm«
16792 Waterloo Rd. slovenska lokama
..'i! 'if;
==
..tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
IVAN JONTEZ:
PRISELJENCI
Povest iz kanadskega življenja
|je mislil Janez ter ugibal, ka-[ Uradnik je zmajal z glavo, ter podložil dlan, kar je pome-ko dolgo bo moral še čakati svo- poklical mladega fanta, ki je nilo, da bi rad spal v motelu; jeg vlaika. Solnce se je med-'postopal todi ter mu nekaj ve-|nato je zazijal, začel cmakati tem, nagnilo že dobršen del pre-jlel. Čez čas je prišel odnekodlin nositi v usta imaginarno žli-ko svojci poidanske točke in Ja- mlad Žid ter stopil k Janezu, co, s čemer je hotel možakarju nez je postal lačen.	|ki je še zmerom držal svoje dopovedati, da ni potreben le(
K njemu je stopil postajni kovčege v rokah te; neumno zi- počitka temveč tudi okrepčila.
jal okrog sebe.	Mož ga je razumel, se za-’
“Schprehen Sie Deutschf’ga smejal ter ga peljal s seboj
je pobaral v slabi nemščini. |v gornje nadstropje, kjer mu Janez je vselo prikimal. To je odkazal sobo; nato ga je vo-1
Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina

Marija seveda jo skriti v najtemnejši kotiček ni razumela, kljub temu pa je duše. odločno odmajala z glavo, kari	2
je pomenilo da ne. In ženska, Kdor se je kdaj vozil po že-prepričana, da Marija obvlada ■ leznici od Montreala, čez Que-angleščino, ji je vljudno razlo-'bec, do Winnipega v zapadni žila, da v kanadi ne trpimo, da(kanadski provinci Manitoba, bo bi neoženjeni ljudje ležali sku-^ahko razumel razočaranje na-paj, čeprav je jasno, da v na- ših izseljencev, ko so zrli sko-tlačenih vagonih ne morejo gre- zi okna vagona na tundram po-šiti zoper sveto maralo. |dobni svet, 'po katerem se vije Marija jo je gledala debelo železniški tir v brezkončnost, kakor tele nova vrata, saj nil Dva dni niso videli drugega razumela samcate'besedice. To,kakor močvirnat, z grintavim je ženska od Zveličavne armade drevjem obraščen svet; voda na končno tudi uvidela, prijela Marijo za komolec ter je peljala na drugo klop, k nekemu mlademu dekletu, ki je najbrž
uradnik ter mu začel nekaj do-povedovti.
“Škoda časa in truda!” ga je slovenski zavrnil Janez, češ, sporazumela se tako ali tako ne bosta, čeprav bi mu trobil vuše-sa do trde noči.
desno, voda na levo, jezera, navidez stoječe reke, lagune; vsakih sto ali dve sto milj izanikrma naselbina; pragozdovi, v kate-sanjalo o lepih in bogatih že-1 rih je polovico drevja posuše-nihih, ki jo čakajo v blaženi Ka-|nega in gole olupljene smreke nadi. Ko je Janez zvedel iza štrle v zrak liki nebroj turških
incident, se je prav prisrčno 'nasmejal češ, prav ti je, čemu pa odmajuješ z glavo, če ne več, kaj si bila vprašana! —
Ponoči so se pripeljali v Montreal. Tam sta se Janez in Marija poslovila — zal zmerom. Sicer mu je ona ponovno zatrdila, da ga neizmerno ljubi in da ga ne bo pozabila, vendar te svoje obljube ni držala. Privoščila mu je eno pismo, ki je bilo polno razočaranja, ker ji niso padale pečene 'paške kar same od sebe v usta, potem mu ni več pisala.
Je že tako s takimi poznanstvi. Teden,
minaretov, le da delajo 'bolj težak vtis na človeka kot slednji.
“Hudiča!” je ušlo Janezu iz ust “Prekleto slab se mi vidi ta svet. Kaže, da cela Kanada leži na vodi. Vse skupaj se mi vidi kakor ogromna puščava, kakor 'brezmejno pokopališče; vse te olupljene smreke se mi zde kot nagrobni spomeniki. Jaz sem si predstavljal Kanado vso drugačno . .”
“Jaz tudi . ” so v zboru odjeknili Jože, Javo in Črnogorca ter se spogledali; in v njihovih očeh ni bilo več tisega veselja
DENARNE IN DRUGE POŠILJAM ZA STARI KRAJ
Tvrdka Hollander naznanja:
DA: pošilja denar v Jugoslavijo, Trat, Italijo in v vse druge države. Vsaka polil jatev je jamčena;
dil v obednico v pritličju. (Dalje prihodnjič).
o:
dva tedna trajajo jn poguma kot ob začetku poto-
takšne “vroče ljubezni”, dokler pač traja potovanje, potek pa ogenj ugasne in spomini na “ljubljene” sopotnike se mora-
"	CLEVELAND &
HOMUIOWER
: AUDITORIUM
Hour ti Sat. Mar. 5, open, 1 p. m. Ali alhar days, 11 a. m. la 11 p. m.
A HAST OF FLOWERS
more radiant, more colorful... in sellings more dramatic than ever!
•A gigantic woodland wonderland with tumbling waterfall
•Six prize-winning, competitive gardens of ioapiriog beauty,
•	Numerous dramatic settings that portray gracious living.
•	Three homes, includingi"House of Ideas,” furnished and decorated.
» Everything for the Home ... from financing to latest finishing touches.
•	The popular “Green Thumb Court" with larger display of garden equipment end materials.
RIOUIAR ADMISSION 754
ADVANCS-SAIS IICKIIS 504
(Including federal tax) e at Retail Florists, Garden Clubs ---------Ticket Office
Tbi Nisi Imtifil Skew tl tliTur"
' VtTAMffi*
g&SsNB
dt ms, «i«em*J&w taMpJ a
DNEH DAY
sssrsss
1 ikejo OR»*Oe|r(bread)
l^hVjsaalt Capa^ SMffdar.
Ls'dik* ew *«* se>i
vanja. Nič kaj razveseljiv začetek.
V) Winnlpegu so se naši znanci ločili, najbrž za vedno; Janez se je odpeljal v provinco Saška tchevan, dočim so se njegovi Isopotniki odpeljali po drugi [progi proti Alberti. Vsem je bilo težko pri srcu, kajti med potovanjem 'so 'se jbili privadili drug drugemu ter se spri-jateljili; toda ni kazalo drugače, ralzgtati se je bilo treba.
“Mnogo sreče!” so želeli drug drugemu in vlak z Janezovimi popotnimi znanci je odkuril dalje na zapad, Janez pa je moral še čakati svoje vlaka.
Dopoldne drugega dne je Janez izstopil na vmesni postaji, kjer se je moral presesti na drug vlak; kondukter ga je prijel za roko ter ga vodil ven ter mu nekaj pravil, česar pa Janez na svojo žalost ni mogel razumeti. Vlak je odkuril dalje na zaipad, Janez pa je stal ob progi s potnimi kovčegi v rokah ter neumno gledal okrog sebe.
čaka naš Janez, čaka, kdaj in odkod se bo pripeljal vlak zanj, toda vlaka ni bilo od nikoder in fant je postal nestrpen in nejevoljen “Ta je pa lepa!’ je godrnjal. ‘Kar na lepem me zrinejo iz vagona, izdaj pa čakaj, če veš česa! Zlomek, pa je res nerodno, če človek ne zna jezika teh ljudi!”
Janez se je začel razgledovati po okolici. Ob progi je stalo majhno, leseno postajno poslopje, onostran ceste je čepelo kakih dvajset velikim zabojem podobnih lesenih hiš, katerih ena je imela na pročelju mnogo obetajoči napis: Hotel. Vse naokrog pa sama prerija, pšenična -polja in grmičevje.
“Nič kaj prijazen kraj!” si
sŽšSSfSSS
DA: prodaja zaboje za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino;
DA: prevzema zavitke od tukajšnjih rojakov in ista točno odpremi ja na naslovnike ;
DA: »prejema naročila za moko in druge že pripravljene zavitke za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo in Nemčijo;
DA: prodaja karte za potovanje v stari 'kraj in od tam sem;
DA: prodaja AMERICAN EXPRESS Travel čeke in denarne nakaznice za vporabo v naših državah;
DA: opravlja Notarske posle.
0
KADAR torej rabite postrežbo gori navedenih slučajih, se obrnite na zanesljivo in dobro znano tvrdko:
AUGUST KOLLANDER
z SLOVENSKEM NARODNEM DOMU
6419 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio V zalogi imamo Jugoslovanske znamke Rojaki v Kanadi tudi lahko pošljejo denarna in druga naročila potom naše tvrdke.
pa to, za silo bo že razumel, hvala ljubeznivi Matildi v Celju, ki ga je svoje dni učila nemščine. Y
In Janez je zvedel, da bo moral čakati vlaka do pondeljka zjutraj, kajti bila je sobota in lokalni vlak ne vozi v soboto in j nedeljo; torej mu ne kaže drugega kakor naseliti se v edinem hotelu v “fnestu” ter čakati pondeljka.
Janezu to ni bilo bogve kako po godu, toda pomagati se ni, dalo in fant je po kratkem peljali v trgovino, ki prodaja
premisleku krenil iproti hotelu, jna debelo, ali pa pojdite sami V hotelu je bil prijazno po- Nezdravljen in hotelier je ulju-' dno povprašal, česa želi cenjeni gosti Janez ga je seveda debelo gledal kakor teliček nova vrata, kajti razumel ni niti besedice. Ko se je postrežl-jivl hotelier že upehal z govorjenjem in umolknil, se je Janez domislil, da ga najbrž vprašuje, kaj ga je previdlo v hotel; ker se je bil Žid zamudil na postaji in ga ni bilo za njim, se je Janeizi poslužil “jezika” mutcev;. nagnil je glavo na stran
Prihranite si 20%
NA VASI POMLADAN SKI OBLEKI ALI NA i LAHKI SUKNJI!
Pojdite v Anzlovarjevo Dept. trgovino, odkoder vas bodo
Tam boste videli ogromno zalogo oblek in površnikov in to po raznih cenah.
ANZLOVAR'S DEPT. STORE
6214 ST. CLAIR AVE.
EN 8042
Zakaj bi bolehali na OTRPNEMU ŽIL IN REVMATIZMU
The M.C.D. Korporacija ima dva splošno znana kemista, Dr. Albert Fisher in Dr. {. Levis, ki 'sta po letih preiskovanja-odkrila ip zdravniško preiskusila to novo zdravilo, ki premaga otrpnenje žil in revmatizem:
SUMAN
je produkt, ki da nagle rezultate v nekaj dneh in prinese olajšanje bolečin ter povrne staro moč gibanja.
Žrtve OTRPNENTH ŽIL in REVMATIZMA, ki so naleta trpeli bolečine v kosteh, oteklih prstih in sklepih so bili po nekaj dneh rabe 9UMAN kot prerojeni in olajšani bolečin.
Pomaga celo tam, kjer so druga sredstva brez uspeha. Tudi vi ga poskusite!
ZAKAJ BI TRPEtl BOLEČINE OD REVMATIZMA?
Sledite predpisom skrbno in blagoslavljali boste to čudovito ^reparacijo! Vendar, ako bi čutili, da vam ta produkt ni pomagal, vrnite neporabljen del in mi vam bomo takoj vrnili denar.
SUMAN kroglice stanejo S3.Q0 škatljlca. dajo &c entov za državni davek. Ako je naročilo poštnino plač&li mi. Na C.O.D. naročila so str*
Prebivalci Ohio naj do-ilo plačano vnaprej, bomo oškl pdštnine priračunani.
Mi vam damo radevolje nasvete.
Naročite še danes. Pošljite pisma in naročila na naslov:
M.G.D. CORP.
1243 West 3rd St. Dept. H
Cleveland 13, Ohio

"COMB ON OVER
.and get
^Domedic-atod
NOW!
PORTABLES AkD CABINET MODELS
JOHN ZULICH
INSURANCE AGENCY
FRANCIS ZULICH, agent
Zavarovalnina vseh vrst ta vaše domove, avtomobile in pohištvo.
IVonhoe 4221
18115 NEFF ROAD
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENE HČERE IN NEČAKINJE
Frances Sedmak
ki je zaspaa v Gospoda dne L mara 1947, ter odhitela v boljšo domovino.
Zgodaj cvetka si zvenela, svoje drage zapustila, ki solze zdaj točijo in na grobu molijo.
Mimo zdaj počivaj ln sveti ral uživaj.
Žalujoči ostali:
VERONIKA SEDMAK, mati; JOSEPH ŽNIDARŠIČ, stric.
Cleveland, O., 1. marca 1949.
o Rad; out how easy and how fine home sewing can be with a modem Domestic Scwmachine! It's simple and satisfying with such “Make-you-want "to* sew’' features as for, ward and reverse sewing ... four-point feed that guides the material straight and true... “tailor-made” buttonholes—plus all thefrilisand refinements you can name. Come in for complete demonstration.
Prices from j ^^.95
We give cash discount instead of Eagle stamps FREE DEMONSTRATION
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 ST. CLAIR AVENUE
JOHN SUSNIK
Vse volneno blago
po novih nizkih cenah. Idealno za pošiljanje v Evropo
BRAZIS BROS. CLOTHES
6905 Superior Ave.	15602 Waterloo Rd.
Pošiljanje MOKE
IN PAKETOV Z ŽIVEŽEM V JUGOSLAVIJO
Od zdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše).
CENE MOKE SO:	j
1)	Vrečo bele moke 100 funtov pošljemo za $9.00
Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za polno (zgubo (total loss) do mesta prejemnika je vračunano v gornji ceni. Prejemnik mora v tem slučaju sem plačati stroške prevoza od Reke do svojega bivališča.
2)	Vrečo bele moke 100 funtov pošljemo za $12.00
V ceni so vračunani vsi stroški za zavarovanje proti polni izgubi (total loss), kot tudi stroški prevoza od Reke do NASLOVA PREJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji, tako ne ho prejemnik plačal nobenih stroškov, ko prejme moko.
Naša moka, ki jo dobavljamo od poznane firme “GENERAL MILLS,” ie prvovrstne kvalitete, vsebujoča visoko količin, pro-tsjntanj 13'/%.
ANDARD PAKETI za naročltev naših NOVIH Standard ’ i za cenik in naročilne liste (Order Forma). Standard paketov jo garantirana. V aluč»|u; ‘
Ena oseba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ MOKE in, to pa pet različnih oseb v Jugoslaviji.
Opozarjamo, da postane vse blago po naročbi Vaša last, do-člm smo mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi oblastmi. — Ček in Money Orders naj se glase na “DOBROVOLJ-ni nnROR”	•
URADNE URE: Vsak dan od 9 zjutraj do 5 zvečer. V ne-deljo in pondeljek je urad zaprt.
DOBROVOLJNI ODBOR
24S West 18th Street	New York 11, N. Y.
Telefon: WAtktne 4-991«
-AND THH WORST IS YCT TO COU «-Lb na jhu jše šele pride
G. WHISIkbKS
mi