Celjski TEDNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA Poštnina plačana v gotovini obračam se na naše delavce v tovarnah in rudnikih. v raznih delavnicah. na raznih gradbenih mestih in povsod, kjer delamo in bijemo bitko za uresničenje petletnega plana. obračam se na našo slavno mladino. na našo ljudsko inteligenco. naše delovne kmete in na vse Člane ljudske fronte, naj se v prihajajočem le- tu 1949 ne strašijo truda in naporov in žrtvujejo vse za izpolnitev vseh nalog v tem letu. Maršal Tito ob novoletni poslanici Leto II. — Štev. 2. Celje, dne 8. januarja 1949 Cena 2 din Na III. skupščini Okrajnega ljudskega odbora Celje-okolica je bil ugotovljen precejšen napredek v delu naše ljudske oblasti Ob koncu drugega planskega leta je Okrajni ljudski odbor Celje-okolica na 3. rednem zasedanju podal pregled in obračun svojega* dela v razdobju od 7. aprila 1948., ko je bil sprejet okraj- ni petletni gospodarski plan. Tretje zasedanje Celje-okolica se je vršilo v slavnostno okrašeni dvorani okrajnega odbora ob navzočnosti 85 odbornikov, zastopnika predsedstva vlade tov. Znidaršiča, zastopnika MLO Celje, OLO Poljčane in zastopnikov so- dišč ter javnega tožilstva. Med zase- danjem se je gostom pridružil tudi se- kretar OLO Ptuja, bivši predsednik okraja Celje-okolica tov. Žagar Zoran ter zastopnik Predsedstva vlade tov. Gor j up Ivan. Goste in odbornike je pozdravil pred- sednik tov. Zgank Nestl, na kar je bilo izvoljeno delovno predsedstvo s tov. Cvenk Miranom na čelu. Po izpopolnitvi dnevnega reda s šti- rimi novimi točkami je skupščina iz- popolnila svoj sestav z izvolitvijo šti- rih novih odbornikov, na mesta služ- beno premeščenih tovarišev. Za na- mestnika tov. Berce Ivana je bil izvo- ljen tov. Arlič Edmund, posestnik iz Pristave v 10. volivni enoti KLO Do- brna. Za namestnika tov. Teržan Zvo- neta je bil izvoljen tov. Fenko Rudolf, posestnik iz Škarnice v 28. vol. enoti KLO Dobje,. Za namestnika tov. Žagar Zorana je bil izvoljen tov. Jošt Martin, nameščenec iz Žalca v 50. vol. enoti KLO Žalec. Za namestnika tov. Lužnik Bogomira pa je bil izvoljen tov. Po- teko Jakob, posestnik iz Liboj v 48. volivni enoti. Po zaprisegi noVlh odbornikov je pri- čel delovni del dnevnega reda. Čita- nju zapisnika je sledilo splošno poro- čilo Izvršilnega odbora, v katerem je tov. predsednik Zgank Nestl podal kra- tek pregled doseženih uspehov, nakazal bodoče delo in pot za izvedbo vseh na- log, ki še stojijo pred odborom v borbi za plan. Ko je Okrajna skupščina na pred- zadnjem zasedanju sprejela okrajni pian, je istočasno sprejela sklep, da bo mobilizirala vse delovne sile v okraju, da bo množično izvajala zadane na- loge in jih brezpogojno izvrševala. Pet- letni plan je postal najvišji zakon. Okrajni odbor se je lotil dela, če- prav organizacijsko še nepopoln z ne- zadostno zasedenimi odseki. Planska komisija, ki je po II. zasedanju v or- ganizacijskem in strokovnem pogledu bila še precej nepopolna, se je med tem časom znatno ojačala. Delo komisije je bilo usmerjeno po poti dviganja živ- ljenjskega standarda prebivalstva okra- ja, vzporedno z razvojem lokalne in- dustrije v sklopu državnega načrta. Po zaslugi požrtvovalnega dela komisije je bilo možno realizirati plan za leto 1948. v sledečem: 20 milijonov dinarjev vloženih v investicije in adapta- cije dokazuie skrb OLO-ja za dvig gospodarske in kulturne ravni našega ljudstva Za elektrifikacijo vasi Kozje, Pil- štanj in Rečica je bilo investiranih 1,200.000 din. Zgrajenih in rekonstru- iranih je bilo 17 km cest z investicijami 1,560.000 din. Zdravstveni dom na Pla- nini je dograjen. Adaptiran je v su- rovem stanju, novi objekt v Domu one- moglih v Vojniku s skupnimi investi- cijami 1,584.000 din. Z dograditvijo po- slopja okrajnega ljudskega obora je skoraj v celoti rešen problem pisarn; v Rimskih Toplicah pa je bila adapti- rana in izvršena novogradnja hotela z investicijami 1,050.000 din, ki je iz- recno namenjena odmoru delovnih ljudi. Krajevni ljudski odbori Žalec, Jero- nim, Planina, Marija gradeč, Rifengozd, Laško, Št. Andraž, Sv. Vid pri Planini, Slivnica, Nova cerkev, Sv. Lovrenc pri Prožinu so dobili investicijske kredite za kanalizacijo, vodovode, sadne su- šilnice, vodnjake in ceste; posamezni KLO-j i na te investicije niso polagali pozornosti. V Žalcu se je dogodilo, da so šele v zadnjem času, po neštevilnih urgencah začeli polagati cevi, čeprav so material imeli že zdavnaj na razpo- lago. Ureditev vodovoda na Planini in Jeronimu se je zaradi dobave vodo- vodnih cevi zakasnila. Sušilnica v Št. Lovrencu se ni zgradila samo zaradi nepravilnega odnosa do dela krajevnih funkcionarjev. Za adaptacijo šestnajstim šolam in za novo šolo na Dobrini je investirano 2,390.000 din. Za razširitev tekstilne tovarne v La- Skem in Škof j i vasi in za ureditev sa- nitarnih naprav ter adaptacijo nove kladivarne v Vitanju je porabljeno 2,354.000 din. Za sanitarne naprave in sindikalno-upravne prostore v kovin- skem podjetju Žalec 300.000 din. — Iz treh nacionaliziranih delavnic polje- delskih strojev v Šentjurju pri Celju je urejena v novi stavbi, enotna tovar- na poljedelskih strojev, za katero je investirano 500.000 din. ki bo zaposle- vala 24 ljudi. Poleg zgoraj navedenega je elektrifi- cirana okrajna opekarna Sv. Lovrenc pri Preboldu, dan je kredit odboru Polzela in Sv. Rupert nad Laškim za izgradnjo novih dveh opekarn. Za eko- nomijo Založe, za adaptacijo veterinar- ske ambulante v Kozjem ter osemenje- valnice v Žalcu in Zovneku je investi- ranih 2,166.000 din in poleg tega za po- gozdovanje 38.000 din. Skupni znesek okrog 20,000.000 din za investicije in adaptacije nazorno pri- kazuje, koliko je vloženega denarja in truda in kako ljudska oblast, okrajni LO razume potrebo izpolnitve plana. Pri izvedenih planskih delih je po- sebno poudariti, da je vrednost prosto- voljnega dela ,katera pri investicijskih delih v letu 1948. znaša 3,000.000 din, z ozirom na skupno investiranih 20 mi- lijonov ^ dinarjev občutno premajhna. V bodoče bo potrebno temu vprašanju posvetiti veliko več pozornosti, posebno pa posamezna podjetja, ki v letošnjem letu niso veliko vložila. Zamujeno bodo morala nadoknaditi in vložiti največ, kar morejo, ker je to predvsem tudi njim v korist. Planska komisija, ki je do sedaj za- radi nepravilnega razumevanja delno tudi sama izvajala plan, bo v bodoče vršila samo kontrolo izvajanja istega. Vse delo izvedbe bodo prevzela in po- stala odgovorna samo poverjeništva sama. Edino na ta način se bo planska komisija lahko posvetila svojim pra- . vilnim nalogam, tako, da bodo načrti lahko pravilno in v celoti izvršeni. Pri izpolnjevanju planov v kmetijstvu so nekateri veliki kmetje zavirali nemoten razvoj Okraj Celje-okolica je industrijski in istočasno kmetijski. Zato posveča Okrajni odbor razvoju kmetijstva vso pažnjo. V minulem letu je bil izdelan plan rajonizacije kmetijstva. Vendar je več dokazov, da planska disciplina v tem pogledu še ni utrjena. Spomla- danski setveni plan je v žitaricah sicer bil presežen s 14% presežkom, ni pa bil izvršen plan industrijskih rastlin, predvsem hmelja. V letošnjem letu se je posvečala po- zornost odkupu semenskih žit, čiščenju in razkuževanju semen. Zaradi lažje kontrole so bili posejani strnjeni ra- joni savinjskega, šentjurskega, planin- skega in laškega sektorja. S tem ukre- pom bodo za prihodnje leto preskrb- ljena priznana semena in tako povečan hektarski donos. V pogledu sadjarstva se je polagalo premalo pažnje proti sadnim škodljiv- cem.^ Izjema je okrajna ekonomija v Ealožah, kjer je v novourejeni dreves- nici samo letos cepljenih 12.000 dreves ter 30.000 divjakov, s čemer bo v na- slednjih dveh letih v celoti zagotov- ljena preskrba sadik za ves okraj. Za dvig živinoreje je Okrajni odbor prispeval 370.000 din, s katerimi je bilo kupljenih lepo število plemenjakov z rodovnim poreklom. Ob priliki živino- rejskih razstav v Planini in Sv. Juri- ju so bile rejcem razdeljene nagrade v znesku 50.000 din. Prirastek goveje ži- vine v zadnjem letu znaša 5%. Z oce- njevalnimi komisijami v Kmetijskih zadrugah je doseženo, da prodajajo za zakol res samo klavno živino. Kljub temu, da je delo veterinarjev doseglo lep uspeh, saj so z zdravlje- njem živine rešili okoli 27 milijonov narodnega dohodka, problem strokov- njakov še ni rešen. Nujno bo potrebno organizirati tečaje za vzgojo nižjih in srednjih veterinarskih strokovnjakov. Obširne naloge kmetijstva bo mogoče rešiti le s sodelovanjem Kmetijskih za- drug in vseh kmetovalcev. Vsi bodo morali imeti pred očmi dvig kmetijstva, kot bistvenega člena petletnega plana. Pri izvajanju sečnega plana je pri- šlo do podobnih slučajev kot pri dru- gih razrezih, da so namreč bogatejši kmetje tudi pri lesu hoteli špekulirati in niso izpolnili plana niti za lansko leto. Eden izmed takih je posestnik Bovha Jožef iz Ortnic, ki ima delovno moč in živino, pa ne prevaža lesa. Da bi se plan za leto 1949 pravočasno izpolnil, je bil pravočasno izdelan raz- rez, določeni roki in predvideni vozni- ki. Gozdno poverjeništvo bo skupno z gozdnimi odseki pri Kmetijskih za- drugah imelo odgovorno nalogo, da plan sečnje in odpreme lesa brezpogoj- no izvrši do marca 1949. Na ta način bo zadoščeno obvezam, kmetje pa bo- do osvobojeni tega dela v času polje- delskih opravil. Pregled proračuna je pokazal da krajevni odbori ne polahajo dovolj pažnje finančnim vprašanjem Na zadnjem zasedanju je bil sprejet proračun, ki je obsegal 56,764.00 din iz- datkov in prav toliko dohodkov. Od te- ga za Okrajni odbor 42,298.000 din ter za krajevne odbore 14,045.000 din. Po dosedanjih podatkih je bilo do zaseda- nja ostvarjeno 57,292.429 din dohodkov in v istem času je bilo izdatkov din 51,448.363.—, od katere vsote odpade na proračunske investicije skupno za okrajne in krajevne ljudske odbore 14,610.165 din. Prenos proračunskega poslovanja na podružnico Narodne banke in finančna revizija je pokazala, da precejšnje šte- vilo KLO-jev še vedno ne izvaja pra- vilno svojega proračuna in ne predla- gajo pravočasno svojih mesečnih obra- čunov. V tem pogledu se je pokazal najboljši Št. Jurij ob Taboru, Braslov- če, Rifnik, najslabši pa Sv. Vid pri Pla- nini, Kalobje, Zusem, Petrovče, Gotov- lje in še nekateri. Za predlog proračuna za leto 1949 ni pravočasno predložilo predlog 13 KLO in sicer Črešnjice, Debro, Gotovlje, Ka- lobje, Letuš, Ljubečna, Ponikva, Reči- ca, Sv. Jedert. Sv. Štefan. Št. Janž, Ve- lika Pirešica in Zusem. Zanikrnost bo imela sigurno slabe posledice pri iz- vajanju njihovega proračuna v letu 1949. Odmera dohodnine je pokazala, da so najslabši plačniki najpremožnejši kmetje, predvsem iz področij krajevnih odborov Žalec, Trnovlje, Sv. Ilj itd. Najboljše pa so se izkazali krajevni odbori Štore, Sv. Lovrenc, Sv. Jeronim, Svetina, Kalobje, Rifnik in Rifengozd. Odmera dohodnine kmetovalcem za leto 1948 ima razen finančnega efekta — kot proračunskega dohodka — pred- vsem gospodarski in politični pomen. Letošnja odmera mora ostro ločiti na- predne od špekulantskih elementov na vasi. Zato je bila posvečena vsa pažnja sestavu finančnih komisij, kjer ni več mesta za špekulante. Sestav davčnih komisij je naslednji: od 512 članov krajevnih komisij je 110 bajtarjev, 83 delavcev, 138 malih kmetov, 37 obrt- nikov, 94 srednjih kmetov in 50 osta- lih. Slaba evidenca in nezadostna budnost sta povzročila precej nerod- nosti v trgovinski mreži Izredni dvig industrijske proizvodnje je postavil tudi trgovini v okraju Ce- lje okolica ogromne naloge za razvoj socializma. Pregled dela na tem pod- ročju kaže stalno jačanje državnega in zadružnega sektorja. Ob zadnjem za- sedanju je državni sektor imel 32 ob- ratov, danes jih ima 42, zadružni je imel 52 kmetijskih zadrug, danes 104, privatni 57 obratov, danes ni v okra- ju nobenega privatnega obrata. Plan razširitve prodaj alnic državnega sek- torja je presežen s 102 odst. V zvezi z zgoraj omenjeno reorgani- zirano trgovsko mrežo s 44.965 din po- trošniki, znaša promet garantirane preskrbe 267,865.000 din, promet indu- strijske proizvodnje pa 144,146.000 din. Skupni promet vezane trgovine znaša 52 milijonov, od tega je bilo proda- nega za 37 milijonov blaga. Bonov je bilo doslej izdanih v znesku 71 milijo- nov din. Nagel padec vezane trgovine, ugoto- vitev, da kmetje ne prodajajo več mle- ka, jajc in drugih živil dokazuje, da je bonov za blago na terenu dovolj. Primer, da je od 27. 11. do 4. 12. 1948, torej v osmih dneh padla količina od- daje mleka za 2000 litrov in da je do oktobra padla količina na 3000 litrov, še potrjuje to trditev. V tem prednja- či Savinjska dolina z 200 litri dnevno. To dokazuje, da je padec mleka naj- večji tam, kjer je največ blaga in naj- več bonov. Odkup prašičev je pokazal, da je Iz- vršni odbor lansko leto nasedel govo- ricam in prepričevanju kmetov, da prašičev ni. Zato je bilo odkupljeno na račun obvezne oddaje v letu 1947 le 131 prašičev. V minulem letu se to ni več zgodilo in se tudi v bodoče ne bo. Izvedbo odkupov pa niso zavirali le kulaki, temveč često tudi krajevni ljudski odbori, zaradi slabega poznava- nja svojih terenov. To se je pokazalo zlasti pri odkupu žita in krompirja. Slaba evidenca s strani odborov je po- novno omogočila nekaterim velikim kmetom, da so se skrili za malim. Pri dvigu flokalnega gospodarstva so bili v nekaterih panogah doseženi lepi uspehi Okrajni ljudski odbor je pri spreje- manju petletnega plana imel pred oč- mi gospodarsko osamosvojitev in kritje lastnih potreb iz lokalnih virov. Šte- vilna okrajna podjetja in z njimi v zve- zi proizvodni in finančni uspehi pričajo o pravilnem izvajanju te naloge. Uspeš- no obratujejo 3 tekstilne tovarne, 3 obrati kovinske stroke, 4 razširjene mizarske delavnice, 2 opekarni, Okraj- no gradbeno podjetje, podjetje »Vino«, gostinsko podjetje ter 2 ekonomiji. V ustanavljanju lokalnih gospodarskih podjetij pa so pokazali premalo inicia- tive krajevni ljudski odbori. Majhno število, 75 krajevnih podjetij dokazu- je, da so odbori premalo razumeli po- trebe svojega prebivalstva. Ti posebno v pogledu ustanavljanja obratov za proizvodnjo gradbenega materiala, za kar so na terenu velike možnosti. Okrajni ljudski odbor je s proizvod- nim planom sestavil tudi finančni plan, ki je znašal v letu 1948 8,700.000 din. Celoten planiran dobiček je bil že v I. polletju dosežen z 80 odst. Ta velik uspeh je bil dosežen z boljšim siste- Nadaljevanje na 2. strani Prvi delovni dan v letu 1949, prvi dan borbe za proizvodni plan 1949 Po dvodnevnem počitku je sirena Tovarna emajlirane posode najavila prvi delovni dan v tretjem letu prve Titove petletke. S tem trenutkom se je v vseh oddelkih tovarne začela bor- ba za nove delovne zmage, za proizvod- ni plan 1949. Od vsepovsod se je ogla- sila stara pesem strojev, transmisij in orodij, ki oblikujejo pločevino v lon- ce, vedra, kadi in stotine drugih iz- delkov. Delo je teklo prvi dan novega leta navidez tako kot v dneh preteklega meseca, ko so oddelki tekmovali med seboj za čim večji odstotek prekorače- nja plana. Drugačno pa je bilo razpo- loženje delavcev. Njih misli niso tekle tako kot lani. Iskale so novih poti in načinov dela, s katerim bi sledili po- zivu maršala Tita, da žrtvujejo vse za izvršitev planskih nalog v tem letu. O tem so še posebej razmišljali v vodstvu sindikalne podružnice, ki je v minulem letu uspešno usmerjala delo kolektiva in mnogo doprinesla k temu, da je bil plan v glavnih oddelkih presežen po- vprečno za 18%. Takoj pričeti borbo za plan v letu 1949. — to je bil predlog sindikalnega odbora in vseh mojstrov, ki so v opol- danski izmeni stopili v sindikalno so- bo, da izmenjajo svoje misli. »Lani smo se uvrstili med najboljše kolektive kovinarske industrije,« je prvi spregovoril tajnik sindikata tov. Franc Mahne. »Ne dajmo, da bi naši uspehi padli, poizkusimo se z vsemi kovinarskimi industrijami v Sloveniji v borbi za prehodni prapor! Predlagam trimesečno medsebojno tekmovanje mojstrov in oddelkovodij v naši tovar- ni, obenem pa tekmovanje z mojstri in vodji oddelkov v Litostroju, Iskri, To- varni avtomobilov v Teznem, Saturnu- su v Ljubljani in železarnama Štore in Jesenice!« Z vedrim pogledom je potoval od obraza do obraza v trenutkih tišine, ki je zavladala po njegovih besedah: »Kaj pravite na to?« »Saj itak gledamo na red,« se je ogla- sil tov Slemšek, starejši mojster iz me- hanične delavnice. »Dela smo vajeni, tekmovali smo tudi že.« »Ce bo le dovolj surovin,« mu je se- gel v besedo drugi. »Pa delovnih moči,« je dodal tretji. »Vprašanje surovin ne moremo reše- vati mi, lahko pa mnogo odpomoremo potrebi po novih delavcih s pravilno razporeditvijo zaposlenih moči,« mu je odgovoril na pripombe mojster suro- vinskega oddelka tov. Peperko. »Po- drobnejše o tem se bomo pomenili na sestanku komisije za znižanje proiz- vodnih stroškov. Če smo lani bili med prvimi, bodimo letos prvi!« »Če bomo začeli s tekmovanjem že v januarju, nas potem ne bo stiskalo ob koncu leta,« se je oglasil novi. — »Treba pa bo redno vsake 14 dni skli- cevati seje pododborov in kontrolirati uspehe posameznih oddelkov.« Vsaka nova pripomba je dopolnjevala predlog tajnika in potrjevala pripravljenost mojstrov, da v svoje oddelke vnesejo nov tekmovalni duh. Moster Cokan, ki je vedno dobre Vo- lje in je prvi izpolnil plan v letu 1948., je takoj prešel v ofenzivo na svoj še- gavi način: »Kako pa naj tekmujem, saj nimam nič posode?« »Saj ti jo bomo dali,« se je hkrati oglasilo nekaj prizadetih, »še zasuli te bomo z njo!« »V tem tekmovanju bo potrebno še nekaj,« je zasukal pogovor spet na res- no plat tov. Peperko. »Vsak izmed nas se naj potrudi, da bo začel svoje ljudi ne le strokovno, temveč tudi politično dvigati. Začeli bi s tedenskimi politič- nimi pregledi, nato s predelavo refe- ratov in tako dalje. Nahajamo se v tretjem letu petletke — socializma, ne bomo zgradili brez socialistično misle- čega človeka.« Resni obrazi navzočih so pričali, da je padel predlog, s katerim se strinjajo, ki pa jih zakrbljuje. Tov. Peperku ni treba pojasnila. Vse dobro pozna in ve, de je večina preizkušenih, predanih strokovnjakov, le govorniki niso. »Se- veda bo skraja malo težje šlo,« jih bo- dri, »vsak začetek je težak. Pa bodo pomagali partijski in sindikalni funk- cionarji.« S tem so bili vsi soglasni. Tako je bil sprejet še sklep, da sindikalna po- družnica izdela načrt študija in daje potrebno pomoč. Pred zaključkom sestanka je tajnik sindikata prečital tekmovalne točke, sestavljene po predlogih in dopolnitvah navzočih. Z dviganjem rok je bil na- črt soglasno sprejet. Ko je prišla na delo nova izmena je na stenčasih in ob novih, nenačetih diagramih v vseh oddelkih visel tale poziv: Tromesečno tekmovanje mojstrov in preddelavcev Tovarne emajlirane poso- de, ki bo trajalo od 5. januarja 1949 do 1. aprila 1949. Da nadaljujemo v letu 1949. z de- lovnim poletom, ki je zajel v napornem letu 1948. tudi naš kolektiv z mojstri in preddelavci na čelu, ter zavedajoč se bistva socialističnega tekmovanja, ki bo tudi v tretjem letu petletke osno- va našemu delu, napovedujemo mojstri in preddelavci Tovarne emajlirane po- sode medsebojno tromesečno tekmo- vanje. Obenem napovedujemo po istih toč- kah tekmovanje mojstrom in predde- lavcem sledečih podjetij kovinske in- dustrije: Litostroj, Iskra — Kranj, Tovarna avtomobilov Maribor, Saturnus Ljub- ljana, Železarna Jesenice, Železarna Štore. Republiški odbor kovinarjev za Slo- venijo bo nadzoroval tekmovanje in bo mesečno objavil rezultate tekmovanja. Najboljšim mojstrom in preddelav- cem Tovarne emajlirane posode bo po- delila uprava Tovarne emajlirane po- sode nagrade v višini 5000 din. Tekmujemo po sledečih točkah: 1. Kateri mojster ali preddelavec bo s svojim oddelkom oziroma grupo viš- je presegel dnevni plan. 2. Kateri mojster ali preddelavec bo v svojem oddelku oziroma grupi dose- gel boljšo kvaliteto izdelkov. 3. Kateri mojster ali preddelavec bo v svojem oddelku zmanjšal izmeček na minimum in izkoristil največ odpad- kov. 4. Kateri mojster ali preddelavec bo imel več brigad in čim boljšo eviden- co preko dela brigad (grafikoni, dose- ga norme itd.). 5. Kateri mojster ali preddelavec bo imel s svojim kolektivom a) manj izostankov, b) 100% izrabo delovnega časa, c) pravilno razporeditev dela in 100- odstotno izkoriščanje strojev. 6. Kateri mojster ali preddelavec bo po vseh točkah uvedel boljo evidenco. 7. Kateri mojster ali preddelavec bo vse točke oživotvoril s kar najboljšo povezavo s sindikalno organizacijo, ki mora imeti v vseh oddelkih in grupah poleg mojstra in preddelavca pregled tekmovanja. 8. Vsi mojstri in preddelavci vključe- ni v tekmovanje morajo uvesti 14dnev- ne proizvodne sestanke z sindikalnim pododborom oziroma grupami. Vse sile za petletko! Mojstri in preddelavci Tovarne emajlirane posode Celje Ob lepakih 90 se zbirali delavci, preddelavci, brigadirji in brigadirke. Živa debata je razgibala oddelke — tekmovanje se je pričelo še preden je uprava podjetja na širšem proizvod- nem sestanku seznanila kolektiv s plan- skimi nalogami prvega četrtletja. Nas^dnje dni je tekmovalna napoved mojstrov in preddelavcev celjske to- varnp emajlirane posode razgibala tudi kolektive Litostroj, Iskra, Tovarna av- tomobilov, Saturnus, Železarna Štore in Jesenice. Kovinarji so pričeli uporno borbo za plan tretjega leta Titove petletke. Stran 2. »CELJSKI TEDNIK« Leto II. — Stev. 2. Naši pionirji so ob novoletni jelki doživeli nepozabne urice Novoletna jelka je bila v Celju pr- vič postavljena v zelo mogočni obliki. Namenjena je bila predvsem pionirjem, koristno spodbudo pa je nudila tudi odraslim, saj je pokazala, kako je tre- ba utrjevati temelje novemu življenju v socializmu tudi v svetu otroških sanj in pričakovanj. Prav za prav bi se ob njej lahko zamislili predvsem odrasli, posebno tisti, ki neradi pogledajo res- nici v obraz. Otroške oči se svetijo od same jasnine, odprte so za vse, v kar jih usmerjamo. Čemu, le čemu naj se te vedoželjne oči ovijajo z meglami mističnih izmišljotin? Mi nikoli ne bi smeli pozabiti, da sama od sebe še ta- ko zastarela coprnija ne stopi v kot. Treba je naše zavestne akcije poleg istočasne revolucionarne izpremembe materialnih razmer, ki se pri nas ures- ničuje z grandiozno ofenzivo v sociali- zem. Novoletno jelko je zato organiziral mestni ljudsko prosvetni svet. Ze v oktobru je bil izdelan načrt, ki ga je potrdil IOOF in ga tudi gmotno pod- prl. V novembru se je akciji pridru- žil okraj Celje-okolica. S tem se je se- veda odgovornost prireditelja povečala, število sodelavcev pa podvojilo, saj se je prireditev morala raztegniti od 3 na 6 dni. Upraviteljstvo I. mestne osnovne šole je odstopilo svoje lepe prostore, ljudsko prosvetni svet pa je pridobil za sodelavce pod vodstvom glavnega postavitelja tov. Toneta Zor- ka organizacijo AFZ, OSS, Ljudske- ga gledališča, Zvezo borcev in. dr. Or- ganiziranih je bilo 7 prostorov po vrsti: Partizanski kotiček, ki ga je postavila Zveza borcev. Tu so pionirji videli pri- zor, kako so v zavetju naših gozdov v najtrših preizkušnjah očakovali štiri- krat naši borci leto zmage nad sovraž- nikom človeškega rodu — fašizmom. Naslednji oddelek je zasedel z obla- stjo svojega prešernega smeha Pavliha. To je prispevalo učiteljišče, zavod, ki je v Celju pred nekaj meseci zaživel in se vztrajno in vzorno razvija. Vodstvo gledališča je gotovo opazilo sposobno- sti mladega učiteljiščnika, ki je ne- utrudno pavlihoval 6 dni v največjo radost naših pionirjev. Naslednji od- delek je prikazoval »žival v gozdu in v vodi.« Postavil ga je prirodopisni krožek pod vodstvom prof. Stanteta in Ribarska zadruga pod vodstvom tov. Zorka starejšega. Tudi ta soba je sijala od pohlepa radovednosti mladih gle- dalcev. Posebno akvariji so bili v ne- varnosti, da se vdajo pritisku ljudske- ga vala. Tega se je posebno bal zajet- no elegantni sulec, ki nikomur od ti- sočev ni privoščil svojega prekanjene- ga pogleda. Kinopodjetje je tudi ure- dilo svoj prostor in vrtilo zabavne fil- me. Iz kina so šli pionirji naravnost v malo gledališče, ki ga je postavilo Ljudsko gledališče (prof. Grobelnik). Tu so pionirji pred znano in neznano publiko razkazovali svoje govorniške sposobnosti. V sosednji sobi je vabil Jurček v lutkovno gledališče, ki je pred 2 letoma nadebudno zaživelo, pa za- mrlo. Kaže, da raste nova lutkovna družina, ki bo celjskim cicibančkom sladila prenekatero deževno nedeljo. To tem lažje, ker ima pri roki prof. Ščuko, ki je izdelal lutkovni oder, lut- ke in pribor. Višek pa je za vse pionir- je pomenila pravljčna dvorana, ki jo je postavil dekoraterski oddelek Ljud- skega magazina pod vodstvom tov. Oli- pa in Lana. Tu se je še prav posebno izkazalo, kaj zmore požrtvovalnost in strokovna sposobnost našega človeka. Tu so pionirji videli grad in čarovnico, dva rekvizita naših pravljic, dva sim- bola naše materialne in duhovne sti- ske, v kateri so nas držali naši posvet- ni in cerkveni oblastniki. Videli pa so tudi ilustracijo pripovedke o Martinu Krpanu, simbolu ljudske moči, ki je zdaj odsekala sovražniku glavo in si za plačilo vzela ne samo polovnjak vina, marveč oblast. Tu je caroval striček Mraz, ki je dobrodušno delil svoja da- rila in jih belil z dobrimi nauki, ka- terih nikoli ni preveč. Biti je moral močnih kosti, da je vzdržal 6 dni in še 2 povrhu. Saj je obdaroval 6.544 pio- nirjev. 544 pionirjev je obdarila AF2 s požrtvovalno tov. Bogatajevo na čelu. Ne bilo bi prav, če bi pozabili izreči pohvalo tudi tov. Jure Lojzetu, zastop- niku mladine, ki je kot predsednik štaba Novoletne jelke mnogo doprine- sel do tako velikega uspeha. Dne 4. januarja je striček Mraz ob- iskoval vse šole, da bi za nobeno ceno koga ne pustil brez darila. Obdaril je tudi posamezne odrede in čete. In bil je striček te misli, da je najlepšega da- rila — radiosprejemnika — vreden Prešernov odred na 2. mestni osnovni šoli. Zdaj pa, pionirji, posluh! Ali bo drugo leto tudi tako? Kakor vas je vo- lja! Od vašega dela, vedenja, učenja, discipline in podobnih dobrot zavisi presoja sivobradega, kuštravega stri- čka Mraza. Posebej moramo omeniti sodelovanje Ljudskega gledališča, ki je postavilo v režiji Toneta Zorka na oder najnovejše delo našega pisatelja Frana Roša »Uše- sa cesarja Kozmijana«, je igra v 4. de- janjih, napisana na motiv pravljice o rogatem carju. Tudi to delo se je po svoj idejnosti vključilo v vzgojno ten- denco Novoletne jelke, saj prepričljivo predstavlja neizogibnost razrednega boja, zmago napredka, zmago delovne- ga ljudstva, razkrinkuje pa tudi ves cingljajoči blišč okoli neštetih budal, ki so sedela pod kronami na pravljič- nih in resničnih prestolih. Režiser, igralci in ostalo gledališko osebje je o- pravilo v 6 dneh ogromno dela, na ka- terega moramo posebej opozoriti ob- činsivo. O predstavi in o delu pa bomo prinesli nadrobno poročilo. Pionircki iz Braslovč se lahvaljUjejo dragi striček mraz! Toliko lepega je bilo zadnjič v Celju, da se ti nismo utegnili dovolj zahvaliti za prekrasna darila. Pa tudi vedeli nismo, da je v zavoju toliko dobrih bonbonov. Pa zato danes v imenu vse- ga odreda prisrčna hvala za sladkor- čke in pa še bolj za prekrasen boben, ki si nam ga poklonil. V četrtek smo tudi v naši pionirski sobi postavili novoletno jelko. Povedali smo tistim, kateri niso mogli priti k Tebi, kaj smo videli v Celju, peli, de- klamirali in še mnogo veselega je bilo vmes. Potem smo začeli deliti Tvoje bonbone. Zene, članice AFZ so nam tudi pripravile darila. Nazadnje smo še zabobnali na naš novi boben. Obljubljamo Ti, dedek Mraz, da se bomo potrudili, da bomo sigurno do- segli to, kar od nas zahteva petletni načrt! Za domovino s Titom naprej! Pionirji Brinovčevega odr. v Braslovče Novozgrajena soia v Dobrini je primer pravilnega razumevanja liudske oblasti za dobrobit naših ctrok Vse do prevzema oblasti po našem delovnem ljudstvu je vladalo napačno mnenje, da mora stati šola tam, kjer je cerkev. Zaradi tega imamo danes še precej šol na hribih. Obiskovanje teh šol je za otroke prava muka. Tak iz- razit primer nepravilno postavljene šole je bil v Zusmu. Iz vseh strani so morali otroci v šolo na goro, neka- teri celo preko več hribov. Ljudska oblast je to napako popravila. Ko so sklepali o adaptaciji porušene šole v Zusmu, je bilo zopet nekaj kričačev, ki so hoteli šolo na gori. Tu pa so na- stopili aktivisti prejšnjega šmarskega okraja in prepričali ljudstvo, da je za dobrobit otrok edino pravilno, da stoji šola v dolini v Dobrini, kjer je sredi- šče šolskega okoliša. V razmeroma kratkem času je bila postavljena med preprostimi hišami šola, ki bi bila po- nos vsakemu mestu. In tako je prav! Naj imajo tudi naše podeželske šole svetle, zračne prostore, naj imajo tudi naši podeželski otroci, telovadnico, oder in prostorne hodnike in dvorišče za oddih. S pomočjo šmarskega OLO je ljudstvo pričelo z gradnjo lepe, sodob- ne šole, OLO Celje-okolica je nato to delo z isto ljubeznijo podpiral. Danes stoji v Dobrini šola, ki odgovarja vsem sodobnim zahtevam. Ljudstvo odobra- va pravilno izbiro prostorov in vemo, da ni otroka, ki bi želel romati v šolo na goro. Novoletna jelka v Mozirju V Mozirju so Novoletno jelko zelo dobro izvedli. Posebno priznanje za- služi tov. Cerin, ki je vložil vse sile, da je dvorano kar najbolj skrbno in okusno dekoriral, tako, da so otroci ob prihodu v dvorano kar strmeli. Pro- gram je bil prav pester. Poleg igrice »Dedek Mraz« so pripravili še Parti- zanski kotiček, Pionirski kotiček, Prav- ljični kotiček in Ugankarski kotiček. To je bilo pravo veselje za otroke. Zdaj so si ogledovali Partizanski kotiček, v katerem je sedel partizan pri ognju z orožjem v roki ter jim pripovedoval dogodke iz NOB, zdaj so se ustavljali pri vzornem Pionirskem kotičku, zdaj pri ugankarju, ki jim je stavljal ugan- ke in vsakemu, ki je pravilno rešil uganko dal nagrado, zdaj pa so poslu- šali pravljičarja, ki jim je pripovedo- val pravljice. Za zaključek pa je De- dek Mraz vse otroke obdaril z bonboni, keksi, jabolki in salamo, kar so z vso agilnostjo pripravile članice AFZ Mo- zirje. Pionirski odred Mozirje pa je do- bil v dar boben, ki mu ga je podaril Okrajni pionirski štab kot nagrado v tekmovanju. Vsa prireditev Novoletne jelke je zelo dobro uspela ter žela od strani otrok vsesplošno zadovoljstvo in veselje. l. P. Več pestrosti in temeljitega dela pri organizaciji študijskih krožkov OF bo zainteresiralo široke frontov- ske množice za študij V zadnjem tromesečju 1. 1948 se je na raznih sestankih in konferencah s predstavniki frontovskih organizacij mesta Celje mnogo razpravljalo o po- trebi takojšnje organizacije študijskih krožkov, toda nekateri od njih še do danes niso ukrenili ničesar. Še do da- nes niso smatrali za potrebno, da bi organizirali študij terenski odbori OF Breg Dobrava, Košnica, Lokrovec, O- strožno in Sp. Hudinja. Tudi na neka- terih drugih terenih kot n. pr. Zagrad, III. četrt itd. obstojajo krožki le bolj formalno in se ni našel nihče, ki bi delo poživil. Hoteč svojo nedelavnost opravičiti, prihajajo nekateri z vsemo- gočimi izgovori, češ da za študij ni za- nimanja, da so vsi, ki se zanj zanima- jo, vključeni že v sindikalni, partijski ali mladinski študij, da so za študij odgovorni funkcionarji preveč obreme- njeni z drugimi funkcijami, da ni spo- sobnih predavateljev itd., nekateri pa zopet svoja poročila glede študija o- lepšujejo. Še vedno pa se iz teh tere- nov nihče ne udeležuje seminarja, ki se vrši vsak torek ob 18. pri MOOF, na katerem se obravnava snov, ki se po- tem prenaša na krožke. Nasprotno pa na terenu, kjer so od- govorni funkcionarji pravilno razume- li svojo nalogo in pristopili k izvaja- nju iste z vso resnostjo, samostojno in samoiniciativno, ne da bi čakali pre- davatelje, ki jih bo poslal MOOF, po- teka študij zadovoljivo in je vedno več zanimanja. Največ samostojnosti je v tem pogledu pokazal teren Lisce, ki je organiziral dva krožka in to za Lisce ter Anski vrh, ki sta oba primerno obiskana. Zlasti se je izkazala tov. Deželak Štefka, ki je podvzela vse organizacij- ske ukrepe, da je svojo nalogo čimbolje izvršila. Precej dobro poteka študij tu- di v I. četrti in Gaberju. Seminarja se najbolj redno udeležujejo odgovorni funkcionarji terenov Lisce, Lava, Ga- ber je, I. četrt, II. četrt, III. četrt in IV. četrt. Opaža se, da vse preveč prevladuje način predavanja na krožkih, premalo pa je debate. Glavni uspeh študija pa je iskati predvsem v čimvečji debati, katera pa se mora seveda pravilno u- smerjati. Zato naj bi krožki ne imeli vključenih preveliko obiskovalcev, am- pak je treba organizirati več krožkov, to je za posamezne ulice, del ulice, sta- novanjski blok, naselje itd. Povsod se bo našel kakšen aktivist, ki bo stavil vsak teden po eno do dve uri eno sobo na razpolago za študij. Pri obravnavi študijske snovi se ne smemo držati ša- blonov. Ozirati se moramo na želje ob- iskovalcev in z njimi obravnavati tudi vprašanja, čeravno niso v neposredni zvezi s temo, ki se podaja. V nekate- rih krožkih prakticirajo, da obiskoval- cem stavljajo vprašanja, na katera od- govarjajo v naslednji študijski uri, pri čemer se jim nakaže vire, kje iskati odgovor na to vprašanje. Tak način se je pokazal koristen, kajti konsultanti se navajajo k individualnemu študiju, debata pa postaja vedno bolj stvarna in konkretna ter s tem tudi plodonos- nejša. Ob novem letu ja bili naprajeni najboljši pionirski odredi v mozirskem okraju OPŠ Mozirje je razpisal tekmovanje v čast Novoletne jelke. Vsi pionirski odredi so pričeli z veseljem tekmovati. Tekmovali so v dvigu učnih uspehov, v dvigu šolskega obiska, discipline in v pripravi za ureditev in prikaz pionir- ske sobe. Nekateri odredi pa so samo- iniciativno začeli izdelovati igrače za predšolske otroke. V pionirskih odre- dih so člani štaba odreda stalno opo- zarjali za tekmovanje. Vsi pionirji so se zavedali resnosti tekmovanja in za- to ob zaključku želi lepe uspehe. Na- grade so pripravile frontovske organi- zacije. Po zaključku tekmovalne komi- sije so dobili nagrade sledeči odredi: Odred Slavka Šlandra Mozirje, Jo- žefa Potrča Velenje, Franca Žmavca Gor. grad, Odred Otona Zupančiča Be- le vode, Odred Pesje, Paka pri Vele- nju, Luče in Topolščica. Pionirji iz Pesja so sklenili, da ob- iščejo odred iz Plešivca, ker zaradi sne- ga ni prišel na Novoletno jelko. Pri- pravili jim bodo še oni nekaj razvese- lili jih bodo z lutkovnim gledališčem. Prav tako so pionirji iz Šaleka sklenili, da podarijo od svoje Novoletne jelke darila za pionirje iz visokega Paškega Kozjaka, kajti pionirji na Kozjaku ni- so imeli Novoletne jelke. Pionirji so se na prireditvah Novo- letnih jelk zahvalili organizacijam, ki so jih povabile na Novoletno jelko. Najlepše prirejena je bila jelka v Ša- leku. Pa tudi drugje niso zaostajale. Vendar naj omenimo Novoletno jelko v Rečici ob Savinji, ki je bila najslab- še organizirana. Pionirji so povabljeni čakali v dvorani. Brez programa so za- čeli deliti darila. Zaigral jim je le or- kester par pesmi. Po končanem obda- rovanju je tov. Šramel dejal predsed- niku mladine naj pošlje pionirje do- mov, ker bo zabava. Tovariš je stopil na oder ter dejal: »Pionirji pojdite do- mov, odrasli ostanite, bo ples in zaba- va, za jedačo in pijačo preskrbljeno.« Vsa Novoletna jelka ni trajala niti eno uro. V Rečici pa bi morali napraviti najboljšo jelko v našem okraju. Prav gotovo je, da so razni protiljudski ele- menti hoteli preprečiti Novoletno jelko. Članice AFZ so prosile tov. Kotnika pomoči, ki pa je nad njimi godrnjal in ni hotel pomagati. Novoletna jelka je pri pionirjih do- segla svoj cilj, pionirji so spoznali ve- liko ljubezen delovnih ljudi, ljudske oblasti in naše Partije do najmlajših. Pionirji bodo svoj plan v šoli izvršili in dokazali brezmejno ljubezen do do- movine. V imenu pionirjev okraja Mozirje, se OPŠ Mozirje zahvaljuje vsem, ki so pripravili pionirjem Novoletno jelko — praznik otrok nove Jugoslavije. OPŠ. Okrajna skupščina Ljudske tehnike bo v sredo 12 I. cb 17. uri v dvorani Sindikalnega doma v Celju Nadaljevanje s 1. strani mom dela, z večjim izkoriščanjem su- rovin ter z novimi investicijami v pod- jetjih, ki so povečala proizvodnjo in na drugi strani z novoustanovljenimi podjetji. Tekstilna tovarna »Volna« v Laškem je kljub vsem težavam dosegla proiz- vodni plan že 15. decembra, na pod- lagi uvedbe brigadnega načina dela ter racionalizacije obrata. Z istimi težava- mi sta se borili tovarni v Sv. Petru in Škof j i vasi. Kladivarna Vitanje ima slabe pogoje, vendar je svoj letni plan dosegla že 22. novembra. Okrajno ko- vinsko podjetje v Žalcu pa je plan v nekaterih izdelkih občutno preseglo. Kljub temu, da so se podjetja borila z velikimi težavami , so z izvenplanskimi storitvami plan dosegla in pri tem zni- žala proizvodne stroške za 4,381.000 din. Tudi v dviganju kulturne ravni prebivalstva in soci- alnemu skrbstvu so bili doseženi znatni uspehi Pri vseh naporih za dvig gospodar- stva je Okrajni ljudski odbor istočas- no skrbel za dvig kulturne ravni pre- bivalstva. Številne prečiščene knjižnice, ki jih imajo vsi krajevni odbori razen Grobelnega opravljajo na tem polju veliko delo. Za splošno izobrazbo skrbi tudi pet ljudskih univerz, pri čemer je zanimiva ugotovitev, da je imela doslej najmanj uspeha univerza v Žalcu, kjer je največ profesorskega kadra, najbolj- ša pa v Braslovčah, kjer se pridno udejstvujejo posamezni inteligenti. V letu 1947 so v okraju Celje okoli- ca imeli poleg gimnazije le 4 sedem- letke, dočim je v letu 1948 naraslo šte- vilo na 13 z 1020 učenci. To število bo- do še pomnožili in tako vzgojili v ne- kaj letih potrebno število mladine s potrebno predšolsko izobrazbo za go- spodarske panoge. V Štorah in Laškem sta ustanovlje- na prva doma igre in dela, ki pa še ne zadovoljujeta potrebam. Ukinitev do- mov v Sv. Pavlu in Polzeli, kjer je za- posleno veliko število žensk, prikazuje popolno nerazumevanje odgovornih or- ganov. Večerne gimnazije, izobraževalni te- čaji in potujoči kino so važni činitelji kulturno-prosvetne vzgoje. Kino sicer obratuje, ima pa še slab kader in ni J dosegel zaželjenih rezultatov. V osta- j lem še niso premagane začetne težave ! in se na tem področju ukazuje še mno- go resnega dela. Oddelek za socialno skrbstvo pri ! Okrajnem ljudskem odboru je delal po vodilnem geslu: Zdravstvo širokim de- j lovnim množicam, zdravstvene usta- j nove, ambulante in rešilne postaje tja, L kjer so delovni ljudje. Zdravstveni dom na Planini, ki je bil otvorjen v začetku decembra, je za ta- mošnje prebivalstvo, ki je oddaljeno od bolnic, velika pridobitev. Ustanav- ljanje ambulant v podjetjih, organizi- ranje zobnih postaj v Štorah, Zabu- kovci, Planini in Kozju ter ustanavlja- nje drugih sanitarnih ustanov in na- prav je stalna naloga poverjeništva in sanitarne inšpekcije. Za tiste, ki ne morejo več sodelovati pri izgradnji, za onemogle in otroke izven dečjih do- mov je bilo v letu 1948 porabljeno 10 milijonov dinarjev. Oddelek za socialno skrbstvo pa ne rešuje vprašanje socialnega skrbstva zgolj z denarnimi sredstvi, temveč vključuje v šole in proizvodnjo vse, ki imajo izglede, da bodo postali koristni člani družbe. V delo in šole je bilo do- slej vključenih 53 sirot. Ob zaključku svojega poročila je predsednik okraja poudaril, da čaka odbornike kljub izvršenemu delu še mnogo naporov. Trenutno je pred ljud- skimi odbori poostrena in odkrita bor- ba z vaškimi mogotci in špekulanti. Naloga delovnih kmetov in delavcev je, da usmerijo svojo borbo proti tistim, ki so kljub vsem prošnjam ostali trdi in niso razumeli potreb ljudske pre- hrane, temveč so bogateli na račun skupnih trenutnih težav. V diskusiji po poročilu predsednika je govorilo 24 odbornikov. Govori di- skutantov so v glavnem izpopolnjevali predsedniško poročilo. Kot zadnji je govoril sekretar Okrajnega odbora tov. Ocvirk Ivan: Vrsta novih sklepov in odločb, poostrena budnost in aktivnost odbornikov in vsega ljudstva bo omogočila Se večji procvit in razvoj i.udske oblasti Iz poročila izvršnega odbora in tov. diskutantov smo razčlenili mnogo stva- ri, mnogo naših pomanjkljivbsti in na- pak, ki jih delamo v našem okraju. Posebno tov. Vodovnik se je dotaknil vprašanja razredne borbe na vasi in tudi ostali so pokazali na našega so- vražnika, ki ga imamo na vasi. Zdi se mi potrebno, da se še jaz dotaknem stvari, ki se jih še ni nihče dotaknil, ali pa še premalo. Prvo je razredna diferenciacija na vasi in čim tesnejša povezava z na- šim delovnim kmetom. Delavski razred pod vodstvom KPJ je poklical vse poštene Slovence v bor- bo proti okupatorju in domačim Izda- jalcem. Ta borba, ta naša socialna re- volucija, katera ima vse osnove raz- redne borbe je, ki se je mnogi naši tovariši, kakor tudi krajevni LO več- krat ne zavedajo. O poostreni borbi na vasi smo že govorili in bomo še govorili. To borbo bomo tudi izvajali. Na kongresu KP Hrvatske je tov. se- kretar Bakarič omenjal, da se mnogo bije pri nas po kulakih, da pa nismo s tem dosegli nobenega uspeha, maiveč le to, da so se ti še bolj trudili in po- ostrili borbo. Ce o teh stvareh čitamo in razpravljamo, je treba končno na- praviti konkretne sklepe in te sklepe na terenu izvršiti. Vidimo, da je delavski razred dal iz sebe vse, da zgradi čimprej socializem. Naslanja se pri tem na vaško revšči- no in poziva delovne kmete, da mu pomagajo. Vemo, da smo ravno z OF združili tako delavca, bajtarja, male- ga kmeta, kot delovnega srednjega kmeta, ki vsi morejo danes voditi raz- redno borbo proti vsem sovražnikom socializma na naši vasi. Ti sovražniki so kulaki in duhovniki. To so tisti, ki še hočejo vedno izkoriščati. Iz diskusije, ki se je tukaj lazvijala, ste lahko videli in razumeli, zakaj ima- mo v poedinih primerih zaznamovati tako slabe uspehe. Opozarjam na od- dajo mleka, svinjskih kož, na oddajo krompirja, na kontrahažo vina in takoj bomo videli, kaj je v ozadju. Povsod so v ozadju sovražniki delovnega člo- veka, mi vsi skupaj pa proti temu ni- česar ne napravimo. Opažamo, da se z vsakim dnem razredna borba na vasi zaostruje, da razni vaški mogotci in kulaki ne dajejo skupnosti tega, kar bi lahko, da ne rede toliko živine, ka- kor bi jo lahko, da ne pridelajo toli- ko žita, kakor bi lahko itd., vse to pa samo zato, da zavirajo našo pot v so- cializem. Zavedati se moramo, da mo- ramo biti tesno povezani v borbi proti sovražnikom graditve socializma. Poudaril bi sledeče: V teh dneh smo zaprli tri duhovnike: kaplana iz Žalca, župnika iz Vitanja in župnika iz Št. Vida pri Planini. Mi ne zapiramo teh ljudi zato, ker so duhovniki, zapiramo pa in bomo zapirali še protiljudske duhovnike, ki so eksponenti Vatikana v našem okra- ju. Ne bomo dovolili, da bi tisti du- hovniki, ki so za časa okupacije v mnogih primerih sodelovali z okupa- torjem, se po osvoboditvi družili z reakcijo. O teh protiljudskih duhovni- kih pa je bilo ugotovljeno, da so bili tesno povezani s tisto reakcijo, ki je bila pred leti obsojena od ljudskih so- dišč. Naše ljudstvo govori o tem, kako preganja ljudska oblast duhovnike. Vsem tem ljudem bomo povedali, zakaj smo jih zaprli. Na sestanku bomo po- jasnili, zakaj se je to zgodilo. Ko bomo predpisovali razne oddaje, je treba vedeti, da se vedno predpiše taka obvezna oddaja, kakršna kmetu v konkretnem primeru pritiče. Isto ve- lja za davek. Davek se mora plačati od vsakega dohodka, ki bi ga v kon- kretnem primeru nekdo lahko imel, če ne bi sabotiral. Na prvem zboru volivcev pokažimo, kdo so sovražniki ljudske oblasti in de- lovno ljudstvo bo spoznalo, kateri so njegovi prijatelji in kateri sovražniki. Ko istočasno govorimo o povezavi delovnega ljudstva med delavci in de- lovnimi kmeti, je treba vedeti, da je naloga ljudske države, da hoče po- magati našim delovnim kmetom. Ona jim nakazuje pot in obliko za boljše življenje, to je našo zadružno pot, na- še kmetsko zadružništvo. Tem ciljem služijo naše zadružne ekonomije in na- še kmetsko-obdelovalne zadruge. Ravno, ko največ delamo na tem po- lju pri graditvi in razvijanju zadružni- štva na naši vasi, so ravno tisti so- vražniki proti vsemu temu napredku, proti našemu delu, ki so doslej držali malega delovnega človeka v odvisno- sti. Dolžnost vseh delovnih ljudi, de- lavca, malega in srednjega kmeta je, da zaupa KP in naši ljudski fronti. Treba 'je ustvariti tako življenje, da ne bodo več odvisni od bogatejših kme- tov na vasi. Ustvariti je treba objek- tivne in subjektivne pogoje za naše zadružništvo. Glede parol, ki jih meče reakcija, da bo zemlja nacionalizirana, smo si menda vsi na jasnem. Na jas- nem smo si pa tudi, da je naša pot v osnovnih vprašanjih enaka graditvi so- cializma v Sovjetski zvezi. Vsi imamo en sam socializem, vsak ima pa svojo obliko. Naša naloga bodi, da ravno na naši vasi združimo čim večje število delovnih kmetov in da istočasno poka- žemo delavcem tiste, ki so proti gra- ditvi socializma na vasi. Ce bomo to pravilno razumeli, bomo v kratkem ustvarili boljše življenje. Govor tov. Ocvirka so navzoči po- zdravili z dolgotrajnim ploskanjem. Na osnovi zakona o ureditvi ljudskih sodišč je tov. dr. Pavlič Marijan podal poročilo o delu okrajnega sodišča v času od zadnjega zasedanja, nakar je sledila izvolitev stalnih sodnikov in sodnikov prisednikov, ter članov dis- ciplinskega sodišča in disciplinskih to- žilcev. Po sprejetju dodatnega proračuna za leto 1948 je skupščina razpravljala o izvolitvi novih članov Izvršilnega od- bora na mesto premeščenih in razre- šenih odbornikov. Kot nova člana sta bila soglasno izvoljena v Izvršilni od- bor tov. Ocvirk Ivan in tov. Resnik Rudi in Vrbnjak Ivan. Za nadaljni razvoj in procvit Okraj- nega ljudskega odbora je skupščina sprejela vrsto odločb, med drugimi od- ločbo o ustanovitvi Okrajne ekonomi- je s sedežem v Rimskih Toplicah, usta- novitvi Okrajne mehanične delavnice v Vojniku, Okrajne opekarne v Lju- bečni in Sv. Lovrencu, Okrajnega pod- jetja za odkup odpadkov, Podjetja za izdelovanje poljedelskih strojev. Lesne- ga industrijskega podejtja. Okrajnega kino-podjetja, ter odločba o nakupu stanovanjske stavbe za delavce bodo- čega okrajnega podjetja v Sv. Juriju. Sprejet je bil tudi odlok o omejitvi prostega razpolaganja z blagovnimi zalogami in inventarja lastnikov opu- ščenih zasebnih trgovskih m obrtnih obratovalnic. Poleg tega je bila sprejeta vrsta sklepov, s katerim: bodo odborniki or- ganizacijsko utrdili krajevne ljudske odbore in prispevali k skupnim napo- rom delovnega ljudstva za čimprejšnjo izgradnjo socializma. Leto II. — Štev. 2. »CELJSKI TEDNIK« Stran 3. Po nekaterih krajevnih ljudskih odborih zelo malo skrbijo za izselience-povratnike 2e leta 1945. so se začeli vračati z vseh kontinentov izseljenci — ljudje, ki jih je bivša Jugoslavija prisilila, da so zaradi pomanjkanja dela in zasluž- ka odšli po svetu s trebuhom za kru- hom. Precejšnje število jih je prišlo v okraj Celje-okolico. Vsi so se vključili v delo, pomagali pri obnovi ter danes z vsakdanjim delom v produkciji in s svojo strokovno sposobnostjo pomagajo graditi socializem — skupno z nami našo boljšo bodočnost. Delajo in trudijo se, ker so na sebi čutili tujino. Mi pa jih nismo vedno in povsod razumeli. Večkrat smo jih gledali kot tujce, kot ljudi, ki so nam v napoto. Da se ni- smo interesirali za njihove življenj- ske prilike, nam dokazujejo sledeči pri- meri: KLO Žalec in uprava rudnika Zabu- kovca je v letu 1946 namestila povrat- nike iz Francije v staro hmeljarno — sušilnico, kar dve družini v eno sobo, kljub temu, da je bilo stanovanj v Žal- cu dovolj. V preteklem letu je direk- cija rudnika prejela od ministrstva za delo LRS tri velike barake za nastani- tev izseljencev. Po dolgem času so uspeli postaviti eno barako. Sestavili so jo pa ne za povratnike, temveč zato, da so v isto zložili dele drugih dveh barak. »Da se ne bodo močile na dežju, ker je škoda,« so dejali. Pa res škoda, da danes ljudje še tako razumejo po- trebe živega človeka. Podobna zadeva je s preureditvijo sušilnice v Žalcu. V jeseni 1. 1948. bi morala biti stavba končana, pa ne bo nič čudnega, če bo šele prihodnjo jesen. KLO Skofja vas je 6-člansko izseljeni- ško družino stisnil v eno sobo, v nekem drugem kraju, pa so manjši družini dodelili 11 m dolgo dvorano, ki je sploh ni moči ogreti. Hišna gospodinja v Marija gradcu št. 33 si je svoje stano- vanje lepo uredila. Z nakazanim stek- lom je zasteklenila dvojna okna. Stari- ma izseljencema v podstrešni sobi, pa ni privoščina niti enojna okna. KLO Braslovče je pustil stare izseljence na zimo brez vsakega ogreva. Večina kra- jevnih odborov sploh nima evidence o izseljencih kako naj potem za iste skr- bijo in kako naj vidijo, da ponekod 5 ali več članska družina spi v dveh ali treh posteljah. Navedenih je le nekaj najvidnejših napak, ki pa na žalost niso edine. Izseljenci povratniki so naši držav- ljani, so naši sograditelji socializma in imajo iste pravice kot vsi ostali de- lovni ljudje. Ne samo, da moramo do- sedanje napake odpraviti, povratnikom, moramo ustvariti take življenjske po- goje, kakršne si zaslužijo s svojim de- lom in kakršne zahteva za nas vse na- ša nova družbena ureditev. K. Dva najboljša cinkarnarjaa, sta častno dosegla osebne obveznosti Dno 6. novembra 1948. smo poročali, da je sindikalna podružnica ob priliki pregledov uspehov in razdelitvi nagrad ob koncu tekmovanja v čast I. kon- gresa ESJ pohvalila najboljše prosto- voljne delavce. Ob tej priliki je tov. Radulovič Ru- dolf obljubil, da bo do konca leta, to je v dveh mesecih, opravil 130 prostovolj- nih ur. Tov. Grizolt Emerik pa, da bo do konca leta opravil 100 prostovoljnih ur. Z veseljem je brigadir prostovoljne- ga dela potrdil, da je tov. Radulovič prekoračil svojo obvezo za 2 uri in to 7 dni pred zadanim rokom. Tov. Gri- zolt pa 5 dni pred rokom za 9 prosto- voljnih ur. Imenovana tovariša sta do danes do- segla rekord na prostovoljnem delu. — Sindikalna podružnica in uprava pod- jetja sta o njima vodili računa in sta bila oba ob zaključku leta nagrajena. IZSELJENCI — POVRATNIKI! Na zadnjem sestanku izseljencev, ri se je vršil 31. decembra 1948 na OLO Celje-okolica, je bilo ugotovljeno, da večje število izseljencev ni izpolnilo an- ketnih listov, da torej KLO in OLO ni- majo potrebne evidence. V Vašem interesu je, da se takoj zglasite na svojem KLO in da izpolnite anketne liste, KLO pa naj iste takoj pošljejo na OLO. Poverjeništvo za delo OLO Celje-okolica REDNA LETNA SKUPŠČINA Krajevnega odbora RKS CELJE — IV. ČETRTI se vrši 12. januarja 1949 ob 19. uri v dvorani obrtnikov — Vodnikova al. Vabljeni vsi člani! CELJANE opozarjamo na PUTNIK-ov masovni obisk operne predstave LA BOHEME — Puccini, v soboto dne 22. januarja 1949 ob 18. uri in s povratkom iz Maribora ob 23.30 Cene aranžmanom (vožnja in vstop- nica znašajo od 60 do 95 din. Prijave sprejemajo posamezne sindi- kalne podružnice in poslovalnica PUTNIK-a v Celju. Obenem poziva poslovalnica PUT- NIK-a vse one prijavljence za izlet v Postojno dne 5. IX. 1948, ki je bil za- radi tehničnih ovir odpovedan, da naj- kasneje do 31. januarja 1949 vnovčijo prejete bone. Po tem terminu bodo omenjeni boni zapadli. skupščina sšd kladivarja V četrtek, dne 13. januarja 1949 bo ob 19. uri v Ljudskem gledališču v Ce- lju redna letna skupščina SŠD Kladi- varja. Dnevni red skupščine: 1. Otvoritev in pozdrav. 2. Volitev delovnega predsedstva, za-, pisnikarja, dveh overovateljev zapis- nika in kandidacijske komisije za se- stavo odbora. 3. Poročilo upravnega odbora o de- lu v letu 1948. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo nadzornega odbora. 6. Diskusija. 7. Volitev novega odbora. 8. Program dela za leto 1949., spre- jetje proračuna, sklepi skupščine. 9. Svečana razdelitev priznanj, po- hval in fizkulturnih značk. 10. Zaključna beseda. Obveščamo vse fizkulturnike in športnike društva in športnih sindikal- nih grup, da je udeležba na skupšči- ni za vse članstvo obvezna. Prav tako vabimo vse prijatelje dru- štva, predstavnike množičnih organiza- cij in širšo javnost, da se udeležijo skupščine v čim večjem številu. Uprava sšd Kladivar ali si že Član sindikalnega športnega kluba »kladivar«? mladinsko prvenstvo celjskega okrožja V dneh od 25. do 28. decembra 1948 se je vršil v Celju v Šahovskem domu prvi turnir za mladinsko prvenstvo celjskega okrožja. Turnirja se je udeležilo osem igral- cev, trenutno najmočnejših mladih ša- histov v celjskem okrožju in Brežicah. Prvo mesto je zasedel Velej Jože, Celje 5V? točk. Drugo Drobež Jože, Trbovlje s 5. Tretje Malneršič Kari, Brežice Četrto Kladnik Rudi, Hrastnik s 4. Peto Preložnik Vinko. Celje s 3. Šesto Štrajher Anton, Ro- gatec z iy2. Sedmo Skaza Ivan, Vele- nje z 2. Osmo Sredenšek Robi, Šent- peter 1J4 točke. Velej Jože in Drobež Jože bosta za- stopala celjsko okrožje na turnirju za mladinsko prvenstvo Slovenije, ki bo od 15. do 30. januarja 1949. v Mari- oglejte si razstavo sšd »kladivarja« v izložbah ljud. magazina! kulturna prireditev Združenje oglušelih in gluhonemih za okraj Celje-mesto in Celje-okolica priredi v soboto, dne 15. januarja 1949 ob 5. uri popoldne v veliki dvorani OLO Celje-okolica kulturno prireditev »Svojeglavček«. Vljudno vabimo, da se udeležite te edinstvene prireditve, ki jo igrajo samo gluhonemi, ker bo za- nimiva in ker je čisti dobiček name- njen v korist siromašnim gluhonemim. Vstopnina 20 din. Odbor. KINO | ŽALEC Sobota 8. in nedelja 9. januarja: Sovj. umet. film Sreda 12. in četrtek 13. januarja: Sovj. umet. film PREDSTAVE SE VRŠIJO: ob delavnikih ob 19. uri, ob nedeljah ob 15,17 in 19. uri. * Obveščamo cenjene stranke, da zaradi menjave lastništva dvignejo do 31. januarja 1949 vsa oblačila, ki se nahajajo v poslo- valnici Mestnih kem. čistilnic v Celju, Stanetova ulica 5. Kdor do navedenega roka ne bi dvig- nil oblačil, bo moral iste dvigniti v Mariboru. Poslovalnica mest. kem. čistilnic Celje * KINO METROPOL Od 7. do 13. januarja: jugoslovanski film: Sofka KINO DOM Od 8. do 10. januarja: sovjetski film: Brez dote IZGUBIL SEM LISTNICO z večjo vsoto denarja in uslužbensko knjižico na ime Stanič Ivan. Poštene- ga najditelja prosim, da jo odda v upravi lista, denar si lahko obdrži. Rabimo učenko in praktikantko Tvrdka »Singer« šivalni stroji, Celje. STANOVANJSKO HIŠO z vrtom v bližini Celja ali v okolici, ta- koj kupi Bizjak Angela, Trnovlje 102. OSEBA ki je pozabila ženski dežnik pri »Foto- LIK«, Celje, naj ga pride iskat. NOVI GROBOVI: Vovk Olga, nameščenka iz Celja, Ma- riborska ul. 44. Crešnar Janez, žagar iz Loške gore 11, Zreče. Pocajt Ignac, upokojenec iz Stare vasi 70, Velenje. Šuln Danijel (proglašen mrtvim) od 1944. leta, žel. sprev. iz Celja. Travnar Terezija, upokojenka iz Celja, Slom- škov trg 5. Hrobat Franc, rentnik iz Celja, Sp. Hudinja 84. Jagodič Marjan, sin srednjega kmeta iz Celja Ipavčeva ulica 10. Zakonjšek Marija, hči delavca iz Latkove vasi 7, Sv. Pavel pri Preb. Zakonjšek Anica, sestra Zakonjšek Ma- rije (dvojčki). Kramperšek Franc, sred- nji kmet iz Prožinske vasi 25, Vrbno, Celje-okolica. Šribar Franc, klobučar iz Celja, Kocenova 10. NOVOPOROCENCI: Raztočnik Franc in Škoberne Ivan- ka, oba iz Celja-okolice. Butinar Ma- rijan in Pečovnik Ana iz Šoštanja, on iz Celja. Cvitkovič Ivan in Remus Jo- žefa iz Krškega, on iz Črnomlja. Škrl Štefan in Krajnik Albina iz Zminca, on iz Radeč. Opozorilo zavezancem dohodnine Po čl. 59 Uredbe o dohodnini LRS so dolžni vsi zavezanci davka na doho^ dek od zasebnih poklicev in premože- nja ter družbene organizacije, v koli- kor so davku zavezane in ki plačuje- jo davek po odmeri, plačati po zadnji definitivni odmeri 1. obrok davka kot akontacijo za leto 1949 do 15. januar- ja 1949. Za kmetijske delovne zadruge in kme- tijska gospodarstva ta rok ne velja. Vse gori navedene davčne zavezance opozarjamo na pravočasno plačilo a- kontacij do 15. januarja 1949 v izogib stroškov in 6 odst. obrestim. Poverjeništvo za finance pri IO MLO Celje ZAHVALA Dne 31. decembra 1948 so obiskali člani množičnih organizacij iz Lise, kakor tudi zastopnica RKS v Celju tov. Zupančič oskrbovance v Domu one- moglih, se zanimali za njihovo oskr- bo in jih ob tej priliki obdarili z vi- nom, jabolkami in pecivom. Zastopni- ca RKS je spregovorila lepe spodbud- ne besede in jim voščila srečno novo leto. Dežurna zdravniška služba: dne 9. januarja 1949 dr. Podpečan Ivan, Mariborska cesta 24. Nedeljska zdrav- stvena služba traja od sobote opoldne do ponedeljka zjutraj. BOKSACl SŠD KLADIVARJA V ponedeljek 10. I. pričnemo zopet z rednimi treningi, in to vsak ponede- ljek in četrtek od 6. do 8. zvečer v te- lovadnici okoliške šole. DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE EMAJLIRANE POSODE V CELJU ŽELI VSEM OSTALIM DELOVNIM KOLEKTIVOM ' V TRETJEM LETU TITOVE PETLETKE VELIKO USPEHOV TER OBLJUBLJA IN SE OBVEZUJE, DA BO ŠE Z VEČJIM ELANOM PRI DELU DAL LJUD- STVU DOVOLJ IZDELKOV IZ SVOJE PRODUKCIJE Stran 4. »CELJSKI TEDNIK« Leto II. — Stev. 2. Urejuje uredniški odbor — Odgovorniurednik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje, Prešernova 17 — Tiska Mohorjeva tiskarna