Slev. 22 (Tek. račnn s pošte. -. C. con ta Fošta)
Trstn, petek 28. maja 1926.
Leto tv.
::	Izhaja	vsak	petek dopoldne.
Naslov: TRST - TRIESTE CASELLA CENTRO 37 :: ali pa: Via Imbriani 9/111.
 0O0-------------
Izdaja: konsorcl) MALEGA i-ISTA
MALI
TEDNIK ZA NOVICE IN P
JST» • TlieSlC '
REJSKO	V
1 \NA
stotink.
leto 20 lir
-oOo
Odg. urednik IVAN PREŠEL
Mali Koledar.
Petek, 28. maja: kvatre, Avguštin, Viljem. — Sobota, 29.:	kvatre, Marija
Magdalena Pariška. — Nedelja, 30.: Sv. Trojica, Feliks. — Ponedeljek, 31.: An-fiela, Kancijan. — Torek, 1. junija: Ju-vemcij. — Sreda, 2.: Marcelin, Peter« in Brazom. — Četrtek, 3.:	Presv. Rešnje
Telo. — Petek, 4.: Kvirin.
MALE NOVICE
Podeštati.
Za podeštate občin tržaške pokrajine so imenovani: Brovedani Virgilij za občine Nabrežina, Šempolaj, Slivno, Mavhinje, Devin; Kavalir Dreossi Jožef: Vreme, Gornje Vreme, Famlje; Kav. Giliberti Prane: Hrenovice, Bukovje; Zusig Jožef: Doberdob; Dal Soglio Marij: Dutovlje, Skopo, Kopriva; Kav. dr. Cosolo Higin: Fogliano; Lescovich I.udvik: Naklo, Lokev, Rodik; Marini Marino: Postojna; Perlati Franc: Ronchi; Radovani Pavel: Dolina; Premru Maks: Šmihel, Košana; Ronchi Alojz: St. Peter; Kav. Piovano Celzij: Sežana; Kav. Mohorčič Ludvik: Zgonik, Repentabor; Medon Jožef: Senožeče, Laze, Sinadole, Dolenja vas; Gerbec Jožef: Tomaj, Štjak, Avber; Maffei Ludvik: Slavina. — Večina slovenskih občin je dobila italijanske župane.
Volitve v Dalmaciji.
V nedeljo 16. maja so bile po celi Dalmaciji volitve občinskih odborov. Na-splošno so napredovale hrvaške stranke proti srbskim. Toda Radičeva stranka je dobila manj kakor prejšnje čase. Narasla je Pučka (ljudska) stranka. V Splitu so dobili komunisti 10 odbornikov. Toda vlada je vse lcomunistovske mandate razveljavila.
Kaj piše «Učiteljski list» o govora poslanca Besednjaka.
V Učiteljskem listu beremo: «0 priliki proračunske razprave je nastopil poslanec Besednjak s odločnim govorom o našem šolskem vprašanju. Zadel je v živo, zakaj nekateri gospodje in ekscelence so mu ugovarjali z ničevimi frazami in truščem, ko jih je poslanec z argumenti pritisnil ob steno.
K govoru se povrnemo. Pogumni in posrečeni nastop poslanca Besednjaka bo vse slov. učiteljstvo sprejelo z zadoščenjem, ker zadeva vprašanje naših vitalnih interesov in ker se prav sedaj spet izvaja nad učiteljstvom pritisk. Naš list je prvi, ki to brez pridržkov, brez predsodkov poudarja, ker znamo ceniti vsako delo v splošno korist.«
+ Dr. Karel Triller.
V Ljubljani je umrl dne 21. maja v starosti 64 let nenadoma dr. Karel Triller, zelo odlična osebnost v slovenskem javnom življenju. Po poklicu odvetnik, je deloval v vodstvu «Narodno-napredne stranke.« Po Tavčarjevi smrti je bil predsednik Ljubljanske kreditne banke. Bil je izrazit zastopnik liberalizma, a v casu potrebe je znal ceniti skupen nastop vseli narodnih sil. Zato so ga tudi nasprotniki spoštovali. N. v. m. p.
fantje se zbirajo, v Belgrad marširajo.
V prvi polovici julija nameravajo vsi framazoni iz Evrope prirediti velik shod v Belgradu, kjer so tudi pridni «bratje» te čudne vere.
Iz Livorna.
s° poslali pozdrave vojaki 13. topniškega polka : Batič Vladimir, Trnovo pri Gorici; Zorn Pran, Prvačina; Rudi Milič, Salež; Franetič Anton, Potoče; Rosič Karel, Logje pri Bre-Rinju; Prvanje Ivan, Stopnik ob Idriji; Kolarič Angel, Sv. Barbana pri Miljah; Sapel Anton, Rocol; Škabar Josip, Temnica.
Zgodbe Slovenca na tuiem
Ciril Sovič, ki je srečno prišel po dolgem času v slovensko domovino, je pripovedoval svojo čudovito zgodbo poročevalcu «Slovenca». Zajemljiva je, pa tudi poučna za tiste, ki hodijo na Francosko.
V VOJSKO JIH IZVABLJAJO. Delali smo v rudniku v Pas de Calais na Francoskem; trije smo bili nerazdruž-ni prijatelji: Ivan Koželj, Fr. Zelič ter jaz. Maja meseca 1925. nas je nek Hrvat, Ilija smo mu rekli, prišel nagovarjat, naj gremo rajši doli v Maroko, kjer dobimo lažjo službo in sicer kot policisti ali pa finančni stražniki. Nismo mu verjeli. Sele ko se je tudi on poslovil od rudnika (prepozno smo spoznali, da le na videzi) in rekel, da gre z nami, smo se odločili za odhod. Pripeljali smo se v Pariz. Imeli smo v nekem hotelu vsak svoj kovčeg z vsemi prihranki. Skupno z onim Ilijc smo se šli javit za v Maroko. Dobili smo vozne listke do Marseja. Mi trije smo si nekoliko ogledovali Pariz. Ko gremo po kevčege, kovčegov nikjerI Vratar nam je povedal, da je vse odnesel tak in tak mož (bil je Ilija),.češ da jih nese na kolodvor. Tako smo bili okradeni. Kaj zdaj? Odločili smo se vseeno za Maroko. Odpeljali smo se torej na jug v Marsej in o-dondot čez morje v francoski Alžir.
KAKOR POD MARIJO TEREZIJO. Tu nas niso nič vprašali, kaj hočemo;
še, kako so sovražniki streljali na mulo, ki mi je pa kmalu izginila izpred oči. Zvečer sem v bolnišnici vpraševal po Koželju; toda med bolniki ga ni bilo. Zgodilo se je torej ali da je po poti umrl in so ga «sanitejci» vrgli z mule, ali pa so transport zajeli Druži, ki pa ranjencem ne prizaneso, temveč vsakemu brez odloga glavo odrežejo. Izgrešil sem bil tudi Zeliča; ostal sem sam. V začektu decembra pa sem sklenil, da pobegnem.
NOČNI BEG.
Šotorili smo nekje zapadno od Esre. Gez dan smo se prosto gibali, ob osmih zvečer pa smo morali biti vsi v taborišču, obkroženem s štirikotno žično ograjo. Kdor bi ponoči hotel ven, bi bil vsak ustreljen. Dne 5. decembra sem si ogledoval okolico. Pa sem tam v ravni nekje zapazil vodnjak (vodnjaki so na Ju-trovem tako velikega pomena) — nisem dosti pomišljal; zavihtel sem se in se skril vanj. Ura jo bila dvo popoldne. Čakal sem. Ob osmih sem slišal v taborišču trobiti «apel». Ko je vse utihnilo, sem se splazil iz vodnjaka. Kam pa zdaj? Iz ljudske šole sem vedel, da se treba ravnati po severnici. Kmalu sem jo našel in vedel, kje je zapad, kamor sem hotel bežati. Pričel sem teči. Nikjer ni bilo čutiti žive duše, nobenega človeškega bivališča. Cez kako uro sem naenkrat zaslišal prav blizu divje streljanje. Sklonil
MIHEC
HM
sJAICEC
IIIU C Pi v Novloah zmaji strašijo, mlllLU. divjaki, gadje, močeradi. Illirn , Vprašanja šol oe plašijo, JA ALU ■ omenijo ga le — neradi.
Za smrt je malo treba.
Bobby Learch je 1. 1911. v jeklenem sodu preplaval slap Njagare. Tri ure so ga premetavali vrtinci sem in tje, predno so ga pol mrtvega prijatelji potegnili iz vode. Predlanskim je hotel ponoviti drzni poizkus v krogli iz kavčuka, a so m*» kanadska in ameriška oblastva to prepovedala. Možu, ki je premogel niagarski slap, je sedaj prinesla smrt lupina po-maranfe. Spodrsnilo mu je na nji, padel je, si zlomil nogo, nogo so mu odrezali i« kmalu potem je umrl.
vtaknili so nas v vojaške suknje; posta- jsem se ter bežal dalje po vseh štirih, H smo francoski legionarji. Dobra dva i Kmalu sem se prepričal, da velja streljanje drugim ubežnikom. Tako som tekel do štirih zjutraj. Tedaj pa mi udari v uho naenkrat mogočen šum. Pred sabo zagledam reko. Bila jo reka Jordan. Malo niže se je razprostiralo Genezareško jezero.
K ANGLEŽEM.
Svojo žepno uro sem vteknil v usta, pa takoj pričel plavati čez reko. V sredi sem začel pešati. Poskusil sem stopiti na noge. In res I Začutil sem dno. Prebredel sem jo. Tako sem prišel na drugi breg, v Palestino, v oblast Angležev. Njihova straža me je prijazno sprejela. Odvedli so me v mesto Kajfo (pod Karmelsko goro). Tam sem ostal še čez božične praznike. Nagel sem še več pribežnikov. Mene so porabili pri zidanju neke utrdbe. Nekega dne v januarju so nas naložili v velik avto in odpeljali smo se skozi Samarijo gori v Jeruzalem. Videl sem Oljsko goro. Še isti dan smo bili že zopet v Kajfi. Dne 15. januarja 1926. so nas prijazni Angleži vkrcali na italijanski parnik «Helio», ki nas je pripeljal v Trst. Dne 31. januarja t. 1. sem v Trstu stopil na suho ter se javil pri jugoslovanskem konzulatu.
meseca so nas vežbali, potem so nas pa odpeljali z ladjo mimo Aleksandrije gori v Beirut, odkoder je najbližja zveza v Damask. V Beirutu smo se izkrcali. Nato smo nastopili marš proti vzhodu, čez Libanon, proti Damasku. Dne 15. avgusta smo dospeli v Ghasalč.
V BOJU Z DRUŽI.
Prvič smo se udarili z Druži dne IV-septembra 1925. Napadali smo sovražno postojanko. Nas je bilo okoli 500 mož (vseh mogočih narodnosti:	Rusov, Ce-
hov, Poljakov, Bolgarov, Portugalcev, Italijanov, Nemcev, samo — Francoza nobenega!) Druzov pa okoli 5000. Kaj čuda, če se nam je slaba godila! Vklub temu smo skušali prodirati.
EDEN MRTEV, EDEN ZGUBLJEN.
V jutru dne 8. oktobra smo spet zadeli ob sovražnika. Tedaj pa nenadoma zakliče tovariš poleg mene: «Joj, tvoj prijatelj Ivan je ranjeni« Skočim k njemu: dobil je bil strel v čelo, krogla mu je šla skozi lobanjo. Vprašal me je še: «Ali bom umrl?« Potem se ni več zavedeL Zavezali smo mu rano, kakor smo vedeli in zn,ali, ter ga položili na mulo, da bi ga odnesla v bolnišnico, v mestece Esra. Videl sem
Razprava proti ponarejevalcem.
V Budimpešti se je 7. maja začela sodnijsika razprava proti knezu Win-dischgiraetzu,' policijskemu ravnatelju Nadossyju in drugiim ponarejevalcem francoskega denarja. Nekaj dni pred razpravo je nastal ogenj v sodniji in so zgoreli važni papirji. Zato tudi ni pričakovati, da bi bila izrečena pravična sodba. Bo že vlada «naredila, da bo prav«.
Po 12 letih
se je oglasil iz Rusije neki vojni ujetnik, doma s Tirolskega. Prebiva v Sibiriji, kjer se je oženil, ima otroke in malo premoženje. Ze večkrat je pisal domov v Briksen, pa niso dobili. Sedaj po 12 letih je prišlo šele to pismo.
«Koroški Slovenec«
je tedenski časopis, ki brani pravice Slovencev pod Avstrijo. Zanimivo je to, da ima upravništvo v Celovcu, tiska in izdaja so pa na Dunaju. Tam v Avstriji stane celoletno 4 šilinge (14 naših lir), posamezna številka pa 10 grošev (35 naših stotink). Velik je kakor Mali list in korajžen tudi. Sedaj izhaja že šesto leto. Pogrešamo mi in koroški kmetje v njem Pepota iz Koludrovice, ki bi katero povedal v domači koroški govorici. To bi nas spominjalo one prelepe «Tam čez gmajnico, tam čez izaro...« in krasne dežele, kjer naši vrli Korošci bijejo pravične boje.
BELEŽKE.
Narodno glasilo «Novice» je poročalo
o govoru poslanca Besednjaka le par vrstic. Na prilogi raje malajo Indijance, kače in strahove. Naše šolske težave so jim bolj od rok.
Pljuvati je grdo. «Preporod» je pljunil na poslanca Besednjaka o priliki njegovega govora za šolstvo. Bilo je zelo neumestno in sploh je pljuvanje neolikano. ■	. '
Nedotakljivo. V torek je imela «Edinost« napad verske blodnje. Hotela je proglasiti svojo krščansko rimsko-kato-liško pravovernost. Seveda je pozabila1, da sodba o pravovernosti no gre nji. V članku pa se je starikavi beti hudo zaletelo. Trdila je, da so ji vera in Cerkev «nedotakljive« svetinje. Viš, teta, lastni jezik te izdaja. Pravemu verniku mora biti vera in cerkev »dotakljiva«, rad e« mora dotakniti blagoslovljene vode, cerkvenih klopi, spovednic itd. Komur j# vso to nedotakljivo, naj se ne hvali s krščanstvom. —- Opazovali smo že neštetokrat, kako se «Edinost» boji tiskati besedo «krščanstvo» in drugo take. Tudi t-e ji je «nedotakljivo». Nadomešča jih s praznim frama-zonskim «človečanstvom». Njen namen je vzgajati občinstvo v verski brezbrižnosti (indiferemtizmu). To reč pa katoliška cerkev obsoja. Zato ima tržaška teta še dolgo pot pokore, predno bo res katoliška.
Babje čenče prinaša komunistovsko «Delo» in se s tem očitno hvali. Vidi se, da je uradni komunizem na slabih nogah. Prehitro jo prijahal za svojim liberalnim očetom v slepo ulico, iz katere mu ne bo pomagal Marks, ampak le marš nazaj. V ti zadregi «Delo» psuje inl zmerja in znaša skupaj prazne floče o papežu, škofih in takih rečeh. S takim! čenčami bo naenkrat rešeno socialno vprašanje. Žalostna dedščina liberalizma !
Proti Narodnemu svetu so zapodili v boj tudi «Novice», ki se lažejo, da ves narod odobrava edinjaško trmo. Ivo bi «Novice» res bile neodvisen list, bi drugače pisale.
Pravica in postava
Ta članek je napisan za tiste, ki jih ▼eBeli misliti. Treba je, da se učimo spoznavati velikansko razliko med postavo in pravico.
Kaj je postava.
Postava ali zakon je splošno za vse veljaven ukaz ali prepoved, izdana od državne oblasti. Državna oblast pa ni samo t tem, da postave daje, ampak ima tudi moč, da državljane sili k izvrševanju postav. Država ima tedaj postavodajno (le-gislativno) in izvršilno (eksekutivno) oblast. Prav posebno stališče pa ima sodna oblast. Ona ima soditi o tem, ali se je zakon kršil ali ne ter odmeriti za kršenje zakona primerno zadoščenje ali kazen.
Razvoj države.
Ti trije osnovni prilastki državne moči so bili vedno in povsod, seveda v različnih stopnjah razvoja. Včasih so bili združeni vsi v eni sami roki. Kralji stare dobe so sami postave delali, sami sodili, sami kaznovali. V modemi državi, kakor se je razvila po francoski revoluciji (1. 1789.), se je državna oblast razdelila. Postavodajno moč je dobil parlament ali državni zbor. Na Angleškem n. pr. nima kralj prav nič odločevati, katere postave se bodo sklenile, katere pa ne. On je le Se častni načelnik izvršilne oblasti, katero izvaja v njegovem imenu prvi minister. Tudi sodna oblast je v moderni državi čisto samostojna. V Ameriki n. pr. sme sodnik celo o veljavnosti postav samih izreči svojo sodbo. Sodnik je čisto samosvoj gospod in če njegove sodbe niso ministru všeč, mora se minister potuhniti in molčati.
Kaj je dobro?
V modernih načelih o državi (rečemo jim demokratična načela) je mnogo zdravega jedra. Največje dobro tega demokratizma pa ni postavodajna moč državnega zbora, ampak neodvisnost in neod-»tavljivost sodnikov. V tem se razodeva spoštovanje do pravice in «pravica» je čisto drugačna gospa kakor njena slabša sestra «postava*.
Kukavičje jajce.
Kukavica znese jajce v tuje gnezdo in ko se tički iz vale, žre prikradena kukavi-«a hrano pravim mladičem ter jih pomeče slednjič iz gnezda in se raztega po njem kot vsemogočna razvajenka. Uboga ptičica, ki jo ponevedoma izvalila tega spaka, vsa obupana čivka in frfota, porušena je njena sreča, njen ljubi družinski mir, z grozo odpira oči in spoznava svojo zmoto, žalibog da prepozno.
V razvoju moderne države je bil liberalizem tisto kukavičje jajce, ki so ga državniki negovali in gojili kakor bedasta ptička. Izlegla se je kukavica diktatura in pometala iz gnezda vse nežne ptičke demokratizma.
Liberalna zmota.
Učili so bedaki, da ni Boga nad svetom. Svet sam da je Bog in da se ta <cbog» razodeva ne po prerokih in po svojem učlovečenem Sinu, ampak po državnih, oblastnikih. Država je Bog. Postavodajna oblast državnega zbora je božja oblast. Vsaka postava, katero sklene ve-«ina državnega zbora, vsaka taka postava je božja pravica in druge božje pravice da ni. Če je n. pr. nemški državni zbor sklenil (v predvojnih časih), naj se zatre narod in jezik Poljakov, je bilo to zatiranje božja pravica, lepo in pošteno delo.
Ce pa ni pravega Boga, sme tudi izvršilna oblast delati kar hoče, ker ni odgovorna nikomur, dokler parlament ne postavi drugih ministrov. Vse kar minister dela v dobi svojega ministrovanja, vse je prav in dobro, je božje delo.
Če ni pravega Boga, tudi «odnik ne more soditi po načelih nadnaravne pravice, ampak le po svoji pameti in volji in le *ako kot kaže tistim, ki vladajo. Vsako višje, nespremenljivo vodilo je izključeno. «Vest» je za brezverca prazna besed*.
Komunizem.
Marksov komunizem je liberalno some. Tudi on oznanja prav isti nauk, da je država Bog, samo druge besede rabi, oči drugače zavija in z rokami drugače maha. Z nogami pa maršira komunizem še vedno po liberalni muziki v tisto pusto in žalostno deželo, ki se imenuje «državna vsemogočnost)).
Liberalizem in komunizem — oba gojita duha državne vsemogočnosti, oba pripravljata diktaturo, oba mešata pojme o pravici in postavi. Oba v svojih posledicah zanikujeta človeško dostojanstvo in svobodo.
Kaj pa mi.
Mi krščanski socialisti učimo in verujemo, da je Bog stvarnik -nad svetom. Zato državi odrekamo božje lastnosti. Država ni vir pravice in dobrote. Ni vsaka postava že zato pravična in dobra, ker je napisana in podpisana od oblastnikov. Oblastniki lahko delajo tudi slabe in krivične postave. Če se slabe postave proti-vijo naši vesti, jih niti ne smemo izpolnjevati. Oblast judovskega Velikega zbora je bila zakonita oblast; toda hotela je prepovedati oznanjevanje krščanske
vere, dala je krivične ukaze. In kaj so rekli apostoli? Odgovorili so: «Boga je treba bolj 'poslušati kakor ljudi.n Trpeli so, a udali se niso in njihova stvar je slednjič zmagala.
Prava svoboda.
Liberalna in komunistična laž pravi: Država je več kakor človek. Mi pa učimo: Bog je ustvaril človeka po svoji podobi in sličnosti (t. j. s pametjo in prosto voljo). Nikjer se ne bere: Bog je ustvaril najprej državo, in ko ta ni mogla obstati brez delavcev in davkoplačevalcev, zato je potem naredil človeka, ki naj bi državi služil... Ali se kaj takega bere v svetem pismu? Ne. Bog je najprej ustvaril človeka, družino, narode. Zato ima človek svoje naravne pravice naravnost iz božjih rok in ne iz državnih postav. Na tisto bogodano, naravno svobodo človeka ne more vzeti patenta nobena svetna oblast. V prvih stoletjih rimskega velecesarstva so kristjani branili svojo duševno svobodo do skrajnosti; raje so umirali nasilne smrti, kakor pa da bi priznali cesarju pravico do človeške vesti. To je duh krščanske svobodoljubnosti. Le ta skrajna svobodoljubnost je zmagovita.
Poplava ob reki Padu.
Ob zadnjih poplavah v Italiji so tudi vojaki pomagali civilnemu prebivalstvu. Slovenski vojaki so nam o tem poslali sledeče poročilo:
Slovenci, ki služimo pri 4. ženijskem polku v Balonji, smo bili 20. maja oie-mudioma poklicani z drugimi vojaki vred na delo k reki Po (Padi), ki ja bila, zadnjo dneve zelo narasti a.. Ob treh smo prispeli v malo mestece Adria, kjer smo se za Silo utaborili; potem smo takoj odšli s kamjoni do reke. Razvrščeni ob levem bregu reke smo se hitro lotili dela, kajti izpod nasipa, ki je na tistem kraju visok kakih (i m, je naj številnih, mestih vdirala voda. Tam je bilo treba hitro mašiti. Kajti če M voda dobila le malo večje odprtine, so nasip me bi več ubranil tolikemu pritisku. Z ondotnimi prebivalci vred smo te luknje mašili in tako rešili poplave velike ravnine z vasmi vred, kar bi bila poleg človeških žrtev velikanska škoda na premoženju.
Naj,bolj nevarno je bilo v bližini vasi, ki se imenujo Partatorre. Tam je cesta, ki gre po nasipu, vsled pritiska že razpokala. Ondi smo zastavili vse moči, da bi ubranili vodi; to se nam je tudi posrečilo. V mnogih krajih je bilo trete, graditi drugi nasip na cesti, ker voda, ki je še vedino naraščala, je segala že do roha ceste. Mnogo hiš jo zidanih v strugi reke, (znotraj nasipov), kjer doslej ni prihajala voda. Te hiše so stale pod vodo.
V velikem strahu so bili prebivalci nižine, ker s poplavo bi bil uničeni ves pridelek in poškodovania poslopja daleč n,a okoli. Tem huje bi bilo, ako bi voda vdrta ponoči.
Do ene ure v petek zjutraj je voda naraščala. Potem je stala do štirih v isti vi-1 šini. Nato je na veliko veselje vseh jela. upadati ter do devetih že upadla za 1.20 m. Tedaj smo končali z delom in se vrnili nazaj v mesto Aidtria, kjer fcvkamo, da da se odpeljemo zopet v Bolonjo,
Pozdrave vsem staršem, bratom, sestram in prijateljem ter posebno čitate-ljem in ;somišljenikom Malega lista. Frau* Ambrož, Mozetič! Marij, Ge^bas Fram, Šinigoj Pran, Biizjak Stanislav, Bandi Rudolf, Krmel Karel, Berce Angel, Koruza Jožef, Žnidaršič .Tožef, Gojak Iv»n, Tepanje Ivan, Fortunat Ivan in drugi
Naia pošta.
Troje. Manjka podpis.
Grahor. Za delo bo težko kaj. Boaaao videli
Gaberje. Prepozno dobili
Butinar, Podgrad 4. Naročnina plačana do 1. IV. 1926.
Bol«, Tomaj.. Nar. plačana do 3. VII.
Rožanc. Nismo razumeli.
Hlad vaščan. Pustite stare norce v miru. Po naše pa tudi mladini ples ne del* časti.
Jablanica. Poročajte bolj določno.
Odmevi Besednjakovsga govora. ; Amundsen na tečaju
Italijansko časopisje.
O govoru poslanca Besednjaka je italijansko časopisje pisalo zelo obširno, ako pomislimo, da so govori vladnih poslancev in bivših ministrov večkrat omenjeni v deset vrsticah. Iz govora našega poslanca so pa priobčili veliki dnevniki po več kolon s posebnimi podnaslovi, tako največji italijanski dnevnik »Corriere della Sera®, «11 Messaggero®, Giolittijevo glasilo «La Stampa®, «Gazzettino di Venezia® itd. eStampa® prinaša na prvi strani naslov čez tri kolone: »Slovanski poslanec Besednjak govori med burnim truščem o šolskem proračunu.«
Nemški tisk.
Z Besednjakovim govorom se je pečalo tudi nemško časopisje. Kolikor smo mogli mi zasledovati, so se bavili z njegovimi izvajanji Ber-liner Tageblatt, Neue P’reie Presse, Tagespost, Stuttgarter Neues Tagblatt, Dresdener Neueste Nachrichten, Danziger Neueste Nachrichten, Breslauer Neueste Nachrichten, Hanoverscher Anzeiger, Mfinchener Zeitung, Mannheimer Generalanzeiger in drugi.
Francoski časniki
Tudi francosko časopisje je obrnilo pozornost Besednjakovemu govoru. Omenjamo n. pr. katoliški dnevnik La Libertd, ki se bavi z govorom t uvodniku. Ne moremo priobčiti celotnega prevoda, temveč se omejimo na nekatera mesta: «0 priliki proračunske razprave o šolstvu® — pravi Liberte — «je stopil na oder govornikov italijanskega parlamenta eden izmed dveh poslancev Julijske Krajine, in sicer iz pokrajine ob Soči. Poslanec je z redkim pogumom in z veliko močjo razvil pretresljivo sliko o šolah v njegovi deželi.» Nato navaja Libertž vsebino govora in pravi: «Kar se tiče zbornice, je treba omeniti, da je bila izredno nestrpna. S svojimi neprestanimi vpadi so italijanski poslanci izpričali svojo brezbrižnost za pritožbe Slovanov.®
Jugoslovanski tisk
je prinesel obširna poročila in komentarje. Omenjamo le »Slovenca®, «Jutro«, «Slovenski Narod®, »Narodni dnevnik®, aObzor®, »Narodno Politiko® iu »Večerno Pošto®.
Tržaški «Piccolo».
je priobčil izvleček in par dni za tem članek, v katerem pere šolskega skrbnika v Trstu gospoda Reino, češ da je mož vršil le svojo dolžnost. Dodatne ure — pravi list — je rimska vlada odpravila radi ugleda italijanske kulture v obmejnih krajih. Izšel je zakon in šolski skrbnik mora pač zakone izvrševati.
Naj reče cPiccolo® kar hoče, vendar se je vsled govora^ poslanca Besednjaka začelo v italijanski javnosti vsaj razpravljati o našem šolskem vprašanja.
Slavni Norvežan je že lani poskusil priti na severni tečaj naše zemlje, a se mu ni posrečilo. Letos mu je italijanska vlada stavila na razpolago velikansko zračno ladjo, katero so imenovali «Norge», poveljeval pa ji je polkovnik Nobile, Dne 10. aprila ob pol 10 je «Norge» odšla iz Rima in je prispela drugi dan ob pol 4 popoldne v zrakoplovno pristanišče Pul-ham na Angleškem. Od tam je odplavala 13. aprila 20 minut pred polnočjo v Oslo na NorVeškem, kamor je prispela popoldne ; nato je doplula v Gačino pri Petrogradu, od tam v Vads6 na najbolj severnem delu Norveške in o dtam na Spitsberge, kamor je priletela 7. maja.
Spitsberge je zapustila 11. maja, je bila
12. maja nad severnim tečajem, je letela
13. maja nad rtičem Barrow na Alaski in je prišla dva dni nato v Teller. Od Spitsbergov je vzela s eeboj 6200 kg. bencina in se je s to količino obtežila do skrajne možnosti.
Na tečaju so spustili na led tri zastave; naj prvo Amundsen norveško, nato Ame-rikanec Ellsworth ameriško (Ellsworth je podjetje denarno podprl), in nato Nobile italijansko. Zastave so bile tako pritrjene, da se je drog postavil v ledu pokonci in so zastave zaplapolale. To je napravilo na udeležnike ekspedicije nepozabljiv vtis.
Od tečaja dalje se je obrnil zrakoplov proti Alaski. Ker je kmalu nastopila gosta megla, je šol zelo visoko, da ni zgrešil smeri. Od časa do časa se je megla pretrgala in so videli skoz, a nič drugega kot samo led in ponekod hribe, ki so baje ugasli ognjeniki. Suhe isemlje na, tečaju ni. Ti ognjeniki so bolj tja proti Alaski. Natančneje znanstveno poročilo bo prišlo kasneje. Ladjo «Norge» so na Alaski izpraznili plina, jo zložili skupaj j in poslali tako v Italijo. Polkovnik No- _ bile je povišan v grofovski stan.
^ilHDMnMlinHHllllllllillllllilllllillllllllHHIIIHIIIiHinilllUIUnillHIIIIIIIIIIIIIIIHMIIUMUIIIIllllllllllllllllllllNiUttUllfHIHin||^
Katoliški tistoTBo fmimfiriiil
Poravnajte
naročnino!
II
Po osna je lira?
Dne 25. maja si dal ali dobil: z* 100 dinaijsv — 46.— L. za 1#0 S. kr*n — 77.25 L. za IM fr. fraak»r 80 10 L. aa 100 iilinfev — 362.— L. za. 1 d«lar — 25.80 L. aa 1 fiat — 124.90 L.
KI JE LASTNIK KATOLIŠKE KNJIGARNE V GOSPOSKI ULICI TEK ZADRUlNE TISKARNE NA VRHU PLACUTE,
JE NA OBČNEM ZBORU SKLENILO, DA SE ZARADI UNIFORMNOSTI IN DRUGIH PRAKTIČNIH RAZLOGOV S PRVIM MAJNIKOM SPREMENI IME ZADRUŽNE TISKARNE V
| Katoliško tiskarno (
| Načelstvo katoliškega tiskovnega društva v Gorici. |
^iiimnmiiiiuuiuiiiMiijiiiiuwimnainuinwniHiuimauiiiHiiiuiiiiuiiiiiniHiMiwiiHiittiiiHiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiuuuiil^
Kal nam z deiale pišejo
“TOMAJ.
V noči oni 17. na 18. maja so obiskali neznani zločinci spoštovano družino Kosovelj, (nadučitelja v pokoju, in odnesli 12 kokoši.
To je že četrti hud udarec mai ubogo družino v tem letu. Poprej: je hila pri njih hišna preiskava, kot pri narodno zavedni družini. Druga bolezen hčerke edinice, sedaj dolgotrajna bolezen sina Srečka iml četrta skoraj 2 leti že nič pokojnine.
VOLČJA DRAGA.
V nedeljo 23. maja je bil sklican velikanski delavski shod z namenom, da zvabijo tukajšnje delavstvo v svoj sindikat. Štirje govorniki in dvanajst tolmačev je pričakovalo, kdaj pripelje vlak iz Bilj in Bukovice tamkajšnje delavstvo. Vsi so prej pili mleko in nove pokalice, da bi imeli bolj sladke besede. A žalibog je vlak peljal naravnost na Gradišče v ples. Pa tudi neki govorniki so zasledovali vlak do Gradišča.
klanec.
Na. veliki zvon smo preveč pritrkavali za šmarnice, pa nam je počil. No, star je bil 250 let, storil je svojo dolžnost. Zdaj pa žalostno jamra in kliče mladega in močnega naslednika. Da bi ga le kmalu priklical.
IZ BRKINOV.
Zjjodba za lahkomiselne ljudi. K nekemu kmetu je prišel nernun gospod s temle poročilom : «Iz Amerike so prišli za vas neki zavoji na postajo N. N. Ce hočete to dvigniti, je treba plačati 500 lir.o Kor ima kmet resnično sorodnike v Ameriki, je verjel, spravil skupaj 500 lir in se napotil v spremstvu neznanca na dotično postajo. Med potom je v pogovoru povedal neznancu, da ima doma fino obleko, katero je bil dobil iz Amerike. Ko sta prišla na cilj, je rekel neznanec: »Dajte meni denar, grem dvignit za vas, vi pa me počakajte zunaj*. Kmet čaka ia čaka, gospoda pa ni več nazaj... Kam je šel? Po drugi poti hitro nazaj na kmetov dom. Tam je domačim dopovedal, da bo gospodar ostal v N. N. na neki slavnosti. Zato da naj dajo ono lepo obleko, du mu jo ponese v N. N.. Domači so mu hitro pripravili in izročili obleko. Prijaznemu gospodu se je manever popolnoma posrečil; odnesel je denar in obleko in ni ga bilo več. Kako čudno so sc spogledali, ko se je če« dolgo časa vrnil gospodar prazen domov.
DOMBRAVA.
Neki diarn. bi bilo kmalu prišlo do velike nesreče, ki je pretila Francu Suliču iz Prvačine. Zaposlen je pri opekami. Ko je vozil ilovico če« jamo, je izgubil, ravnotežje in telebnil v jamo. K sreči je bil P o po Kopcov navzoč, da ga jo rešil.
S KRASA.
Da z nehvaležnostjo plačuje svet, to občutijo na Hvoji lastni koži sedaj razni kraSki župani. Mislili so, da bodo dobili za svoje požrtvovalno delo Bog zna kako imenitne službe, a »edaj so izgubili že itak trhle in gugajoče se županske stolce. Vse njihove zasluge niso sedaj vredne piškovega oreha! Oatal jim je le dolg nos in bridko razočaranje!
Kako ubogljivi šolarčki so bili kraški župani, priča sledeče dejstvo: Pred kratkim se je vr-Sla v Sežani volitev občinskega »dravnika. Dosedanji občinski zdravnik je bil gosp. Ad-dobbati, blaga dalmatinska duša, kateri je izvrševal svoj zdravniški poBel n« splošno zadovoljnost vsega prebivalstva. Ker pa je gosp. Addobbati pošten in značajen mož in ker se *»e da prodati, so ga vzeli na piko kraški di-plomatje, češ, da je proti njim! I* tega stališč« so ga očrnili in pritisnili na kraške župane, da so glasovali proti njemu 1 Kakšno plačilo so dobili ti junaki, je bilo razvidno te dni, ko jo izšla odredba za združitev kraškili občin. Veina je morala prisiljena zapustiti županski stolec. Marsikdo jim je pri odhodu zapel: »Oh zdaj gremo, marširamo, nazaj nas več ne bo»! Gosp. Addobbati ao jim sedaj lahko smeje. Vsn čast njemu, ker se ni dal premotiti rasnim aaešetarjesa in privandrov-Om!
ZGORNJI KRAS.
Dragi «M. list!». Veseli me, da se poteguješ za »Nar. svet«. Le tako neustrašeno' naprej, idiokler se ne ustanovi. Meni se zdi umestno, dia hi po deželi in mestih začeli nabirati podpise zanj ali pa da bi priredili naši voditelji ljudsko glasovanje za «Nar. svet«. Mislim, da bi se «edinjaši» ko bi videli željo ogromne ve-^ čine ljudstva, morali potem hote ali ne-; hote ukloniti.	M.	Š.
PRAPROČE.
Javnosti je že znano, da je v našem «ko-munu« babilonija. Kadar so na «seji», ne vedo drugega, kakor da se prepirajo, kolnejo in študirajo, kako bi siromaka zagušili. To se opaža že več let v zadevi ovac. Posebno pa jim je letos hudobija skočila v srce. Vsi tisti, ki ovac nimajo, so se proti ovcam zarotili in jih hočejo odpraviti s tem, da bi se gmajna razdelila. Ko so spoznali, da to ne gre, so se zmenili, naj se oddeli ena četrtina gmajne za ovce in sicer najslabša četrtina, kjer gospodari huda burja. Nekaj je bilo zadovoljnih, drugi ne. Pa so delili drugič, tedaj še slabše. Stvar je"prišlo-pred občinskega komisarja. Ta je na maja poslal komisijo, da bi to reč uredila. Komisija se je podala na lice mesta, pregledala in ukrenila. Ko je g. Furlanič, glavni član komisije, seštel živino in pregledal, koliko se lahko pase in koliko ne, je odredil, da se drobna in debela živina lahko paše po celi gmajni pomešano. Takozvana »Feneda« mora biti postarem zabranjena samo za debelo živina; ovce gredo v «Fenedo» po sv. Andreju. Najvišje število na posestnika je 10 ovac in 2 govedi, ali če kdo nima goved, 20 ovac. Kdor ima živine čez to število, mora plačati 3 lire za govedo, 50 stotink za ovco. Od izkupička gre 25 lir vsakemu, ki nima živine pri hiši (trije so), preostanek pa se porabi za vaške stvari skupno. Živina se ne sme pasti v letni paši po 11. uri zvečer in tudi ne v «Fenedi» pred določenim časom. Kdor prestopi to določbo, plača 10 lir globe od goveda, 5 lir od ovce, v zimski paši pa 50 stotink od ovce.
Tako je komisija razsodila. Nekateri (8 jih je) pa so hoteli zopet vse prevreči: ovce da naj bi se pasle posebej in bi jim odločili četrtino gmajne, vse drugo bi bilo za goveda. V vasi je okoli 200 ovac in okoli 80 goved. Kako naj bi bila taka delitev pravičnn? Tisti, ki imajo samo ovce, so se upirali ter požeruhom prekrižali račune. Tudi siromak mora živeti in ne samo veliki pojedeži. Tem požeruhom se je na zboru en fant krepko postavil v bran in mu je navzoča komisija pritrjevala.
Za letos torej naj ostane, kakor je komisija določila. Zanaprej pa naj se Prapročani sami sporazumejo v takih rečeh, ker komisija tudi ne hodi zastonj v Prapročc. S pravičnim sporazumom si boste prihranili sitnosti in stroške.
Eden v imenu mnogih.
MUNE.
Na občini v Podgradu jim je menda ravmatizem iz nog udaril v glavo. Prišel je v našo vas ukaz, da ne smemo imeti gnoja v gnojnikih, če niso vsaj 100 m oddaljeni od hiš. To je po naših vaseh čisto nemogoče. Kmetje, ki niso takoj ubogali in speljali gnoja na njive, so bili kaznovani z globo 10.20 L. V naslednjem tednu se ml neposlušne zviša kazen na 50 lir in še več. Umestno bi bilo sedaj izdati še posebno postavo za krave, koze, svinje in druge domače živali, da naj bi samo enkrat na dan ob določenem času opravljale svojo potrebo, pa bi jih kmetje kar ob tisti uri gnali na njivo, da 'bi gnoj prišel na svojo postavno me sto. Ker v Podgradu tako izvrstno skr-be za občinske reči, upamo, da naš nasvet ne ostane «glas vpijočega v puščavi«. Če se kaj ne ukrene, mi kmetje ne moremo garantirati, da bomo vsak odpadek sproti z lopato vlovili in odnesli na njivo. Usmilite se nas vsaj Vi, gospod Balbo, ki ste se nam kazal vodno prijaznega, in rešite nas iz kravje »užnosti.
Deseti brat
na
ulmM
siii.
Ko sem bil zadnjič v «bendimi» v Bregu, je nesreča hotela, da sem zgubil svoj dobro nabrušeni fovč. Ni mi bilo toliko zanj žal zavoljo lepote, pač pa zato, ker je imel v roženih platnicah vdolbeno letnico, kdaj me je škof Jurij Dobrila na lice udaril. Fovč mi je dal za spomin birmanski boter, France Vidmarjev iz Senožeč. Bolj kot meni je bilo žal po fovču moji sitni špeluzi. Zato me je vedno obkladala s tako mastnimi priimki, da sem si moral, kar ušesa tišati. Ko som se pa naveličal babjih čenč, zagnal sem proti njej svojo fajfo; gotovo bi bilo po njej, da se ni v pravem času umaknila v svoj «štibelc»;
Na predvečer sežanskega semnja — 11. maja t. 1. — začela je zopet špeluza ofenzivo radi zgubljenega fovča. Za obrambeno sredstvo jej je služilo razno kuhinjsko orodje; sklede, lonci, kozice, pokrovke, kleše, copate, i. t. d. Ker sem bil gotov, da ne zmagam, sem snel luk-nasti klobuk s klina, zlezel na dile, kjer sem imel nekaj plesnjivih liric in hajd iz hiše na prosto.
Na vasi sem dobil sežanskega Grajnica Andreja Velkobosega, kateri je ravno napajal pri kalu svoje sivčke. Ta me je povabil, da naj se peljem ž njim za krajši čas v Sežano. Ker sem vedel, da bo naslednji dan v Sežani semenj in ker so me tiščale lirice, sem se takoj odločil, da pojdem. Niti poslovil se nisem od špe-luze, ampak sem takoj prisedel k njemu na kozel. Sivčka, približno toliko stara kot Krpanova kobilica, sta. naju počasi vlekla naprej.
Midva sva sedela moško na kozlu kot dva lačna barona. Noč je bila krasna, zvezdice si migljale na nebu, vse je bilo tiho; le iz daljave je bilo čuti čuka, ki je kdo ve komu pel smrtno pesem! Vu-dreja Velkobosa je kmalu objel bog spanja; smrčal in hropel je, kakor stara lokomotiva, Meni pa se je godilo ravno nasprotno. Vkljub vsemu prizadevanju nisem mogel zatisniti očesa. Misli so mi neprenehoma uhajale k sitni špeluzi; tuhtal sem, kako bi babše ugnal ▼ kozji rog! Da se bodo nad menoj, ko pridem domov, zopet zbrali hudourni oblaki, tega sem bil bolj gotov, kot da pridem po smrti v nebesa.
Okrog petih zjutraj sv* jo z Velkobo-som srečno «prifurala« do Farnetic. Ker so me vse kosti bolele od sedenja, sem jo mahnil od tu peš proti Sežani, pustiv-ši Velkobosa na Farnetičah, kjer je krmil svoje sivčke. Na Poljanah me je ustavil neki «leblajtar«. Ker sem mu po molil pod nos neko pisanje in ker se je prepričal, da nisem nikak kontrobantar ali rokovnjač, me je pustil dalje.
Prišedši v Sežano sem mislil, da sem prišel v kako mesto »podnje Italije. Povsod italijanski napisi in razglasi! Samo vila g. Economia, imenovan* a Stari grad« ima slovenski napis! Ko bi kaj takega imel Matija Spanžev na svoji bajti, bi na njegovih »bigolih« že kdaj zapel rudeči petelin!
Že v zgodnjih jutranjih urah, je bilo jako živahno po Sežani. Razni kramarji, čevljarji, lončarji, sladičarji, fovčarji in rešetarji so postavljali »voje kolibe ter se pričkali med seboj, kdo bo imel ugodnejši prostor. Cigani, bre* katerih ni nobenega sežanskega semnj*, »o priganjali po ulicah in cestah svoj* mršava kljuseta; za njimi so p* tekale njih zveste družice z otroci v nahrbtnikih. Manjka-
lo ni tudi raznih «komedjamtarjev», kateri so s svojimi igrami lovili uboge kraške tepčke v svoje mreže. Največ zabave pa je bilo na občinskem vrtu, katerega je striček izpod kostanjev prekrstil v «Giardino pubblico«. Tam so bile postavljene gugalnice in nekako vreteno, podobno kebrovemu mlinu, na katerem so se sukali ob zvokih hreščeče lajne kraški Janezi in Urše. Kogar so pete srbele, si je lahko pomagal s tem, da je zaplesal štajeriš ali mazurko; bolj teligentni pa »tango« in «alla mossa«. Sežanski Pav-lihec je celo plesal z Ančko Plešetovo ta-kozvani: »Polštertanc«! Sploh bi predaleč zašel, če bi hotel popisati vse znamenitosti sežanskega semnja. Da je sežanski semenj znamenit, to ve vsak Kraševec, Vipavec, Brkin in Pivčan. Posebno na zadnjem je bila udeležba ogromna; trdi se lahko, da je bilo ta dan v Sežani črez 3000 duš! Še ogromnejši in znamenitejši pa bi bil, ko bi ne bilo tistega plota onkraj Ravbar komande. Koliko konj, volov, krav in oslov je bilo na semnju, tega ne bom poročal. To navadno stori sežanski semenjski kontrolor »Francile«.
a
PROI.4RI.fA
dr. M. de Fiori
v Gorici
C op s o Vittofio JEm. JU. 14
Sprejema od 9-12 in od 2-4
LIIIHIinilllUIIIIIIIIII
IETERNITI
Je najbolj ti za kritja strah =
| A. JANACH & C.
H ZALOGA : Trieste - Trst (12)
2 Via Milano št. 12 (pri veliki pošti)
S
I V zalogi trna tudi cevi za vodovoda I	la	stranišča.
| JAMSTVO ZA VEČ LET. Tel. 22-42. j
iilHBlilUMtUltillMKUllllllllllllillllMUllIllimilllllllllllllllllllli
ZetezdravnišM auMatorll
TRST, v. Settefontane št. 6
od 9. do 12, ure Im od 15. do 19 ure
ljudske cene.
Izšel je žepni koledar
za 1. 1926
dobiva se pri
ŠTOKA • TRST
d. z o. j.
= Via Milano 37 ==
in vseh trgovinah po deželi. Cena L. 4. Priporočano po pošti L. 4.80
f
SE
ri
Zobozdravnik
dr. D. Sardoč
ipadjaltst za ustne In zobna bolezni periekcijonlran na dunajski kliniki
ordinira v Trstu
via H. H. Imbrlani IS, I. (OreJ vla S. Glovannl)
L
od 9-12 In od 3<
k HALI L I S T »
Nova knjiga
Zel in plevel.
Slovar naravnega zdravilstva. Sestavil F. Magister v Ljubljani. — Take knjige smo Slovenci uprav pogrešali, kei-smo jo že dolgo časa nujno potrebovali. Posebno v bolj oddaljenih krajih, kjer ni pri roki zdravnika, se bo ta knjiga kot prva pomoč izvrstno obme sila. Tu najdeš v abecednem redu našteto pod nazmimi b esedam i - vod n i cami vse, kar potrebuješ, da si ohraniš ali popraviš svoje zdravje. Knjiga bi imela tudi popolnoma upravičeno naslov:	«Doimači
zdravnik». Pisatelj nam podaja po svojih mnogoletnih izkušnjah razne nasvete in »recepte, ki jih nie napravi za drag denar Jekamar, ampak si jih večjidel preskrbiš sam doma zastonj. Štirje čtoitelji so pisateljeva zdravila: čaj domačih rastlin, voda, prst in zmernost v življenju. Zlasti priporoča kopelji. v prsti, kar je v Ameriki že dolgo, dolgo v rabi in običajno pomaga, ker mokra prst čisti telo in ▼leče iz njega razne strupe, ki -drugače vplivajo kvarno na naše zdravje. Od kar je župnik Rnaiipp zaslovel po vsem sve tu kot izboren zdravnik a pametno uporabo mrzle vode, ni voda več tako strašilo, kot je billa še nedavno. Magister mam prav poljudno pove, kaj in kako' u-porabljaj vodo kot zdravilo. Da se upo rahljajo tudi v modernem zdravilstvu mnogokrat naše domače zdravilne rastli-»e, je itak dovolj znamo. Samo, da jih moraš z zlatom odtehtati, kadar kupiš. V tej knjigi pa najdeš našteto vse one grmičke in rože, ki vsebujejo čudežna zdravilno moč, da si jiih lahko sam nabereš in pripraviš. Knijigi je pridiejana tudi knjižica, ki kaže v barvamih slikah podobe teh cvetk, ki ti jih nudi Stvarnik zastonj v naravi. Čeprav premislimo, kaj pa so ljudje v starem srednjem veku mogli pri zdravljenju uporabljati, 'ie ne teh rož, saj takrat prave zdravniške vede še bilo ni in vendar so živeli ■in bili zdravi — bolj zdravi kot smo mi. Pisateljj pora.bi vsako priliko, da diaje bralcu pametne nasvete o zmernosti, o alkoholu, nikotinu, kofeinu, o zdravilni moči čistega zraka. Knjiga obsega sboro 300 strani. Mislimo, da ne trdimo preveč, ako pravimo, da bo v vsakem kraju, kjer bo le en sam člpvek prebral to izvrstno knjigo, še sto drugih rok seglo po njej. Seveda je itak samo ob sebi umevno, da si vsak bolnik v resnejši bolezni poišče zdravnikovega nasveta. Knjiga je obširna, pa ima vendar zelo zmerno ceno, velja namreč broširana 60 Din. vezana v colo platno 75 Din., poštnino prosto pošlje Jugoslovanska knjigarna knjigo onemu, ki pošlje deniar nap roj. — Dobi se v knjigarni Sloka, Trst, Via Milano 37.
TRDI OREHI
Imena reSilcev ugank v 19. številki «Mal. lista«: Vseh 20 ugank ni nihče pravilno rešil. 66 jih je šlo v koš. Do 10 u-gank so pravilno rešili sledeči:
P. Iskra, Novokračina; V. Gec, Skopo 16; F. Prime, Tominje 8; I. Česnik, Knežak; A. Štolfa, Nabrežina; M. Jelušič, Trst; F. Lenček, Postojna; J. Urbančič, Knežak; M. Spetič, Katinara; D. Jelušič, Rocol, M. in E. Frider, Rocol; I. Tomšič, Knežak; A. Šinkovec, Vojsko nad Idrijo; I. Brno, Vrbovo; J. Uršič, Sužid, R. Ša-bec, Vrbovo, J. Kostanjevic, Vipava; A. Kaluža, Nova Sušica; A. Slavec, Knežak; P. Jakomin, Rojan; J. Uršič, Ladra; M. Kralj, Skedenj. A. Fait, Greta; M. Stadler, Zarečje; A. Brne, Vrbovo; P. Kariž, Povir; K. Rijavec, Dol. Tribuša, F. Vehar, Govejk, P. Šajn, Bač; A. Škrlj, Loze; F. Lisjak, Ustje; V. Cotič, Plače; L. Črne, Tomaj; M, Kopač, Govejk; L. Makarovič, Kobarid; F. Koritnik, Lozice; M. Kenda,
Volče; AL Urbančič, Kobarid; E. Šinkovec, Vojsko; I. Polanc, Ajdovščina; K. Jelušič, Rocol, I. Velikonja, Dol; F. Klemše, Ustje; Z. Gruntar, Kobarid; L. Bremec, Laze; I. Marinčič, Knežak; J. Cetin, Mrše; I. Bratož, Lozice; P. Rojc, Kubed; J. Lipold, Zavrhek, L. Samsa, Vel. Brdo, A. Plešnar, Grdiovič; F. Rupnik, Idrija, I. Uljan, Vrbovo; S. Valentin čič, Podbrdo; J. Lapanje,Jageršče; M. Družina, Misliče, A. Fatur, Bač; F. Ceč, Grobišče; I. Barija, Po-d b e že; R. Hrast, Livek; F. ftincelj, Timovo; V. Kobal, Strmca, A. Šibenik, Postojna; A. Volk, Volovsko, F. Lukač, Orehek; V. Kavčič, Postojna, J. Mišič, Kred; I. Miška, Erzel; V. Zalašček, Koritnica; I. Štraus, Orehek; V. Kleva, Portorose, A. Ljubič, Javorje; A. Rupnik, Podkraj; S. Bačar, Dolenje; A. Vodopivec, Petelinje; A. Bizjak, Stu-deno; P. Brecelj, Rožman i; F. Pelhan, O-tlica; F. Bole, Slavinje; F. Sošič, Opčine; V. Luin, Gahrovica, R. Bajc, Zapuže; M. Belovec, Košana; A. Brecelj, Ajdovščina; M. Bole, Landol, A. Volk; Suhorje; A. Berce, Miren; Š. Doljak, Samotorca; I. Samsa, Jasen; M. Česnik, Knežak; P. Smrdelj, Vel. Pristava; L. Štok, Povir; M. Doljak, Samotorca; F. Kete, Dolenje; D. Polanc, Črni vrh; I. Česnik, Drskovče. V. Vidhiar, Črni vrh; P. Tušar, Masor; J.'Godnič, vojak, Livorno; L. Vičič, Vel. Bukovica; R. Zelene, Sp. Idrija; L. Jug. Rute; A. Dariš, Kubed; J. Bizjak, Studo-no; A. Mlakar, Škrbina; š. Posarelli, Škrbina; M. Novak, Mala Bukovica, I Tomšič, Knežak, J. Dekleva, Petelinje; T. Medved, Ostrožnobrdo, R. Česnik, Trst; F. Jurca, Gorenje; K. Sancin, Vatovi je; A. Guzelj, Straža; V. Racman, Gročana; I. Vodopivec, Sv. Ivan; P. Čok, Sv. Ivan; Izžrebana Valerija Cotič, Plače 130 katera vdobi 10 L. Ostali dobč po 1 knjižico
Gospodarstvo
Angleška živina.
Angleži trdijo, da imajo najboljšo in najlepšo plemensko živino na svetu, pa naj si bodo potem parkljarji ali kopitarji, perutnina ali karkoli že. Lani je ruska vlada kupila od Angležev 250 prašičev plemenjakov. — Že pred tristo leti so bili- angleški voli-velikani znani po svetu. Evelyn piše v svojem dnevniku 1. 1649. o volu, ki je bil 19 pesti visok, to je 1 m 61 cm in 5 mm, ter 3 m in. 65 cm dolg. Toda so pa tudi cene bajno visoke. Bik, kateremu so dali ime lord Wdlton, je bil prodan v Ameriko za 3800 funtov (funt je 125 lir), a mlada krava Blossoni III (po naše cvet) je šla za 1785 funtov. Neka frizijska krava, katera je dala deset galonov mleka na dan, t. j. 45 in pol litra, je bila prodana za 3675 funtov. Tisoč ginej t. j. 1050 funtov za enega ovna na Angleškem ni- nič nenavadnega! —■ Najboljši dirkalni konji so pač angleški. Da je temu res tako, povedo cene. Konj «Cyllene» je bil prodam v Argentinijo za nič manj kot 31.500 funtov (4 milijone lir), a «Flying Fox» (leteči lisjak) celo za 37.500 funtov. Kupil ga j« neki Francoz. Rekord pa je dosegel «White Kmight« (beli vitez), katerega je kupil neki inozem.ee za 40.000 funtov.
illlllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllll
Katoliška tiskarna v Sorici
tiska za zasebnike, trgovce, za zadruge, za društva, m duhovnike, učitelje, za urade. Veže, knjige, popravlja staroveza-ne knjige. Naslov : Katoliška tiskarna v Gorici - Gorizia, Riva Piazzutta 18. iimiiiiiiiiimiiiiiMiinroniuiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Stab. 'Pip. Silvio Spazzal - Trieste.
MALI OGLASI
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vh kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst — Via Ugo Polonio JJ.___
PRODA se po nizki ceni enonadstropna hiša z dvema sobama, kuhinjo, kletjo, dvoriščem in vrtom z dobrim vodnjakom, na prometni cesti v Žavljah številka 612. (blizu tovarne olja).
KOVAŠKEGA POMOČNIKA išče Josip Benčič - Breči Pomnjan pri Kopru. Nastop takoj.
Jakob Bevc
urarna in zlatarna
TRST - Čampo S. jtacomo št. 5
ZiLATO kupuje v vsaki množini po "najvišjih cenah.
KRON£ plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur inzlatenine.
jliiimiiiii;iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimimiiiiiiiiiiiiiiiiii%
“7	I	S.	'
Zobozdravnik
D e/i\so e/*\£>o	ta
Dr. SANDRO RIZZATTI
SPECIALIST za bolezni ušes, nosa, grla. Asistent dunajske klinike. Sprejema od 11-12 in od 3-4. GORICA, v. MameJi (v. Scuole) 5.
■■na ■■na ann br d ■■ boi rb m ■«■■■■■■
Zobozdravnik T>r= O. DALMA
specijalist za zobe in usta sprejema od 8—12 ure
V II. Bistrici (štev. 144).
specialist za zobe in usta | sprejema
v Siriti na Travniku št. 20I
in v AjdovSSini nasproti
posojilnici	|
^lllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIi^
B=S5=5BDE=S
Predno prodaste
kože:
Kun, lisic, vider, divjih koz in druge divjačine, kakor tudi domačih živali, vprašajte za ceso.
Franc Stres, Kobarid
Zaloga usnja in raznovrstnega obuvala, na drobno in na debelo. Blago prvovrstno; cene take, da se ni bati konkurence.
===m* -
♦
Čebelarji!
Matične rešetke, kakor vse druge potrebščine za čebelarstvo dobite pri
Aleksander Ličan, II, Bistrica, pošta Bisterza.
Cene brez konkurence.
Pri večjem odjemu popust. I
 	 ■--■■--yzMMwa====aa«a	,	—'V -y-...
JIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIII tlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll%
I Največja zaloga pohištva
H na Goriškem - GORICA, Via Carducci (Gosposka ul.) 14 |
==	Ustanovljena	leta 1897.	jj§
 :	aaHaa|aaaBalBBM|||Ha|ia|MaaMIHBaHaMIMaa|aaBMaiaHaMMaaaaHaMaaaBMaMWBaHMMiMMMMWH	J-J
Na izbiro 50 celotnih oprem	I
= bodisi za spalnice	bodisi za obednice =
=	od	prav	preprostih	do najbolj razkošnih
1 Cene zmerne!
Pohištvo lastnega izdelka, izvršeno od prvovrstnih dela
Delo trdno! S
»ke stroke
I ANTON BREŠČAK 1
VIA CARDUCCI (GOSPOSKA UL.I IA	=
^iiiuiiiiiiiinii .
Trgovina cerkvenih potrebščin
E. TOFFOLETTO - TRST
Via del Pešce 4
Priporoča zlasti čč. duhovščini krasne podobe za spomin prvega sv. obhajila, spominske darove, fine rožonvance, bogato izbiro slovenskih molitvenikov.
Zaradi reklame po izredno nizki ceni molitvenik «Jezus, prijatelj olrok», 320 strani, v razkošni vezavi, belih platnicah, z zlato obrezo, za 8 lir (in Stroške za poštnino).
«V nebesa hočem priti!» 192 strani, vezava kakor usnjena, zelo lepa,
za 3.— lire.
Hllllll
Čevljarnica FoneEssm
odlikovana v Parizu ln Genovi >924.
*. v oliko pratnlfo, diplomo In Klalo svetinjo
J[j( Via eaprin 5 pvi Sv. Jakobu JfS|
Staršll Botri!
Birma bo!
Kje boste kupili dobre in fine čevlje po zmernih cenah?
£« pri
FORCESSINU!