Foto: J. Penca NAMESTO VOščiLA - OPOMIN Moramo se vključiti v bitko za odpravo naših težav! Toda bitka naj se ne konča tako klavrno! Klesti me pohota strastna pa še vetrov besneči bliski, vse kar hrepeni v višino, pade na oltar barbarstva! (Prosto po Gradniku) Oxf. 174/176:835 RASTLINE KOT GRADIVO ZA GLASBILA** Zvonimir De vi de • De v ide , Z.: Rastl ine kot gradivo za glasbila. Gozdarski vestn ik, 42, 1984, 1, str. 3-8. V Slovenšč ini, cit. lit. 21. Rastline niso človeku samo edini vir za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb (kisik, hrana, tkanine, gorivo, gradbeni material , papir, i td.), temveč mu s svojo mor fološke, anatomsko, celično , micelarno in kristalno zgradbo dajejo tudi nenadomestljivo gradivo za izdelavo glasbil. Posebna zgradba, ki zagotavlja delom rastl ine, zlasti lesu , razmeroma majhno gostoto in precejšnjo prožnost, je zelo odvisna od okolja in starosti . S svojim izredno neodgovorn im odnosom d o narave in lastnega potomstva pa današnje človeštvo tako brezobzirno spreminja okol je, da ni več mogoče ohraniti , še manj pa ponovno vzgojiti rastlin (zlasti lesnih), ki bi mogle dati kakovostno gradivo, kakršno so uporabljali izdelovalci vrhunskih glasbil v preteklosti. S takim početjem pa ni ogrožena samo iz- delava glasbil, temveč predvsem obstoj človeškega rodu in njegove kulture, s tem pa tudi prihodnost ohranjenih, nenadomestljivih mojstrskih glasbil. De vide , Z .: Plants - construction material for musical instruments. Gozdarski vestnik, 42, 1984, 1, pag. 3-8. ln Slovene, re f. 21. The plants not only represent a source to satisfy the basic human needs (oxygen, food, textile fabrics, fuel , building materials, paper etc.), they supp ly also by their morphological , anatomical , cel lular, mycellar, and chrystallino structure the indispensable materials for the construction of musical instruments. The special structure ensuring a relatively low density and a considerable elasticity of plant tissues and especially of the wood depends strongly on envi ronment, and age. By his extraordinary irres- ponsible attitude against nature and his own progeny, Man is actually converting the environment so ruthlessly to f rustrate the conservation , and even more the culture of plants - 9specially the woodyplants able to supply mater ials of high quality having been used in the past for the construction of top qual ity instruments. By this misdoing, not only the construction of musical instruments i s endangered, but first of all the existence of humanity and her cul ture, and consequently the future of sti li preserved, irreplaceable muster instruments. Razen p l očevinastih pihal in nekaterih tolkal (npr. činele, triangel) so vsa glasbila zgrajena iz rastlinskih delov, v glavnem iz lesa. (Tudi pri elekt ronskih glasbil ih , ki jih a priori ne izključujemo iz našega seznama, pogosto vsaj deloma uporabijo les.) Rastlinske dele uporabljajo pri gradnji glasbil kot 1. zvočilo , ki niha, 2. za ojačevanje tonov, 3. mehanične in pomožne potrebe in 4. pr•idob ivanje barvil in lakov ter drugih sredstev, ki vplivajo na kakovost tona in lepoto glasbi la, kar oboje cenijo že od davnine. • Prof. dr. Z. D., dipl. biol. , 41000 Zagreb, Rakovčeva 5, YU. Ponatis po Proteusu. 3 Vse te izredne lastnosti vsebujejo ce li čne stene rastl in, ki tvorijo glavnino telesa mrtve rastline. Te celične stene so pri stebe ln icah zgrajene iz celuloze, ki j e pol imer ~-0-g l ukoze. Nerazvejene dolge molekule tvorijo s pomočjo vodikovih mostov čvrste vlaknate tvorbe, t. im. elementarne fibri le ali mikrofibri le, v katerih se celulozne molekule mestoma tako pravilno razporejene, da tvorijo kristalna območja (kristalne mrežice, sestavljene iz verižnih molekul, t. im. micele), medtem ko v ostalih, t. im. intermicelarnih območjih molekule celuloze niso tako pravi lno razporejene. Z razvojem in staranjem cel ice se izločujejo nove plasti celične stene, k i se po smeri in znač·ilnosti vlaken razlikujejo (tekstura). Pozneje se v cel i čne ' stene vlagajo razne snovi (lignin, suberin, čreslov i ne, gumozne in mine- ralne snovi itd., ki dajejo celičnim stenam večjo čvrstost in odpornost,6 predvsem pa e l astjčnost, vse to pa ob zelo maj hni gostoti. Prav to pa je za dobre resonančne lastnosti zelo pomembno. če želimo doumeti de lovanje g lasbi la, moramo poznati njegov razvoj. Tega pa najlažje dojamemo, če primerjamo sorodne otroške igrače , narodna glas- bi la16- 20, glasbene inšt rumente iz preteklosti in sodobna glasbila3• 12· 14· Kdo od nas ni kot otrok piskal na list trave, betev regrata, vrbovo piščal ke, želod ovo kapi co, steblo trsta ipd.? Od teh otroških i grač kar hitro pridemo do pravih glasbil. List trave se na Hrvaškem da v posebno iz lesa narejeno držalo, cuvik17. List v tem držalu se ne razl ikuje znatno od piskala klarineta, pa tudi barva tona, ki ga da list trave, ni daleč od barve tona klarineta. še nazorneje poteka sklenjeno zapovrstje od regratove betve. če odtrgamo socvetje reg rata od betve, betev malo stisnemo s prsti, tako da je v tem delu sploščena , in nato pihamo skozi odprtino, kjer smo odtrgal i socvetje, dobimo podoben ton kot pri oboi*. Višina tega tona je odvisna od dolžine betve. če namesto regratove betve vzamemo del stebla navadne trstenike (Arundo donax) in tega dobro stisnemo, dobimo ton sopi le al i zurle, od katerih nas razvojni niz preko starih oboj zelo hitro pripelje do najsodobnejše oboe. Ravno tako pridemo od piščal i iz vrbove veje prek pastirskih p iščal i do kljunaste flavte (blokflavta, f laute dolce) in od želoda in trsta (orgl ice) do sodobne flavte (flaute traverso). Pri vseh teh lesenih pihalih niha stolpec zraka v cevi. S pokrivanjem luknj ic spremenimo dolžino stolpca nihajočega zraka in s tem višino tona. Luknja, ki bi bi la tako vel ika, kot je premer cevi, bi imela enak učinek, kot če bi na tem mestu skrajšal i cev. Ker pa so luknje manjše, je dolžina cevi, ki bi dala isto višino tona, daljša. Kako vpliva velikost luknje na višino tona, lahko sl išimo, če na lesenem pihalu razl ično močno pokrivamo luknjo. Z zmanjševanjem luknje pada torej višina tona 10. čeprav je za višino tona odloči len stolpec zraka v cevi , vpl iva na barvo zvoka, predvsem pa na lastnosti, ki so pri igranju pomembne, material , iz katerega je leseno pihalo narejeno. Povezave so zelo zap letene. Tu je pomembna tudi vlažnost zraka, ki je zelo odvisna od vrste in kakovosti lesa. O tem se najbolje prepričamo, če primerjamo ig ranje na leseni in na plastični kljunasti flavti. Les z nabrekanjem veže mnogo vlage in nastane gladek, sladek ton šele, ko se inštrument od rok in sape segreje, in tudi po dal jšem igranju ne čutimo nobene vlage na prstnih konicah . Pl astična kljunasta flavta pa daje sicer takoj gladek ton, toda po zelo kratkem času se začne v cevi iz l očati voda, ki zmoči cev in prste ter tako povzroča pri igranju motnje in nevšečnosti. Pri izdelavi lesenih pihalnih inštrumentov uporabljamo vse mogoče vrste lesa. Posebno so se izkazal i naslednj i lesovi: grenadi ! (grenadi ll, Brya ebenus, s Kube in Vzhodne Afrike) , kokobolo (cocobolo, Da/bergia granadi/lo, iz Mehike in * Izraz oboa pride od francoskega poimenovanja haut-bois, dobesedno visoki les, a s pomenom: leseno pihalo z visokimi toni. 4 Nikaragve), navadni pušpan (Buxus sempervirens, iz Sredozemlja in Venezuele), jakaranda (Dalbergia latifolia, iz Vzhodne Indije in vrste iz Brazilije, Indije in Madagaskarja, katerih rdečelesne sorte imenujejo rožnati les), cedrovina (ame- riška cedra [Juniperus virginiana], bastardna cedra [Cedrela odorata], kanadska cedra [Thuja occidentalis], rumena cedra [Chamaecyparis nutkaensis] in liba- nonska cedra [Cedrus libani]), hruška (Pyrus communis), češnja (Prunus avium), lipa (Tilia spec.), bukev (Fragus sylvatica), beli gaber (Carpinus betulus), jelša (Ain us glutinosa), sli va (Prunus domestica), oreh (Jug/ans regia), platana (Pia- tanus spec.); za izdelavo sopil uporabl jajo zlasti še tiso (Taxus baccata), olj ko (Oiea europaea) in trikrpi javor (Acer monspessulanum) itd.7• 18· Medtem ko pri kljunasti flavt i nastanejo tresljaji na robu jezička, pri navadni flavti pa na robu pihalne luknje, imajo oboa, fagot, klarinet, angleški rog in saksofon posebno piskalo (ustni k) iz navadne trstenike. Tako piskalo je tudi sestavni del sopil in zurl. čeprav smo znali stoletja izdelovati piskala za sopile in je navadne trstenike pri nas dovolj, uvažamo piskala za lesena pihala iz tujine (zlasti iz Francije). Le maloštevilni glasbeniki si znajo narediti svoje piskalo sami. Lesenim pihalom sorodne so orgle in harmonij, ki z vgrajenimi in temperirano uglašenimi piščalmi delujejo v glavnem po istih načelih kot lesena pihala. Pri inštrumentih s strunami proizvaja ton kovinasta, črevesna ali najlonska struna, ki jo s prsti, brenkalom, kladivcem ali lokom zanihamo. Ker pa je ton, ki ga taka struna proizvaja, prešibek, ga ojači resonančna omarica, ki je običajno grajena iz lesa posebno dobre kakovosti , to je t. im. resonančnega lesa. Nekateri inštrumenti preteklosti so imeli poleg strun za igranje še posebne strune, ki so krepile zvok glasbila in mu dale še posebno barvo s svojo lastno resonanco. Taka inštrumenta sta npr. bariton in viola d'amore. Harfa, klavir, citre, kitara itd . imajo vidno resonančno omarico. Vrhunec kakovosti je takšna resonančna omarica dosegla pri godalih, zlasti pri goslih - violini . (Današnji godalni inštrumenti so: violina, viola, violončelo in kontrabas. Prvi trije pripadajo družini violin, slednji pa družini viol, ki je v preteklosti bi la zelo številna: viola da braccio, viola da gamba, viola d'amore itd.). Violina je inštrument, na katerem lahko s štirimi strunami izvajamo čez 4 oktave tonov, katerih moč in barvo z razl ičnim položajem prstov in razl i čnimi potegi loka spreminjamo na nešteto načinov9. Zgrajena je iz 70 delov4, od katerih jih je 66 izdelanih iz kvalitetnega lesa. Zgornja resonančna p lošča, bloki na oglih in obeh koncih, vložki in dušica so iz smrekovega, dno, stranske stene, vrat in kobilica iz javorovega lesa, vijaki, oprijemalka, držalo strun in gumb pa iz ebenovine (Diospyros virginiana, D. ebenum, Copaitera bracteata idr.) ali rožnatega lesa jakarande (Dalbergia spec.J4· 12• 14• 15• Pri tem je najvažnejša zgornja deska resonančne omarice, ki je ob i čajno iz smrekovega lesa, redkeje iz jelovega ali borovega. Te tri vrste, predvsem pa smreka, imajo od vseh dosedaj znanih reso- nančnih materialov najboljše lastnosti, namreč majhno gostoto in vel ik prožnostn i modul , poleg tega še dobro trdnost v prečni smeri in majhno mehani čno dušilnost. Ker je pri izdelavi violine poleg tonskih kval itet pomembna tudi lepota inštrumenta (enako velja tudi za ostala godala). so stari mojstri že od sredine 16. stoletja izbirali les, ki ni imel samo dobrih resonančni h lastnosti , temveč tudi takšne, ki so inštrumentu dajale lep videz. Tak les pa je bil že v starih časih zelo redek, pa tudi obdelovati ga ni lahko. Za zgornjo resonančno desko sta to bil i smreka »leskovka« ali jelka >> leskovka<< z nazobčanimi letnicami, za dno pa javorov les z mnogimi preraslimi mirujočimi popki (ptičj i javor) al i pa tak z valovitim i letnicami, ki zaradi popolne refleksij e dajejo vtis plamtečih jezikov5. Danes vemo, da se lastnosti smrekovine s starostjo drevesa spreminjajo; v mladosti so traheide 5 krajše in les zaradi tega manj trden, pozneje pa nastajajo daljše traheide, kar kakovost lesa znatno izboljša. šele nad 150 let stara smreka daje zares dober resonančni les. Dobre akust ične lastnosti takšnega lesa so bile znane že starim mojstrom, saj so za izdelavo resonančnih desk jemali les prav iz teh »Zrel ih« delov debel. Dve deski iz diametralno l ežečih delov so zlepili v eno, in sicer z zunanjim i robovi navznoter. Tako zl epljena resonančna deska je v sred i, kjer je obremenitev s strunami prek kobil ice in dušice največja, tudi najmočnejša. Zato more tukaj biti tudi razmeroma tanka, kar je za njene nihajne zmožnosti zelo pomembno. Sploh so stari mojstri neverjetno dobro poznali les in njegove last- nosti. K temu so menda prispevali tudi takratna tehnologija lesa in takratni sestoji gozdov. Odličen resonančni les dajejo samo drevesa smreke, jelke in bora, ki so rasla na revnih tleh v gostih sestoji h gorskih gozdov. Tako so letnice ozke , odseki brez vej dolgi vsaj 5 m pa tud i daljši. Mnogi so prepričani, da so takratni gozdovi Za izdelavo godal deblo cepimo ra- dialno. Slika prikazuje dele debla z najboljšimi resonančnimi lastnostmi (A in B) in njun položaj v resonančni deski godala. (Prim. besedilo!) Zu- nanji del debla (b = beljava al i be- Jina), ki vsebuje še žive celice, ni uporaben. (Risba Z. Devide) v Apeninih, odkoder so stari italijanski mojstri dobivali svoj les, imeli populacije s posebno genetsko sestavo, ki pa so jih v preteklosti iztrebili. Les so takrat spravlj al i po vodnih drčah in nato s splavi po rekah21 • Debla s posebno dobrim resonančnim lesom so ob trenju z lesenim žlebom dala značilen ton, ki so ga mojstri glasbilarjj dobro poznal i in že po tem tonu izbrali želeni material. V Avstrij i in na Bavarskem delajo to še danes z udarci po deblu (t. i. Sappelton- probe)7. Nekateri menijo, da se je les, ki je med spravi lom dolgo ležal v vodi prepojil z mineralnimi snovmi, ki so mu dale posebno odpornost. V prid takšnemu mnenju govorijo podatki o upepeljen ih delih starih dragocenih violin, ki imajo v primeri z današnjim resonančnim lesom višji odstotek pepela. Ker je težko ugotoviti, katero glasbilo ima lepši ton, so si glasbeniki zaželeli, da bi fiziki s svojimi meritvami našli objektivna merila za presojo kakovosti glasbi l. Ta želja pa se nam vendarle mora zdeti dvomljiva. Fiziki pač lahko ugotovijo frekvenco, ampli tudo in druge fizika lne lastnosti glasbil , ne pa lepote zvoka, saj ta ni nujno v preprosti zvezi s fizikalnimi lastnostmi. Prvi, ki se je ukvarjal s tem vprašanjem, j e bi l francoski fizik Felix Savart (1791-1841), ki mu je znameniti francoski izdelovalec glasbil Jean - saptist Vuillaume (1798- 1875) omogočil poskuse z najdragocenejšimi violinami. Savart je v glavnem preučeval t. i. Chladnyjeve figure, ki nastanejo, če resonančno ploščo posujemo s drobnim praškom in jo potem spravimo v nihanje. Kjer so nihaji najmočnejši , se prašek najprej premakne. Nato se postopoma preseli na dele plošče, ki mirujejo (vozelne črte). Take in druge meritve, zlasti pa dejavnost Nemca F. Mainela14• 15 (okoli l. 1930), so zelo prispevale k izboljšanju godal, katerih poprečna kvaliteta je danes zelo dobra. Vendar vrhunske kakovosti starih ita- lijanskih violin ni bilo nikol i več mogoče doseči. Pred kakimi tridesetimi leti so 6 ustanovili posebno društvo Catgut Society, ki raziskuje zakoni tosti pri izdelavi dobrih violin 11 • S Chladnyjevimi figurami in modernimi metodami, predvsem la- sersko hologramsko interferometrijo, je uspelo bolj ali manj načrtno izdelat i dobre resonančne deske, toda še vedno ni mogoče iz takšnih desk načrtno dobiti dobre viol ine. Pogosto namreč odlični resonančni deski dasta izrazito slabo violino, in obratno, razmeroma manj kakovostni resonančni deski kar dober inštrument. Tako je C. M. Hutchins po tridesetih letih mučnega raiskovalnega dela prišel do sklepa, da mu je še težje doumeti , kako so stari mojstri, katerih poznavanje aku- sti ke in tehnologije lesa je bilo v primeri z današnjim znanjem zelo skromno, uspeli narediti toliko še dar.es po kakovosti tona in lepi zunanjosti nedoseglj ivih inštrumentov11 • Izdelava violin in drugih godal ostane torej še vnaprej odvisna predvsem od izkušenosti mojstra (zlasti njegovega modela, konstrukcije inštrumenta), kako- vosti resonančnega lesa in laka, predvsem pa od naključja5• 8 . Medtem ko je pri godalnih inštrumentih kakovost resonančnega lesa izredno pomembna in omejena na les nekaj vrst dreves, je pri drugi! glasbi lih manj od- ločilna. Kljub temu za resonančno dno uporabljajo smrekovine tudi pri mnogih drugih glasbi l ih (npr. pri klavirjih, čembalih itd.jl. Lesa pa ne uporabljamo samo za resonančno omarico, temveč tudi za druge dele glasbil, npr. podstavke, okvirje, podlage, mehanične dele (tipke, vzvode, npr. pri org lah). Za te dele, kakor tudi za pomožni pribor, pridejo v poštev skoraj vse vrste lesa2• Rastline pa ne dajejo človeku samo gradiva za zvoči la , resonančne omarice ter pomožne dele in pribor, temveč tudi surovine za izdelavo barvil in lakov, kar je značilno in občutljivo vprašanje zlasti pri godalih. Danes vemo, da lak sicer nedvomno nekol iko zmanjšuje jakost tona in nekoliko spremeni njegovo barvo, toda njegova glavna naloga je zaščita zunanje površine inštrumenta, ki mu daje stalno kakovost tona. Tudi z najboljšim lakom se ne da popraviti slabega inštru- menta, kaj lahko pa s slabim lakom za vedno pokvarimo dobrega8•15 O sestavi laka vemo zelo malo. Več pa vemo o surovinah , ki so jih uporabljali za izdelavo barv in lakov. Večinoma so rastlinskega izvora: Acacia arabica in A. verek - arabska guma; Amyris e/emitera (Egipt) , Elaphirium e/emiterum (Me- hika) in Canarium commune - elemismole (gume) ; Ca/amus draco in Pterocarpus draco - zmaj eva kri (barvilo); Cal/it ris quadrivalvis - smola sandarak; Goce us lacca - guma, lak; Copaitera spec - oljnata smola kopajba ; Haematoxylon cam- pechianum - temni les za barvilo ; Hymenoae courbaril in druge vrste tega rodu - kopal; Lavandula latifolia - olje; Styrax benzoni (Java, Sumatra), Lithocarpus benzoni - benzoe-guma in še mnoge druge4 • 15• Medtem ko so v preteklosti, zlasti v 16. in 17. stoletju imeli izdelovalci glasbil na voljo odličen rastlinski material , sedanjost ni obetajoča. Starih smrek in jelk skorajda ni več saj jih sodobna gozdarska tehnologija poseka že pri starosti 80 let. Izsekavanje tropskih pragozdov pelje k njihovem uničenju; z njimi se uničujejo tudi dragocene tropske lesne vrste. Poskusi, da bi v Evropi posebne gozdove namenili pridobivanju resonančnega lesa, imajo zaradi kislega dežja ter drugih onesnaženj zraka, vode in tal malo upanja na uspeh. Naglo napredujoče onesnaženje zraka je že zdaj tolikšno, da ne ogroža samo živih d reves in gozdov, temveč celo stare predmete v muzejih in glasbenih zbirkah. Takšni usod i so zapisana tudi dragocena glasbila iz preteklosti. Tudi les sam zaradi obremenitve počasi >>Umira«, izgublja svoje lastnosti, kar se pri violini kaže zlasti v basovski lestvici. Zato je potrebno pri starih glasbilih posamezne dele obnavljati 15. Za taka restavratorska dela pa danes primanjkuje predvsem razumevanja, pa tudi kako- vostnega materiala, dobrih mojstrov in seveda denarja. Tako so celo najdrago- 7 cenejši instrumenti prej al i slej obsojeni na propad. Tud i če bi imeli možnosti za ponovno izdelavo takih glasbil, bi za to potrebovali stoletja: najprej bi bilo treba vzgoj it i več sto let stara drevesa v gostih gorskih gozdovih na revnih, a či st ih tleh, ob čisti vodi in zraku , jih podreti, s sta rinsko tehnologijo odplaviti v dolino in močiti dovolj dolgo v vod i, les nato 30 do 50 let sušiti v ustreznih prostorih in šele nato izdelati inštrument. Po vsem tem je danes izdelava vrhunskih glasbil torej bolj ekološki kot fizikalni problem in zato tudi primerno utopistična. Pri nas v Sloveniji in drugje v Jugoslavi j i imamo še dovolj navadne trstenike in tudi še nekaj dobrega lesa za glasbil a ter celo možnosti za njegovo gojenje, a žal se tega kljub vsem opominom skorajda ne zavedamo. Načel a, ki jih je pred 32 leti razg lašal akademik A. Ugrenovic, so naletela na gluha ušesa21 • Ali smo vsi skupaj na svetu zares tako brez moči, da ne zmoremo izpeljati nekaj razumnih ukrepov, s katerim i bi uspešno zavarovali obstoječe gozdove z resonančnim lesom ter poskrbeli za njihovo bodočnost in pravilno izkoriščanje , poskrbel i za ustanovitev šol za izdelavo glasbil, nj ihovo restavracij o in vzdrže- vanje? A li zares ni nobenega upanja, da ohranimo potomcem vsaj majhen drobec vsega lepega in plemenitega, kar je človeški duh v preteklosti ustvari l? Viri 1. Adlešič , M in Sajovic, 0 .: Fizika. Jugos!. knjigarna, Ljubljana , 1939. 2. Avtorski kolektiv : Warenkunde, Musikinstrumente, VEB Fachbuchverlag, Leipzig , 1962. 3. Avtorski kolektiv : Musikinstrumente in Einzeldarstellungen. Bd. 1: Streichinstrumente. DTV/Bliren- reiter Edition MGG, Munchen, Kassel , Basel , London, 1981 . 4. Bachmann, A.: An Encyclopedia of the Violi n. Da Capo Press, New York, 1966. 5. Bariska, M .: Klangholz, Holzinstrument, Musik. Naturwiss. Ru ndschau 31: 45-52, 1978. 6. Dent/er , D. v. i Ziegler, H.: Morfologija i fiziologija. Udžbenik botanike za visoke škole, l. dio. (Prev. Z. Devide.) Skolska knjiga, Zagreb, 1982. 7. Františkovic, S.: Drvo i muzičk i instrumenti. Muzika i škola 2: 56-58, 1964. 8. Hill, W. H., A. F. Hill, and A. E. Hill: Antonio Stradivar i. Dover Publications, Inc. New York, 1963. 9. Hutchins, C. M. (Ed.): Musical Acoustics. Part l. Violin Family Components. Dowden, Hutchinson and Ross, Inc. Stroudsburg, Pennsylvania, 1975. 10. Hutchins, C. M. (Ed .): The Physics of Music. W. H. Freman and Comp. , San Francisco, 1978. 11. Hutchins, C. M. : The Acoustic of Violin Plates, Sci. Amer. 245, 127-135, 1981. 12. Kresnik, F.: Staroitalijansko umijece gradenja gudačkih instrumenata. Jugos!. akad., Zagreb, 1951. 13. Maedel, R. und F. Richter-Herl: Ekmelische Musik. Schriften der Hochschule "Mozarteum• 4, Musikver lag Emil Katzbichler, Munchen , Salzburg , 1977. 14. Me/kus, E.: Die Violine, Hallwag Veri. , Bern , Stuttgart, 1973. . 15. Mor.kel, 0 .: Die Kunst des Geigenbaues. 5. Aufl. Bernh. Fr iedr. Voigt-Verl. Handwerk und Technlk, Hamburg, 1979. 16. Sirola, B.: Kako se grade žveglice. Zbornik narodni život običaje juž. Slavena 28/2: 145-158, 1932. 17. Sirota, B.: Fuckalice (Svi raljke od kore svježeg drveta). Etnološka biblioteka 15, Zagreb, 1932 (Izd. Etnogr. muzeja). 18. Sirota, B.: Sopile i zu rle. Etnološka biblioteka 17, Zagreb, 1932 (Izd. Etnogr. muzeja) . 19. Sirota, 8.: Kako se grade dangubice i druge tamburice. Zbornik narodni život običaje j už. Slavena 29/1: 197-205, 1933. 20. Sirola, B.: Svirale s udarnim jez ičkom. Djela 32, Jugos!. akad., Zagreb, 1937. 21. Ugrenovic , A.: Drvo za rezonancij u od Stradivarija do danas u svijetlu nauke. Predavanja 5, Jugosl. akad., Zagreb, 1951. 8 Oxf. 156.5:231:187 Abieti Fagetum: (497.12 Trnovska planota, Crnovrška planota) RAZLIKE V POMLADITVENEM POTENCIALU MED TRNOVSKO IN čRNOVRšKO PLANOTO IN VPLIV OBJEDANJA DIVJADI Jože Pa p e ž in Iztok K o re n • papež, J. in K o r en , 1.: Razlike v pomladitvenem potencialu med Trnovsko in Crnovrško planoto in vpliv objedanja divjadi . Gozdarski vestnik, 42, 1984, 1 str. 9-18. V slovenščini; s povzetkom v nemščini, cit. lit. 5. V sestavku so prikazani rezultati raziskav, s katerimi so v gozdovih Trnovske in Crnovrške planete ugotavljali pomladitveni potencial gozdov na rastiščih gozdne združbe Abieli-Fagetum in vpliv objedanja divjadi. Med obema planotama so značilne razlike v pomladitvenem potencialu in stopnji ter načinu objedanja divjadi. Pri danem pomladitvenem potencialu in selektivnem vp livu rasllinojede divjad i gre razvoj na Trnovski planoti v smeri zabukovljenja, na Crnovrški planoti pa je že opazno zabukovljenje in zasmrečenje gozdov. Ker je že presežena kritična meja objedanja mladja, višjega od 30 cm (35 °/o}, bo potrebna usklajena akcija lovcev in gozdarjev. pa p e ž, J., K o ren , l. : Differences concerning the regeneration potential between the high plateaus of Trnovo and Crni vrh and the Influence of nipping by game. Gozdarski vestnik, 42, 1984, 1, pag. 9-18. ln Slovene with summary in German, ref. 5. The paper presents the results of investigations carried out to state, in the forests of the high plateaus of Trnovo and Crni vrh. the regeneration potenllal on the sites of the Abieti-Fagetum as-well-as the influence of nipping by the game. There exist signi ficient relevant differences in both respects. The existing regeneration potential and selective influence of the herbivorous game lead the development towards the predominances of the beech on the plateau of Trnovo, whereas on the plateau of Crni vrh it leads to the predominance of beech and spruce. Since the c r itical level of nipping as to the regeneration higher than 30 cm (35 °/o) has already been surpossed, a coordinated action of hunters and foresters Is necessary to avoid a conflict situation. 1. Uvod $tevilčnost parkljaste divj adi v naših gozdovih je v stalnem vzponu. Ker se porast številčnosti manifestira v objedanju prirodnega mladja in nasadov, smo tudi v Tolminskem gozdnogospodarskem območju pričeli razmišljati o tem, da je potrebno pričeti ugotavljati pomladitveno sposobnost naših gozdov in vpliv divjadi na obstoječe mladje. V okviru strokovnih izpitov, ki jih sedaj opravljajo pri delovni organizaciji (Pra- vilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih v gozdarstvu, Ur. list SRS, 6/79), sta pripravnika Miloš Mervič, dipl. inž. gozd., in Erazem Poženel, gozd. tehnik, v svojih nalogah raziskala vpl iv divjad i na obnovo gozdov na Trnovski in črnovrški planoti. Ker je že bežno primerjanje izsledkov obeh nalog pokazalo, da obstajajo razl ike med obema planotama, smo se od ločili, da bomo skušali ugotoviti, kakšne so razlike v pomladitvenem potencialu in vplivu objedanja divjadi v gozdni združbi Abieti-Fagetum. • Mag. J. P., dipl. inž. goz., Soško gozdno gospodarstvo Tolmin, 65220 To:min, YU. l. K., dipl. inž. gozd., Soško gozdno gospodarstvo Tolmin, 65220 Tolmin, YU. 9 2. Delovna hipoleza Postavili smo naslednjo delovno hipotezo: Znotraj gozdne združbe Abieti-Fagetum obstajajo med Trnovsko in črnovrško planoto razlike v pomladitvenem potencialu posameznih drevesnih vrst in zaradi tega so razlike v načinu ter intenzivnosti objedanja divjadi. Delovno hipotezo smo skušali čim bolj objektivno dokazati oziroma zavreči. 3. Metode dela Osnova za zastavljeni problem (delovno hipotezo) so bili temeljni terenski podatki o vzorčnih ploskvah, ki so rabili za strokovni nalogi Vpliv divjadi na obnovo gozdov v g. e. Trnovo in vpliv divjadi na naravno obnovo jelovo-bukovih gozdov. 3.1. Terenske meritve V strokovni nalogi Vpliv divjadi na obnovo gozdov v g. e. Trnovo je bila na karti v merilu M = 1 :10.000 začrtana kilometrska mreža, tako da je pokrila celo enoto. Na terenu smo nato postavili 41 stalnih neograjenih ploskev v velikosti 7 X 7 m (metoda, ki jo je za proučevanje vpliva divjadi predlagal Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije in so jo predhodno uporabili že na Kočevskem in Postojnskem), na katerih smo ugotovili združbo, popisali vse rastlinske vrste, ugotovili število poškodovanih osebkov in razvrstili mladje v štiri višinske razrede: do 15 cm, 16-30 cm, 31-60 cm in 61-150 cm. Osebek se je ocenil kot poškodovan, če je imel deformirano steblo zaradi poškodbe terminalnega poganjka, ne glede na to, kdaj je poškodba nastala. Poleg osebkov s poškodovanim terminalnim poganjkom, smo med poškodovane uvrstili tudi večje jelove in smrekove osebke, katerih krošnja je kazala večje znake objedanja. Na vsaki ploskvi so bili zabe·· leženi še naslednji podatki: kraj, datum, ekspozicija, nadmorska višina, zastornost (sklep), ime in priimek popisovalca. Vzorčne ploskve na črnovrški planoti so bile izbrane subjektivno v oddelkih, v katerih je na fitocenološki karti prevladovala gozdna združba Abieti-Fagetum dinaricum. Skupno je bilo izbranih 35 vzorčnih ploskev z zastornostjo 0,6-0,8, na katerih •e je ugotovilo enake parametre kot na Trnovski planoti. Za potrebe pričujočega sestavka smo uporabili podatke 24 vzorčnih ploskev s Trnovske planote z zastornostjo 0,6-0,8, na katerih je bila ugotovljena združba Abieti-Fagetum prealpino dinaricum in podatke vseh 32 vzorčnih ploskev s Crnovrške planote z zastornostjo 0,6-0,8 (ge. Crni vrh 23, Dole 9), in to tako, da smo subasociacije gozdne združbe Abieti-Fagetum dinaricum definirali na- knadno. 3.2. Načrt poskusa Zastavili smo slučajnostni trifaktorski poskus (pri čemer smo upoštevali le mladje, visoko do 30 cm), s katerim smo iskali razliko v pomladitvenem potencialu med Trnovsko in Crnovrško planoto, med drevesnimi vrstami in subasociacijami gozdne združbe Abieti-Fagetum (v ponovitvah tudi med različnimi legami in višinskimi pasovi). Faktorji so naslednji: 1. Faktor 1, področje poskusa (Trnovska in Crnovrška planota). 2. Faktor 2, drevesna vrsta (bukev, jelka, smreka, javor, ost. listavci). 10 3. Faktor 3, različne subasociacije smo na podlagi lastnosti tal združili v naslednje štiri skupine: - jelovo-bukovi gozdovi na aceretalnih rastiščih (aceretosum, athyrietosum, dentarietosum, scopolietosum), jelovo-bukovi gozdovi na globljih rjavih tleh (ompha/odetosum, typicum, carda- minetosum, oxa/idetosum, asperuletosum, haquetietosum), - jelovo-bukov; gozdovi na plitvih sušnih tleh (mercurialetosum, calamagro- stidetosum, seslerietosum), - jelovo-bukovi gozdovi na plitvih hladnih tleh (testucetosum, homogynetosum). 4. Faktor 3, različne lege smo združili v naslednje skupine: - sever, severovzhod, severozahod - jug, jugovzhod, jugozahod - vzhod zahod 5. Faktor 3, oblikovali smo naslednje višinske pasove: - do soo m - 801-1000 m - 1001 - 1200 m - 1201-1400 m - nad 1400 m CelOten poskus smo zastavili kot čisti slučajnostni poskus, pri katerem smo uporabil] naslednje prvine statističnega načrtovanja: - slučajnostni izbor vzorčnih ploskev (v prvem primeru sistematično izbrane vzorčne ploskve, v drugem pa subjektivno), - slučajno dodeljene subasociacije, lege in nadmorske višine (niti pri siste- matičn~m niti pri subjektivnem vzorčenju nismo iskali določenih subasociacij, leg in višin), - ponovitev poskusa (za osnovne rastiščne kategorije, lege in nadmorske višine smo imeli na razpolago več vzorčnih ploskev). 3.3. Obdelava podatkov Vse podatke, ki pripadajo eni vzorčni ploskvi, smo zabeležili na računalniško kartico (skupaj 56 kartic). Podatke smo računalniško obdelali na oddelku AOP pri SGG Tolmin s pomočjo statističnega programskega paketa SPSS (Statistical Package for the Social Science). 4. Rezultati Ugotovili smo, da lega in nadmorska višina ne vplivata na pomladitveni potencial in stopnjo objedanja zaradi divjadi, zato bomo tukaj prikazali le rezultate trifaktorskega poskusa, kjer kot tretji faktor nastopajo štiri kategorije subasociacij. Rezultati statistične obdelave so prikazani v tabeli št. 1 (Raven značilnosti razlik med nivoji faktorjev za število osebkov na ploskvi). 4.1. Pomladitveni potencial S trifaktorskim poskusom smo potrdili tisti del postavljene delovne hipoteze, v katerem smo predvidevali, da obstajajo razlike v pomladitvenem potencialu Trnovske in črnovrške planete. Pomladitveni potencial različnih rastišč je pri- kazan v tabeli št. 2, razlike pa so naslednje: 11 Tabela 1. Raven značilnosti razlik med nivoji faktorjev {za število osebkov na ploskvi) Vir variacije Neobjedeno mladje Objedeno mladje Skupaj mladje do višine 30 cm do višine 30 cm do višine 30 cm Glavni učinki Področje, faktor 1 Drevesna vrsta, faktor 2 Združba, faktor 3 Dvosmerna interakcija Področje, drevesna vrsta Področje, združba Drevesna vrsta, združba Trosmerna interakcija Pojasnjena varianca * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * Tabela 2. Pomladitveni potencial različnih rastišč (število osebkov visokih do 30 cm/ha) "' ~ .,. Rastišče > ~ "O Lokacija w "' ~ o c. ~ ~ E > ..; ~ ~ Qi "' ~ "' -, UJ -, o UJ Jelovo-bukovi gozdovi Trnovska panota (2) 16.632 2.347 102 1.429 20.510 na aceretalnih rastiščih črnovrška planeta (7) 3.645 7.696 2.741 62.304 467 76.853 Jelovo-bukovi gozdovi Trnovska planeta (4) 1.327 867 51 43.622 255 46.122 na globljih rjavlh t:eh črnovrška planeta (19) 3.727 4.351 7.690 22.051 1.751 39.570 Jelovo-bukovi gozdovi Trnovska plan ota (11) 9.275 1.541 594 4.224 594 16.228 na plitvih sušnih tleh Crnovrška ptanota (3) 2.041 1.973 341 77.891 341 82.587 Jelovo-bukovl gozdovi Trnovska planeta (7) 788 176 2.041 263 3.268 na plitvh hladnih tleh Crnovrška planeta (3) 4.831 3.402 6.055 58.571 3.469 76.328 Trnovska planeta (24) 6.088 1.098 290 10.169 392 18.037 Jelovo-bukovi gozdovi Crnovrška planeta (32) 3.655 4.771 5.765 39.516 1.498 55.205 Opomba: Stevilke v oklepajih pomenijo število vzorcev. - Med črnovrško in Trnovsko planoto so bistvene razlike v pomladitvenem potencialu, saj smo na črnovrški planoti ugotovili na ha poprečno 55.205 osebkov do višine 30 cm, na Trnovski planoti pa le 18.037. - Občutne so razlike v številčni zastopanosti posameznih drevesnih vrst, saj na črnovrški planoti v višinskem razredu do 30 cm prevladujejo javor, smreka in jelka, na Trnovski planoti pa javor in bukev. - Pomladitveni potencial se med subasociacijami združbe Abieti-Fagetum ne razlikuje. - Značilnih razlik med drevesnimi vrstami po kategorijah združenih sub- asociacij ni, kar pomeni, da so bili kriteriji za ugotavljanje združbe Abieti-Fagetum precej enotni. 4.2. Vpliv divjadi Tudi drugi del delovne hipoteze je potrjen, saj obstajajo značilne razlike v objedanju med obema planotama, med kategorijami subasociacij in med dre- vesnimi vrstami. Nivo značilnosti razlik je prikazan v tabeli št. 1, stopnja obje- denosti posameznih drevesnih vrst pa v tabeli št. 3 in grafikonu št. 1. 12 Tabela 3. Pomladitveni potencial in delež poškodovanega mladja po višinskih razredih Višina 1 Lokacija 1 Skupno število osebkov/ha 1 Delež poškodovanega mladja v % mladja bukev J jelka Jsmreka] javor jost.list.J skupaj bukev J jelka jsmrekal javor ]ost. list.] skupaj do 15 cm Trnovska planeta 1.845 902 137 7.843 145 10.872 4 4 - 9 11 8 črnovrška planeta 2.998 4.375 5.147 37.526 1.027 51.073 7 7 1 23 20 19 16-30 cm Trnovska planeta 4.243 196 153 2.326 247 7.165 27 52 5 37 52 32 črnovrška planeta 657 396 618 1.990 471 4.132 9 21 1 38 42 27 31-60 cm Trnovska planeta 2.645 16 94 576 75 3.406 41 50 9 85 89 49 črnovrška planeta 478 223 345 495 129 1.670 3 77 - 64 44 33 61-150 cm Trnovska planeta 918 8 24 26 35 1.011 49 - - 62 100 49 črnovrška planeta 255 69 159 123 12 618 2 36 - 63 50 19 Skupaj Trnovska planeta 9.651 1.122 408 10.771 502 22.454 29 13 4 19 49 23 črnovrška planeta 4.388 5.063 6.269 40.134 1.639 57.493 7 11 1 25 28 20 ~ w Tabela 4. Primerjava med tolminskim in postojnskim gozdnogospodarskim območjem Lokacija 1 Skupno število osebkov 1 Delež poškodovonega mladja v% bukev J jelka Jsmreka J javor ]ost. list.] skupaj bukev 1 jelka Jsmreka 1 javor ]ost. list.] skupaj Trnovska planeta, l. 1981 9.651 1.122 408 10.771 502 22.454 29 13 4 19 49 23 črnovrška planeta, l. 1981 4.388 5.063 6.269 40.134 1.639 57.493 7 11 1 25 28 20 GG Postojna, 1.1977 4.081 9.530 2.450 25.510 8.837 50.408 80,9 13,3 45,8 43,2 78,7 42,6 GG Postojna, l. 1981 6.593 15.654 2.367 40.715 7.183 72.510 44,0 9,9 18,1 34,8 55,6 26,6 120 110 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 objedenosti Grafikon št. 2:Delež drevesnih vrst y posarooznih višinskih razredh 14 }ii - Grafikon št.! ~ [=:J - Trnovska p/anota Črnovrtška plano a liiij bukev ~jelka .?5mreka mjavor O ost. list. Vpliv divjadi na mladje visoko do 30 cm se kaže na naslednji način: Od skupnega števila osebkov do 30 cm višine je na Trnovski planoti obje- denih 3094/ha ali 17 'lo, na črnovrški planoti pa 10.609/ha ali 19 'lo vseh osebkov; če upoštevamo samo bukev in jelko, ki sta gospodarsko najpomembnejši drevesni vrsti združbe Abieti-Fagetum, vidimo, da je na Trnovski planoti objedenih 1370 osebkov/ha ali 19 'lo, na črnovrški planoti pa le 666/ha ali 8 'lo; primerjalno med planotama je na črnovrški planoti poleg ostalih listavcev najbolj objeden javor, na Trnovski planoti pa bukev; na črnovrški planoti je najmočnejše objedanje na aceretalnih in sušnih rasti- ščih, na Trnovski planoti pa na rastiščih s plitvimi sušnimi in plitvimi hladnimi tlemi. Analiza mladja do višine 30 cm kaže za črnovrško plan oto kar ugodno sliko, saj znaša poškodovanost mladja bukve in jelke le 8 'lo. če analiziramo pomla- ditveni potencial in objedenost po višinskih razredih (delež posameznih drevesnih vrst v višinskih razredih prikazuje grafikon št. 2), je stanje precej drugačno in kaže, da se vpliv rastlinojede divjadi drugače odraža na črnovrški planoti kot na Trnovski, in sicer: V višinskem razredu do 15 cm, je na črnovrški planoti 4,7-krat več osebkov kot na Trnovski planoti, ob jed enost pa je 2,4-krat večja; že v drugem višinskem razredu (16-30 cm) je na Trnovski planoti kar 1,7 krat več osebkov kot na črnovrški, v tretjem (31-60 cm) 2 krat več in v četrtem (61-150 cm) 1,6 krat več; ker na črnovrški planoti prevladujejo gozdovi iglavcev z večjim deležem smreke, se to odraža v pomladitvenem potencialu višinskega razreda do 15 cm; ker na črnovrški planoti običajno dlje časa leži debelejša snežna odeja kot na Trnovski, je v višinskem razredu do 15 cm manj opazen selektivni vpliv divjadi, ki ga povzroča z objedanjem, zato pa tem bolj v ostalih višinskih razredih; na Trnovski planoti v zimskem času dostikrat ni snežne odeje ali pa je zelo nizka, zato je mladje v višinskem razredu do 15 cm dosti bo!j podvrženo objedanju, kar se odraža v precej manjšem številu jelke in javora; zaradi selektivnega vpliva divjadi se na Trnovski planoti pojavlja zabukovljenje gozdov, na črnovrški planoti pa se bukvi pridružita še smreka in javor. 5. Primerjava z izsledki raziskav na postojnskem gozdnogospodarskem območju Ker so pri uravnavanju odnosov gozd-divjad in ugotavljanju vpliva rastlino- jede divjadi na gozd v Sloveniji najdlje prišli na postojnskem gozdnogospodar- skem območju, je smotrno primerjati naše izsledke z njihovimi ugotovitvami. Primerjava je umestna, ker smo uporabili enako raziskovalno metodo, v obeh primerih pa smo raziskave opravljali pretežno v gozdovih gozdne združbe Abieti-Fagetum. Primerjava je prikazana v tabeli št. 4, iz nje pa je razvidno: - da je pomladitveni potencial na črnovrški planoti podoben pomladitvenemu potencialu postojnskih gozdov v letu 1977, - da se pomladitveni potencial Trnovske planete močno razlikuje od črno­ vrškega in postojnskega, - da sta pomladitveni potencial in nosilna kapaciteta gozda za rastlinojedo divjad na Trnovski planoti dosti manjša kot na črnovrški planoti in Postojnskem, - da se delež poškodovanega mladja na Trnovski planoti že približuje škodam, ugotovljenim na Postojnskem leta 1981, 15 - da nastopi povečano objedanje bukve takrat, kadar ni na razpolago do- volj mladja javora in ostalih listavcev, - da so v Snežniškem masivu s povečanim odstrelom jelenjadi v zelo kratkem času močno zmanjšali škode na gozdnem mladju - in da je posledica tega občutno povečanje deleža jelke in javora v mladju. 6. Zaključki Na osnovi rezultatov raziskave in primerjave le-teh z izsledki drugih, lahko napravimo naslednje zaključke: 1. Ugotovljenim florističnim razlikam med združbama Abieti-Fagetum dina- ricum in Abieti-Fagetum praealpino dinaricum lahko dodamo tudi razlike v po- mlajevanju, ki je v združbi Abieti-Fagetum dinaricum občutno večji. 2. Razlike v pomladitvenem potencialu so zelo verjetno posledica: - kemizma tal (razlike med apnenci), - različnega vpliva maritimne in kontinentalne klime (predvsem količina pa- davin), - selektivnega vpliva divjadi že v vzniku (zaradi objedanja izgine jelka že v prvem letu starosti). 3. Pri danem pomladitvenem potencialu in selektivnem vplivu rastlinojede divjadi gre razvoj na Trnovski planoti v smeri zabukovljenja, na Crnovrški planoti pa se bukvi pridružita še srn reka ·in javor. 4. Do povečanega objedanja bukve prihaja tam in takrat, ko rastlinojedi divjadi ni na razpolago dovolj mladja jelke, javora in ostalih listavcev. 5. Na Crnovrški planoti je najmočnejše objedanje na aceretalnih in sušnih rastiščih, na Trnovski planoti pa na rastiščih s plitvimi sušnimi in plitvimi hladnimi tlemi. 6. Z objedanjem divjadi so najbolj ogrožena sušna rastišča (hitro skopni sneg), katerih pomladitveni potencial je že po naravi bolj siromašen glede zasto- panosti drevesnih vrst. 7. Znotraj subasociacij s podobnim rastiščnim potencialom je pomladitveni potencial različen zaradi interakcije med višino in trajanjem snežne odeje ter objedanjem divjadi, to pa moramo upoštevati pri gospodarjenju z gozdom in divjadjo. 8. Kjer snežna odeja ni regularen pojav, je selektivni vpliv divjadi dosti večji. Jelka in javor sta najbolj ogrožena v obdobju, ko ni snega, zelišča pa še niso pognala. Posledica je, da precej jelke propade že v prvem letu starosti, ker ni sposobna regenerirati krošnje. 9. Kjer je stalna snežna odeja, je več jelk. Razlog je verjetno v tem, da se v teh predelih pojavijo zelišča takoj ko sneg skopni, in ker je dovolj zeliščne hrane, divjad manj objeda jelko. Intenzivno objedanje se prične šele kasneje, ko ima jelka že formirane krošnje, zato več osebkov uspe regenerirati krošnjo in se prebiti v odrasel sestoj. 10. V krajih s stalno snežno odejo so bolj poškodovani osebki večji od 30 cm. Tu je prizadet predvsem javor, ki hitro požene stebelce, ne formira pa krošnje. Pomladitveni potencial združb Abieti-Fagetum dinaricum in praea/pino dina- ricum je različen. Pri skromnejši izbiri drevesnih vrst in manjšem številu osebkov na ha, je na Trnovski planoti selektivni vpliv divjadi bolj opazen in precej pri- speva k zabukovljenju gozdov. Ce hočemo ohraniti zapleteno biološko ravnovesje in trajno ohraniti in krepiti vse družbeno pomembne vloge gozda ter ohraniti vse vrste divjadi, ki po naravi sodijo v gozdno okolje, potem morata biti gospodarjenje 16 z gozdom in divjadjo usklajena. Ker je tako na Trnovski kot na Crnovrški planoti presežena kritična meja objedanja mladja, višjega od 30 cm (35 'lo po ugotovitvah postojnskih gozdarjev), in lahko pride do ekološke katastrofe, je potrebno takoj izpeljati naslednje ukrepe: - postaviti pare ograjenih in neograjenih ploskev za proučevanje vpliva divjadi na mladje, - povečevati odstrel srnjadi toliko časa, dokler se s kontrolnimi popisi na vzorčnih ploskvah ne bo ugotovilo, da je stopnja objedanja v dopustnih mejah in da se je povečala telesna teža srnjadi in kvaliteta trofej, - s povečanim odstrelom mladičev in ženskega dela populacije jelenjadi preprečiti njeno širjenje, - v Trnovskem gozdu reducirati pomladansko številčnost muflonov na 120, toliko kot je bilo predvideno z elaboratom o naselitvi, - vzdrževati in gnojiti poletna pasišča, da si bo srnjad lahko nabrala zadostno zalogo tolšče za zimski čas, - v starih grmiščih ·in panjevskih gozdovih pričeti z obnovitvenimi sečnjami, da izboljšamo prehrambene pogoje v zimskem času, ko je manj druge hrane. Ce hočemo trajno ohraniti in krepiti vse družbeno pomembne funkcije gozda in ohraniti divjad, potem moramo gozdarji in lovci takoj pričeti z uvajanjem vseh zgoraj nav!3denih ukrepov. Zavedati se namreč moramo, da konfliktne situacije ne moremo rešiti samo s povečanim odstrelom, če tega ne spremljajo ustrezni biotehnični ukrepi, ki izboljšujejo naravne pogoje za prehrano rastlinojede divjadi. Viri 1. Kotar, M.: Prirastoslovje, Ljubljana, BF VTOZD za gozdarstvo, 1979. 2. Mervič, M.: Vpliv divjadi na obnovo gozdov v gge Trnovo, 1982. (Strokovna naloga.) 3. Perko, F.: Metode in prvi izsledki kvantificiranja vpliva divjadi na gozdno vegetacijo, Gozd-Divjad, Ljubljana 1982. 4. Poženel, E.: Vpliv divjadi na naravno obnovo jelovo-bukovih gozdov, 1982. (Strokovna naloga.) 5. Veselič, 2.: Analiza razvoja gozdnega mladja na snežniškem masivu v obdobju med letoma 19n in 1981, poročilo, GG Postojna 1982. UNTERSCHIEDE HINSICHTLICH VERJUNGUNGSPOTENTIAL ZWISCHEN DEN HOCHPLATEAUS VON TRNOVO UND CRNI VRH UND DER EINFLUSS DES WILDVERBISSES Zusammenfassung Der Stand des Schalenwildes in den slowenischen Waldern ist in standigen Anstieg begriffen Da sich dieser Anstieg im Verbiss der NaturverjUngung und der Pflanzungen manifestiert, wurde auch im Forstwirtschaftsgebiet von Tolmin mit der Erhebung des Verji..ingungspotentials der Walder und der Beeinflussung der Verji..ingung durch das Wild begonnen. Drei Dreifaktorversuch (Faktor 1 - Versuchsgebiet, Faktor 2 - Holzart, Faktor 3 - verschiedene Subassiziationen, Faktor 3 - verschiedene Lagen, Faktor 3 - MeereshOhe) zeigte auf, dass innerha!b der Waldgesellschaft Abieti-Fagetum zwischen dem Hochplateau von Trnovo und dem Hochplateau von Crni vrh hinsichtlich des Verji..ingungspotentials der einzelnen Holzarten Unterschiede bestehen, weswegen. Unterschiede hinsichtlich Art und lntensitat des Wildverbisses auftauchen. Unterschiede erscheinen auf verschiedenen Stand- orten, Wahrend Lage und Meereshčihe keinen statistisch signifikanten Einfluss ausi..iben. Hinsic~tlich des Verjiingungspotentials der beiden Hochplateaus sind folgende Unterschiede zu verzeichnen: 17 - auf dem Hochplateau von Crni vrh wurden durchschnittlich 55.205 lndividuen von bis 30 cm Hčhe registriert, auf demjenigen von Trnovo nur 18.037; - auffalende Unterschiede bestehen bezUglich der Vertretung der einzelnen Holzarten, da im ersten Fall in dieser VerjUngungsphase Ahorn, Fichte und Tanne vorherschen, im zweiten Ahorn und Buche; - es gibt keine Differenzierung des VerjUngungspotentials nach Subassoziationen des Abieti-Fagetum. Der Wildeinfluss erscheint folgendermassen: -- von der Gesamtanzahl der lndividuen bis 30 cm HOhe sind auf dem Trnovo- Hochplateau 17 °/o und auf dem Crni vrh-Piateau 19% verbissen, - unter Beachtung von lediglich Buche und Tanne erreicht der Verbissgrad im ersten Fali 19%, im zweiten aber nur 8%, - der Verbiss ist im ersten Fali am st8rksten auf seichten trockenen und seichten kUhlen BOden, im zweiten Fali auf aceretalen und trockenen Standorten, - der Jungwuchs Uber 30 cm Hčhe ist in beiden F811en stark verbissen und der Verbiss Ubersteigt die kritische Grenze von 35%, - bei gegebenem VerjUngungspotential und selektiven Einfluss des pflanzenfressenden Wildes schreitet die Entwicklung im ersten Fali gegen die Verbuchung fort, im zweiten gegen Verbuchung und Verfichtung. Da die kritische Grenze des Wildverbisses schon Gberschritten ist und es zu einer Okologischen Katastrophe kommen kann, mGssen Forstleute und Jager sofort mit erhčhtem Abschus und en1sprechenden biotechnischen Massnahmen eingreifen, um dadurch die natGrlichen Asungsbedingungen des Wildes zu verbessern. 18 Oxf. 848:832.1:323.5 VPLIV KONCENTRACIJE LESA NA EKONOMIČNOST STROJNE OBDELAVE OBLOVINE IGLAVCEV S POSEBNIM OZIROM NA LUPLJENJE Zdravko Tu r k * Tur k, Z.: Vpliv koncentracije lesa na ekonomičnost strojne obdelave oblovine iglavcev s posebnim ozirom na lupljenje. Gozdaski vestnik, 42, 1984, 1, str.19-31. V slovenščini s povzetkom v nemščini, cit. lit. 4. laganje hlodov iglavcev v lubju je na žagarskih obratih zgrešeno. V tem primeru se splača ročno lupljenja v gozdu, da bi bilo žamanje uporabno kot celulozni les. Centralno mehanizirane skladišče lesa z mnogo~ vrstno dodelave oblovine iglavcev je najboljše, toda zahteva zaradi visoke stopnje mehaniziranosti, določeno minimalno koncentracijo, nad 30.000 m3• Ce je ni, je izguba in je zato zgrešeno. Boljše je združevanje manjših žagarskih obratov, da bi dosegli potrebno koncentracijo lesa. Dane so tudi zasnove za ceneno, delno mehanizirane skladišče lesa, ki vključuje Je strojno lupljenje, medtem ko je drugo prepuščeno ročnemu delu. Tur k, Z.: The influence of the wood concentration on the economy of mechanized processing of conifer logs with special respect to peeling, Gozdarski vestnik, 42, 1984, 1, pag. 19-31. ln Slovene with summary in German, ref. 4. Sawing conifer logs in bark is out of place in sawmills. Therefore, manual peeling pays off in the forest to make the seam wood usable for pulp wood. A central mechanized wood storage place with a mulliple processing of conifer logs is most successful, but, because of its high degree of mechanization, it requires a certain minimal concentration, over 30.000 m3 of wood. Otherurse, it remains deficitary and out of place. The union of smaller saw-mills serves the realization of a sulficient wood concentration better. The paper presents the ideas for aninexpansive, partly mechanized wood storage place which includes only mechanized peeling, while other procedures are left to be perlormed manually. Logs a put on the transporter leading to the peeling machine with a hydraulic crane or with an automatic small receiving-passing on ramp. A descripiion is given of a transportable mechanized peeling set or a peeling train. It could be !aken into consideration for log peeling in srna][ saw-mills. 1. Zgrešeno žaganje hlodov iglavcev v lubju Naši žagarski obrati, ki nimajo naprav za strojno lupljenje, razžagajo vse več hlodov v lubju. Ta količina znaša v SloveniJi že okoli 250.000 m3, to je okoli '/• letne količine hlodov iglavcev. Dobavitelji, gozdna gospodarstva, se izogibajo ročnemu, razmeroma zamud nemu in težkemu lupljenju tudi mimo gozdnovarstvenih predpisov, ker dosegajo za neolupljen les skoraj enako ceno kot za olupljen, oziroma ker bi sedaj, po že vpeljani navadi, težko priračunalf še stroške ze ročno lupljenje. S tem pa nastaja dvojna škoda. Neobeljen les iglavcev je spo- mladi in poleti izpostavljen napadu in širjenju lubadarjev in lesarjev (mušice), pri industrijskem žaganju pa se povečajo stroški žaganja, onesnažuje žagan les in, kar je še posebej pomembno, izgublja precej svoje vrednosti pri neoiupljenem žamanju. L:amanje brez lubja je namreč uporabno za vrednejši celulozni les. * Prof. v p. Z. T., dipl. inž. gaz., Rožna dolina, c. XVII/21, 61000 Ljubljana, YU. 19 Sl.1. Centralno mehanizirana skladišče lesa v Bohinjski Bistrici. Foto F. Remec Pomislimo, kako celuloznim tovarnam primanjkuje les, da ga morajo uvažati in kako bi jim bilo dobrodošlo olupljeno žamanje. Pravo vrednost tega žamanja lahko v danih razmerah najbolje ocenimo, če pomislimo, da morajo prizadete celulozne tovarne kupovati v stiski celo hlade po njihovi visoki ceni, čemur bi se lahko izognile, če bi bilo dovolj uporabnega žamanja. 2. Strojno ali ročno lupljenje Ob prizadevanju, da bi les čim bolje izkoristili, moramo poskrbeti, da bodo tisti žagarski obrati, ki nimajo strojnih naprav za lupljenje, ali pa se ne bi spla- čale, dobivali že olupljene hlade. V teh primerih se splača ročno lupljenje v gozdu. Treba ga je stimulirati zlasti z razliko v ceni med olupljeno in neolup!jeno oblovino oziroma pri odkupu lesa z zadostnim odbitkom za neolupljeni les, da bi bilo ročno lupljenje dovolj vabljive. To velja tako za družbeni kot za zasebni sektor gozdov. Bilo bi prav gotovo negospodarno, če ne bi po eni strani dovolj nagrajevali gozdnega ročnega dela, po drugi strani pa bi ob žamanju izgubljali vrednost lesa ali z neracionalno mehanizacijo za obdelavo oblovine metali proč nekajkrat več denarja kot stane ročno lupljenje. Ne sme nas, sicer pozitivna sodobna težnja k mehanizaciji, zapeljati k očitno negospodarnim rešitvam, ki bi povzročale fi- nančno izgubo namesto dobička. Pomisliti moramo tudi, da naše gospodarstvo vedno bolj trpi zaradi nezaposlenosti in da si ne bomo mog!i več tako izbirati dela kot doslej. 20 3. Težnja k mehaniziranju gozdnega dela 1 eznJa, da bi z mehanizacijo nadomestili ali olajšali ročno delo v gozdu po vzoru znanih centralnih mehaniziranih skladišč za dodelava oblovine iglavcev, je opravičena le, če je dosežena korist skupaj s prihranjenimi napori v ustreznem sorazmerju s povzročenimi stroški. Tu pa je odločilna koncentracija lesa, ki mora omogočati, da so stroji dovolj izkoriščeni. Pod centralnim mehaniziranim skladiščem lesa (v nadaljevanju CMS) razu- memo raznovrstno strojno dodelava oblovine iglavcev, in to od lupljenja do krojenja, izmere in sortiranja, z avtomatskim parnikom oblovine v obliki indu- strijskega traku. Pomeni hkrati zelo posrečeno ali smotrno povezavo končne gozdne dodelave in začetne žagarske proizvodnje. Na prvi del CMS, t. j. na gozdno dodelava, odpade vse delo okoli lupljenja in krojenja oblovine, na drugi del, t. j. na začetno žagarsko proizvodnjo, pa čelj enje in sortiranje hlodov po debelinskih stopnjah. Na oboje skupaj pa odpade še prenos oblovine s tekočim trakom, ki povezuje vse vrste obdelave, elektronska izmera sortimentov in avto- matsko sortiranje hlodov in drugih sortimentov. Visoka stopnja mehaniziranosti CMS, ki omogoča velik prihranek ročne delovne sile, pa pomeni tudi veliko investicijo. Le-ta zahteva primerno veliko koncentra- cijo lesa, s katero bi stroje izkoristili v tolikšni meri, da bi dosegli vsaj prag ekonomičnosti ali ekonomsko ravnotežje, če že ne dobiček. Posnemanje velikih CMS ob nezadostni koncentraciji lesa oziroma brez gospodarne presoje ali računice pa je zgrešeno in povzroča le škodo. 4. Potrebna minimalna koncentracija lesa za ekonomično CMS Z našimi raziskavami in razpravami smo ugotovili, da je v naših razmerah za ekonomično CMS potrebna poprečna količina najmanj 40.000 m3 ob lovi ne iglavcev na leto, nekaj manj, in sicer nekaj nad 30.000 m3 , pri pretežno tanki oblovini s pop rečnim premerom pod 26 cm (Gorenjska) in nekaj nad 40.000 m' pri pretežno debeli oblovini (Kočevska, Notranjska). O tem se lahko vsakdo prepriča v knjigi Mehanizirana obdelava oblovine iglavcev in njena ekonomičnost (2), ki jo je leta 1974 izdal naš Institut za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani. Ceprav so se takratne cene zelo spremenile, pa je stopnja ekonomičnosti oziroma z njo povezana potrebna koncentracija lesa ostala enaka, računajoč da je inflacija ali dvig cen prizadel obe kalkulacijski strani skoraj enako, še posebno ker so v navedeni knjigi obravnavane investicije prej prenizke kot previsoke in je uvoz strojev povezan s še večjimi težavami (2, diagrama 2-3). Glede ekonomsko potrebne minimalne koncentracije lesa je zelo varljivo sklicevanje na merila v tujini, v sosednjih državah. Po navedeni knjigi je bilo npr. v Zahodni Nemčiji CMS s 10.000 m3 oblovine na leto bolj ekonomično kot pri nas s 40.000 m' (2. diagram 4). Vzrok je v tem, ker je v Nemčiji občutno nižja cena strojev, lažji dostop do rezervnih delov in mnogo višja cena delovne sile kol pri nas. Poleg tega je odločilna višina celotne investicije. Zasebni podjetnik je namreč pri investiranju precej bolj pazljiv in prizadeven, ker sicer trpi izgubo v svojem žepu, kot tisti, ki razpolaga z družbenimi sredstvi. 5. Kako doseči potrebno koncentracijo lesa za CMS če ni že zagotovljena potrebna koncentracija lesa ob določenem žagarskem obratu, nastane vprašanje, kako jo smotrno doseči, da bi s strojno obdelavo 21 nadomestili ročno delo. Tam, kjer je v istem, širšem gravitacijskem območju več manjših žagarskih obratov, jo je mogoče doseči le s predhodno koncentracijo žagarskih obratov, t. j. z njihovo združitvijo v en sam, dovolj velik žagarski obrat. Takšno združevanje obratov naleti navadno na velike miselne odpore in navade prizadetih ljudi in krajev, s katerimi je treba računati. Potrebno je pre- mostiti te ovire predvsem s primernim načinom zaposlitve, najbolje s finalno predelavo žaganega lesa, ki lahko zaposli mnogo več ljudi kot žagarski obrat. Pri vračanju kamionov po oblovino lahko le-ti spotoma pripeljejo še žagani les. To reševanje zahteva navadno precej časa in naporov, ki se jim ne moremo izogniti. Pri tem ni možna rešitev, kot si jo nekateri preprosto zamišljajo, da bi namesto koncentracije žagarskih obratov strojno olupili hlade pri določenem obratu in jih nato razvažali na druge žage. V tem primeru bi namreč s skladiščenjem, preto- varjanjem in dodatnimi prevozi hlodov močno zapravili vso doseženo korist. Poleg tega ne bi dosegli tistega, kar zajema opisani drugi del CMS, zlasti ne sortiranja hlodov, kot ga narekuje sodobna žagarska proizvodnja. CMS mora biti neposredno ob dovolj velikem žagarskem obratu, kateremu oddaja hlade. Neposredni pomik h/odov iz CMS v žago je eden od odločilnih pogojev, ki zelo vpliva na ekonomičnost CMS, še zlasti, ker odpade na hlade daleč največji delež, okoli 3/; vse oblovine ig/avcev. Tudi ni izhoda, da bi za potrebno koncentracijo lesa k iglavcem prišteli še razpoložljivo oblovino listavcev. Listavci zahtevajo namreč povsem drugačno tehnologijo krojenja in sortiranje. Tudi lupljenje odpade ali pa je ekonomsko vprašljivo. Potemtakem ne moremo doseči z listavci na CMS s tehnologijo iglavcev potrebnega finančnega prihranka za odplačilo investicije. če torej ni ustrezne koncentracije lesa iglavcev, ne moremo s takim CMS doseči gospodarnosti ali ekonomičnosti, kljub morda velikemu prihranku delavcev, ki ga pokaže kalkulacije proizvodnosti ali produktivnosti. 6. Kalkulacija ekonomičnosti in produktivnosti CMS Kalkulacije ekonomičnosti je precej zahtevna in zamudna (3, 2). Ne moremo pa se ji izogniti. Mnogo laže in hitreje je izkalkulirati ali ugotoviti produktivnost, to je koliko delavcev prihranimo s stroji (3). Zato srečujemo največ takšnih kal- kulacij, ki pa ne morejo nadomestiti kalkulacije ekonomičnosti. Lahko pa po- sredno, s primerjavo določenih izkušenj, orientacijsko ocenimo za kolikokrat mora biti produktivnost večja, da bi bila dosežena tudi ekonomičnost. Tako npr. ocenjujemo, da mora biti produktivnost CMS pri nas, pri smotrno izvedeni investiciji, okoli 8 do 1 O-krat večja, da bi bila dosežena tudi' ekonomičnost. To pomeni, da bi porabili za enako opravljeno delo 8 do 10-krat toliko ročnih delavcev, kot jih porabimo na CMS, oziroma da bi morala biti storilnost CMS 8 do 10-krat večja od storilnosti primerjanega ročnega dela. Primer: če je dnevni učinek sortimentne metode seč nje in izdelave v gozdu 5m3, a na ročno lupljenje odpade 45 'lo, skupaj s kroj enjem pa zaokroženo 50 'lo delovnega časa, bi bil učinek samega lupljenja in kroj enja 5m3/dan :50 'lo = 10m3/dan. Pri 180 izkoriščenih delovnih dnevih na leto, bi bil učinek enega ročnega delavca 1800 m3 na leto. če je na CMS zaposlenih skupaj 5 delavcev, od katerih odpade na prvi del z lupljenjem in krojen jem zaokroženo 50 'lo, t. j. 2,5 delavca in obdelajo v eni izmeni 40.000 m3 oblovine na leto, bi za to potrebovali 40.000 m3 : 1800 m3 = 22,2 ročnih delavcev. Produktivnost CMS bi torej bila 22,2 : 2,5 = 8,9-kratna. 22 Pri CMS lahko kalkuliramo ekonomičnost in produktivnost za celotno napravo ali ločeno za prvi in drugi del CMS, kot sta opredeljena v poglavju 3. V zgornjem primeru je kalkulirana produktivnost le za prvi del CMS, kar zadostuje. Za vsak strojni del CMS lahko presodimo ali ocenimo, kolikšen del investicije odpade na prvi del CMS in kolikšen na drugi. Na prvi del odpade okoli 50 °/o (na samo lupljenje okoli 40 'lo) celotne investicije. Ločeno kalkuliranje ima le to prednost, da za ročna dela v gozdu lahko veliko bolj zanesljivo ugotovimo pri- merjalne učinke in stroške kot za drugi del CMS in da se po potrebi lahko zadovoljimo samo s kalkulacije za prvi del. Po melodiki kalkulacij (3) lahko uporabimo kalkulacije primerjalne cene, na- mesto prodajne cene, ker je bolj praktična in hitrejša. Pri kalkuliranju si lahko pomagamo z analizo podatkov iz nekega obstoječega CMS. če za svoj primer izkalkuliramo finančno izgubo, lahko presodimo, do kolikšne mere jo lahko utrpimo zaradi predvidenih dodatnih koristi. Naslanjati se pri tem mimo dejanske kalkulacije le na neke fiktivne koristi ali slediti le modnemu prestižu, pa je zgrešeno in v škodo prizadete organizacije in njihovih delavcev, posredno pa tudi v škodo splošnega gospodarstva. 7. Presoja možnosti primernega zmanjšanja opravil ali investicijskih sestavin CMS, da bi dosegli ekonomičnost tudi ob manjši koncentraciji lesa Po prikazu minimalne koncentracije lesa, ki je potrebna, da bi bilo kompletno CMS ekonomično, nas v tej obravnavi posebej zanima morebitna možnost pri- mernega zmanjšanja investicije, da bi tam, kjer ni zadostne koncentracije lesa za kompletno CMS, omogočili vsaj delno strojno obdelavo, predvsem lupljenje. Najpogosteje je pri nas težko rešiti vprašanje strojnega lupljenja na žagarskih obratih, ki razpolagajo s količino okoli 20.000-30.000 m' lesa. Ta koncentracija lesa ne omogoča ekonomično kompletno CMS, je pa tolikšna, da narekuje lupljenje in sortiranje hlod av za žago. Pri pretresu posameznih glavnih strojnih sestavin CMS je razvidno: sprejemno- podajalna ali odlagalna rampa in vzdolžni transporterji, ki so potrebni za lupljenje, rabijo hkrati tudi vsem drugim operacijam. Nadaljevanje vzdolžnega transporterja za naslednje operacije je za to toliko bolj racionalno. Krojenje s prežagovanjem dolge oblovine in čeljenje hlodov je povezano z istim strojem. Elektronsko mer- jenje rešuje izmera sortimentov za obračun lesa, hkrati pa omogoča avtomatsko sortiranje hlodov po debelinskih stopnjah, kakor tudi razvrščanje drugih sorti- mentov. Sortiranje hlodov je v vsakem primeru potrebno, vprašanje je le, s kakšno natančnostjo. Posebna strojna naprava za to bi bila še dražja. Ročno sortiranje z ročnim merjenjem bi bilo resda cenejše, toda neprimerno manj ustrezno, kot kažejo svoječasne izkušnje. Sortirni boksi pa so v vsakem primeru potrebni. Posamezna opravila se torej medsebojno v precejšnji meri pogojujejo in povezujejo. Lahko bi shajali brez detektorja za odkrivanje kovinskih primesi v lesu, kar pomeni neznaten del celotne investicije. V skrajnjem primeru bi lahko izločili krožno žago oziroma krojenje, prežago- vanje in čeljenje v celoti. Takšen primer je npr. na velikem CMS v Wiesenau v Avstriji, kjer krojenje v celoti opravijo na kamionskih cestah v gozdu, da bi se na CMS bolj posvetili drugim opravilom in posebej ali ločeno registrirali z elektronskim merjenjem vsak pripeljani kamionski tovor; tako s povratnim potom nadomestijo merjenje v gozdu. Hlade sorti rajo po debelinski stopnji od 2 cm na tanjšem koncu (4). Toda s tem bi pri nas zapostavili racionalnejše spravilo in 23 prevoz dolge oblovine in preudarnejše krojenje na CMS ter tako nasprotovali utečeni tehnologiji. Ceprav bi bila investicija precej manjša, po oceni ne bi zadostovala za ekonomičnost tako okrnjenega CMS pri manjši koncentraciji lesa. Potemtakem vidimo, da ne moremo smotrno zmanjšati investicijsko sestavo CMS v tolikšni meri, da bi se lahko gospodarno zadovoljili s koncentracijami od okoli 20.000-30.000 m' lesa, ki so pri nas najpogosteje problematične. Tedaj je edini ali najboljši izhod, da povečamo koncentracijo do gospodama višine. To je toliko bolj priporočljivo, ker je v evropskih razmerah ugotovljeno, da je od vseh možnih rešitev za strojno obdelavo ob/ovine ig/avcev, CMS najsmotrnejša in naj- rentabi/nejša rešitev, če je na voljo zadostna koncentracija lesa. Podobne potrebe koncentracij srečujemo tudi na drugih industrijskih področjih. V poštev pride le še preprostejše, delno mehanizirana skladišče (v na- daljevanju DMS), ki vključuje strojno lupljenje, medtem ko je vse drugo bolj ali manj oprta na ročno delo. Takšno DMS bi ustrezalo za koncentracije od okoli 10.000-20.000 m' ob/ovine ig/avcev. 8. Orientacijska zasnova delno mehaniziranega skladišča lesa (DMS) za koncentracije od okoli 10.000-20.000 m' lesa Na DMS odpade v primerjavi s CMS krojenje s strojnim prežagovanjem in čeljenjem, elektronska izmera z avtomatskim sortiranjem dodelanih sortimentov, kakor tudi avtomatski pomik kosov oblovine s transporterji od opravila do opravila na celotnem CMS. Glede na spodnjo debelina oblovine prideta v poštev dva načina lupljenja ali dve vrsti lupilnih strojev: in sicer: a) za ob lovi no, debeline nad 20 cm, t. j. v glavnem za hlode za žago in b) za oblovino, pri kateri je potrebno lupljenje debeline od 8 cm navzgor. 8.1. Delno mehanizirana skladišče za lupljenje hlodov debeline od 20 cm navzgor Najprimernejši je lupilni stroj (v nadaljevanju LS) s kombinirano rezkalno- udarno glavo (npr. nemški, znamke HEPKE), kot je pri nas na žagi v Sko!ljici. Celotna naprava ima (sl. 2): sprejemno-podajalno rampo ali namesto nje hidravlični dvigalni žerjav, vozilo z zobatimi kolesi, na katerih je ležišče hloda, vozno progo s tračnicami, po kateri se to vozilo pomika ob lupilnem stroju, lupilni stroj (LS) s kombinirano rezkalno-udarno glavo, kabino s komandnim pultom in tekoči trak za odnos lubja od LS. Pri tej napravi položimo hlod na vozilo (sl. 3), na zobata kolesa, ki ob pomi ku vozila obračajo hlod okoli njegove osi. Vozilo se pomika po progi ob LS. Delavec v kabini upravlja LS s pomočjo komandnega pulta. Glavo LS nasloni na površino hloda in tako odstranjuje lubje. Glava se lahko fleksibilno prilagaja koničnosti hloda, npr. na korenovcu, lahko pa je naravnana tudi za delno odrezovanje iz- rastkov. Nato vozilo potuje po tiru naprej in na določenem mestu odvrže hlod avtomatično, in sicer s krmarenjem iz komandnega pulta. Pri tem je možno tudi grobo sortiranje hlodov na nekaj debelinskih razredov. S sortiranjem pa se izgublja čas za lupljenje. Zato podrobnejše sortiranje ne pride v poštev. Za nakladanje hlodov na vozilo je potrebna sprejemno-podajalna ali odlagalna rampa podobno kot pri CMS, toda preprostejša in manjše dimenzije. Z njo avtomatsko odvajamo posamezne hlode in jih postopno nakladamo na vozilo. Preprostejša je rešitev s stacionarnim hidravličnim dvigalnim žerjavom, le da je 24 3 2 r-·- -- 1 ' 4 ·~· ' ' '-- ----1 Sl. 2. Shematski oris delno mehaniziranega skladišča za lupljenje hlodov ig! avcev z lupilnim strojem s kombinirano rezkal no-udarno glavo Legenda: 1 sprejemno-podajalni transporter; 2 vozna proga, tračnice; 3 vozilo z zobatimi kolesi; 4 Jupilni stroj s komb. rezkalno-udarno glavo; 5 komandna kabina; 6 komandni pult; 7 sortirna proga; 8 sortirni boksi, lege. potreben en delavec več. Za delo z žerjavom je potrebna primerna zasteklena kabina na žerjavu ali ob tleh, da je možno delo tudi ob slabem vremenu (glej sl. 4). Delavec zajema z žerjavom posamezne hlode in jih postopno naklada na vozilo. Pri delu z žerjavom pa ni polno zaposlen in lahko vmes opravlja pomožna dela (čiščenje prostora, odmik lubja ipd.). Pri sprejemno-prodajalni rampi pa je S!. 3. Vozilo delno mehaniziranega skladišča lesa za lupljenje hlodov z lupilnim strojem s lčloveški faktor«. Tega v Notranjskem LGO ni manjkalo. O tem, da so v procesu usklajevanja sodelovale vse slovenske znanstvenoraziskovalne institucije s področja ekologije divjadi in lovstva (IGLG VTOZD za veterinarstvo BF, VTOZD za goz- darstvo BF) in k današnjemu stanju dodale pomemben prispevek, pa so govorniki sra- mežljivo zamolčali. Miha Adamič NACRTI KOCEVSKIH GOZDARJEV 1. Splošno Vse kar ni povezano s kubikom in ne prinaša denarja, se v gozdarstvu le težko uveljavi. Med takšne zadeve se uvrščajo vse akcije na področju urejanja gozdov za potrebe rekreacije in informiranja o gozdu. Da je temu res tako, lahko ugotovimo iz tega, kako malo smo gozdarji na tem pod- ročju storili v zadnjem času. Na seminarju v Dolenjskih Toplicah smo izde:ali vzorčne na- črte za ureditev dela gozdnega predela v rekreacijske namene. Kočevska ekipa je v ta namen obdelala predel Roga, ki je bil že takrat in je še danes dokaj močno obiskan gozdni predel. Dejstvo je namreč, da Rog obiskujejo zaradi spomenikov NOB, nihče ali pa skoraj nihče pa ga ne obišče zaradi gozdov in naravnih posebnosti. Gozdarji na GG Kočevje smo si zato zadali nalogo, da obiskovalce Roga opozorimo na njegovo naravo, gozdno gospodarjenje in naravne znamenitosti. Gozdovi na področju Roga ležijo v dveh gozdnogospodarskih območjih. Zaradi veli- kega pomena, ki so ga ti gozdovi imeli med NOB in ohranjenih objektov iz tega časa, so zanimivi za obiskovalce iz Slovenije in od drugod. Ohranjeni objekti privabljajo na Bazo 20 do 70.000 obiskovalcev letno. Do- bršen del teh pride na Bazo 20 s kočevske strani, ali se vrača preko Kočevske. Med bivanjem obiskovalcev na Rogu, jih želimo na ustreznem mestu informirati o tem gozdnem prostranstvu. Ta informacija bi bila mogoča na dva načina: a) s pomočjo prikaza gospodarjenja z roškimi gozdovi nekdaj in danes in njihovo zgodovino, b) s pešpotjo, ki bi vodila iz Kočevja čez Rog ali na Rog in nazaj v Kočevje. To sta nam bili osnovni izhodišči pri kon- kretizaciji ideje. 2. Informiranje obiskovalcev gozdov V ta namen smo si na sedlu roškega gre- bena, kjer je nekoč stala Roška žaga, za- mislili zbirko s kartami, prikazi, eksponati in fotografijami, skratka z vsem, kar lahko in- formira. S podatki bomo zajeli predvsem tisti del Roga, ki leži v Kočevskem gozdno-gospo- darskem območju. Zbirka bo postavljena v adaptirani stavbi, ki je bila nekoč bivališče za gozdne delavce in je edina še ohranjena stavba nekdanje Roške žage. V gozdu ob stavbi že stojita dve gozdni koči, kakršne so si nekoč postavljali gozdni delavci, tretja pa že narejena čaka, da bodo zgrajeni temelji in jo bomo lahko prenesli iz Kočevja na Rog. Ideja za zbirko je že dve leti na papirju, vendar se le počasi oblikuje. Predvsem ni 46 pomoči s terena, ki naj bi zbral eksponate, pa čeprav se poleg nekaterih gozdarjev za to trudi tudi Društvo inženirjev in tehnikov. Zbirka naj bi obiskovalca poučila o: a) zgodovini reških gozdov (naseljevanje, sečnje, gospodarjenje, itd.); b) zgodovini Roške žage; c) živalskem in rastlinskem svetu Roga; d) gospodarjenju z gozdovi nekoč in da- nes. Prostori za zbirko so že pripravljeni in izdelane so zamisli o vsebini posameznill delov zbirke. Izdelujemo potrebne karte za zgodovinski del iz NOB, gozdno-gospodar- ske in gozdno-eksploatacijske. Zbirka infor- mira samo o reškem gozdnem predelu, zato menimo, da je njeno mesto na Rogu in ne v Kočevju. Pešpot je v glavnem že označena z rdeče-modro markacijo. Manjkajo še manjši deli, ki še niso do konca definirani, pred- vsem pa njena povezava s Trdinovo potjo, ki vodi po novomeškem delu Roga. Posta- viti je treba še večje smerokaze in opozo- rila, ki so v zvezi z vodnikom. Prenočevanje bo možno na žagi Rog in na Podstenah, kjer je TOZD Gozdarstvo Rog že pred dol- gimi leti opremila kočo, v kateri je prostora za 25 obiskovalcev. Pešpot bo dolga tri dni: Prvi dan od Kočevja prek Željn, Starega brega, Pugleda do ostankov objektov iz NOB in s prenočevanjem na Roški žagi. Drugi dan bo imel popotnik več možnosti: Na vrh Roga, nato do Baze 20 in v Dolenjske To- plice, ali pa do pragozda Baze 20, bolnice Gornji Hrastnik s povratkom na Podstene, kjer je možno prenočiti. Iz Podsten vodi pot skozi bukove gozdove do nekdanje vasi Rajhenau, po rajhenauski dolini do koli- ševke, skozi Ušive jame in prek Somove gore do Salke vasi pri Kočevju. Menimo, da bi bila ta pešpot zanimiva za vsakega ljubitelja narave in rekreacije. Nima večjih vzponov in tudi dnevne etape so zelo zložne. Morda bo ovira strah pred prostran- stvom reških gozdov in divjadjo v njih. Pi- sani vodič bo na razumljiv način predstavil gospodarjenje z gozdovi in znamenitostmi ob poti. Rešiti bo treba še nekatere stvari v zvezi s ključi koč in zbirke, kar bo težje rešljiva, če bo obisk poti številen. 3. Zaključek Zastavljeno delo na Rogu je tudi del sodelo- vanja gozdarjev GG Kočevje v Skupnosti za urejanje zgodovinskih in naravnih znameni- tosti Roga. To je ne tako majhen prispevek gozdarjev k urejanju Roga, ki naj bi postal neke vrste narodni park. Zaradi pomanjkanja denarja in tudi neizpolnjevanja obveznosti, se na Rogu naredi zelo malo, ostaja pri načrtih in razpravah. Gozdarji menimo, da so na Rogu (kljub zelo neugodnemu času) potrebne konkretne akcije, pa čeprav so morda samo delno v skladu z mnenji raznih strokovnjakov, ki svojih zamisli ne izvedejo, tujih pa ne spre- je majo. Anton Prelesnik NAM BO NOVI ZAKON POMAGAL IZBOLJšATI PROIZVODNJO Z vedno večjo ostrino se širi energetska kriza in osnovnih surovin je vedno mal"'j. Boj za hrano se šele začenja, saj je za- dostna količina živilskih proizvodov osnova za gospodarsko in politično trdnost, pred- vsem držav v razvoju. Neposredna povezanost kmetijstva in goz- darstva kot dveh osnovnih panog, proizva- jalcev strateških surovin, hrane in ]esa, brez česar si modernega življenja ni mogoče več zamisliti, so poudarili na nedavnem posvetu zadružne zveze Slovenije v lipici, je neza- dostna. te nekaj let opažamo, da se načrtovane naloge v zasebnih gozdovih ne izvršujejo. Samo pri našem Gozdnem gospodarstvu izostaja letno okrog 15.000 m3 lesa od lett~o načrtovane količine, nič boljše ni v neka- terih drugih predelih. Ob tem ugotavljamo, da imamo mnogo premalo donosnih goz- dov in sočasno izredno močan pojav su- šenja jelke. Tudi predvidenega redčenja mladih sestojev in s tem pridobljenega drobnega lesa v zasebnem sektorju nismo bili sposobni izvesti. Zato se z vso resnostjo postavlja vpraSa- nje nove oblike povezovanja gozdnih po- sestnikov v skupnosti v okviru temeljnih or- ganizacij kooperantov. Nadaljevanje prakse, ko vsak seka vsako leto samo v svojem 47 gozdu, je v nekaterih primerih preživelo, ne daje pa tudi dosežkov, ki jih skupno!'-;t pričakuje od gozdarstva. Namesto da bi v srednjeročnem obdobju povečali proizvod- njo lesa (oddali več lesa), se količine zmanjšujejo, kljub sprejetim zavezujočim načrtom. Morda pa bi se z organizacijo čvrsto povezanih kooperantov dalo marsi- kaj urediti v dobro gozda, pri čemer bi bilo tudi olajšano delo gozdnega posestnika. Skupna nabava mehanizacije, izvedba go- jitvenega načrtovanja in organizirano iz- vajanje vseh ukrepov v gozdovih na širšem območju bi v marsičem pocenilo delo. Kmet bi se lahko bolj posveti! kmetijski proizvodnji, finančna sredstva za njegov etat pa bi se mu kljub temu stekala na njegov račun. Seveda terja delo v tako organizi- ranih skupnostih posebno podrobno načrto­ vanje, strokovno pripravo, predvsem pa za- gotovljena sredstva sorazmerno glede na vi- šino etata za člana skupnosti in posebr.o zaupanje lastnika gozda. S sodobnim, organiziranim in strokovno dobro pripravljenim delom bi se gotovo po- kazali uspehi, vsaj poskusiti bi kazalo. Tak način dela bi posredno koristil tudi km~­ tijski proizvodnji, saj bi dela v gozdu lahko opravili v pozni jeseni in pozimi, saj druge pomoči, vsaj v izdatnejši obliki, ta panoga od gozdarstva ne more pričakovati. Določila novega zakona o gozdovih bi morala, bolj kot je v sedanjem osnutku predvideno, spodbujati razne oblike pove- zovanja (nabava opreme dolgoročni krediti, oprostitve davkov in podobno, za skupno gospodarjenje z gozdovi). S takim povezo- vanjem pa ne bi odkrili nič novega, saj so tako na Vzhodu kot na Zahodu pa tudi pri nas (Fruška gora) znane podobne oblike skupnosti že od predvojnih časov. Seveda zahtevajo priprave organizacij8 in delovanja novih oblik tudi v gozdarstvu od strokovnega kadra dosti več dela, na- porov ter organizacijskih sposobnosti. Dela pa se ne smemo bati, še zlasti, če bo obro- dilo uspehe. Franc Cafnik KNJižEVNOST KNJIGA O NASIH SLAPOVIH Ramovš, A.: Slapovi v Sloveniji. Sloven- ska matica, Ljubljana 1983, strani 196. Pravijo, da je na svetu več kot 6000 sla- pov. V tej številki gotovo niso všteti majhni slapovi, brzice, skakalci, slapiči, kakršne vključuje zaradi različnih zanimivosti knjiga A. Ramovša Slapovi v Sloveniji. V tej knj:gi je namreč opisanih kar 185 slovenskih sla- pov, avtor pa računa, da jih je pri nas celo 260. Na svetu je več kot 400 slapov višjih od 100m, najvišji doseže nekaj manj kot 1000 m višine. Tudi pri nas se lahko pohva- limo z nekaterimi visokimi slapovi. Najvišji je Čedca nad Jezerskim s 130m. Malo za- ostaja za njim naš največji slap Boka pri Bovcu. To je samo nekaj prvih podatkov o novi knjigi, ki jo je izdala Slovenska matica in ki sodi v vrsto zanimivih, kvalitetnih, stro- kovnih in fundamentalnih izdaj te založbe. Znani geolog prof. dr. Anton Ramovš se je lotil opisa slovenskih slapov na dokaj pose- ben način, ki mu za podobno vsebino najbrž težko najdemo primerjavo celo v tujini. K slapu nas pripelje z opisom in skico. Napi- sani so osnovni podatki o tipu slapu, o tem je v uvodnem delu izdelal terminologijo, nato o njegovi višini. Najzanimivejši del je geološko in gemorfološko obarvan. Tu zve- mo, zakaj je nastal ta ali oni slap. Peričnik recimo zato, ker je ledenik poglobil glavno dolino in stranska dolina je obvisela visoko v pobočju. Ko se je ledenik stopil, je začel padati potok iz stranske doline prek odre- zanega dela. Nekateri slapovi so nastali za- radi tektonskih prem!kanj. Drugi zaradi iz- podkopavanja mehkih kamnin. Niti dva sla- pova nista povsem enaka in A. Ramovš dobro pravi, da »Vsak slap živi svoje živ- ljenje: nastane, se veča in propade••. V knjigi o slovenskih slapovih torej niso le dolgočasni opisi posameznih, najzanimi- vejših in najpomembnejših slovenskih sla- 48 pov, ampak se srečamo tudi s kameninami, ki so v okolici slapov. Ponekod so blizu slapov celo dobro ohranjene okamenine. Ramovš spretno vpleta pesniške misli, ki so jih ob nekaterih naših slapovih izrekli Pre- šeren, Finžgar, 2upančič in drugi. Ne pozabi na zanimive rastline v okolici slapov. Knjiga je izčrpno poročilo o predstavljenih slapo- vih. Vendar so podatki spretno nanizani drug ob drugem ali drug za drugim, tako da branje, na videz stroge strokovne knjige, sploh ni dolgočasno Pri tem pomaga pri- jetno pripovedovanje in lep avtorjev jez;k. Komaj se zavedamo, koliko krajevnih in ledinskih imen je povezanih s slapovi. Tudi ne pomislimo, da merjenje višine slapov ni enostavno. Kdor ni na slapove mislil kaj več, se sploh ne zaveda, kako različne sla- pove imamo tako po načinu nastanka, kot po obliki, višini, množin[ vode. Slapovi so naravna dediščina in imajo turistični po- men. O vsem tem beremo v uvodnem delu knjige. Sledijo opisi slapov. Razumljivo je, da jih je največ v gorskem svetu, kjer je razgiban reljef: največ v Julijcih, potem v Karavankah, Kamniških in Savinjskih Al- pah itn. Slovenija je gorata in hribovita, zato, najdemo slapove povsod, ponekod večje, drugod manjše, ponekod pogosteje, drugod redkeje. Knjiga o slovenskih slapovih je brez dvo- ma zelo privlačna strokovna knjiga. Kdor pozna slapove iz svojih terenskih obhodov, kdor hodi v naravo in opazuje tudi slapove, vsak bo našel ob branju knjige veliko zan:- mivega. Slapovi mu bodo postali še bližji, bolj razumljivi ali še bolj privlačni. Upamo si trditi, da se bo ob knjigi zamislil tudi tisti, ki se je za ta naravni pojav zanimal le mimogrede. Ramovševi slapovi so name- njeni najširšemu krogu, saj je knjiga po- svečena »ljubiteljem slovenske narave ob petdesetletnici Proteusa in Prirodoslovnega društva Slovenije«. Rajko Pavlovec Oxf.114.58:913/914 OHRANITEV RODOVITNIH TAL - SKUPNI PROBLEM KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA Marjan Z u p a n č i č * Zupančič, M.: Ohranitev rcdovitnih tal- skupni problem kmetijstva in gozdarstva. Gozdarski vesnik, 42, 1984, 2, str. 49-57. V slovenščir~i s povzetkom v nemščini, cit. lit. 5. Danes po vsem svetu ogrožajo rodovitnost {;OZdnih in kmetijskih tal tradicionalni načini rabe tal: paša, požlgalništ'Jo, posek lesa. Te oblike rabe prodirajo tudi že na revna in ekološko zelo občutljiva rastišča, pridružujejo pa se jim še hujše industrijske metode izkoriščanja. Splcšno izčrpanost tal in pomanjkanje gnojil bi še najbolje rešili z uporabo odpadlih snovi biološkega porekla, ki jih najdemo v mestnih odplakah, v hišnih odpadkih in drugod. Zupančič, M.; Preservation of fertile soil - A common problem ol agriculture and torestry. Gozdarski vestnik, 42, 1984, 2, pag. 49-57. ln Slovene with summary in German, re!. S. Today, the fertility of forest and agricultural soil is endangered, in the whole world, by traditional ways of soil use: pasture, burning, wood cutting. These ways of use penetrate already into poor and ecologically very susceptible sites, and they are followed by stdl rougher methods of industrial use. The general exhaustion of soils and the Jack of manures could pro- bably best be solved by applicaling substances of biological orign to be found in town waste waters, in house waste materials, and similarly. Uvod Kmetijstvo in gozdarstvo imata skupen temelj. Ta temelj so rodovitna tla, na katerih lahko marsikaj zraste. Brez tega temelja obe panogi nimata kaj početi. Sicer pa ubirata svoja pota. Kmetijstvo si mora pomagati z umetnimi ekosistemi, z njivskimi in drugimi monokulturami, mora obilno uporabljati razne stroje~ agrotehnične kemikalije itd., kar pomeni veliko porabo energije in surovin. Ideal gozdarstva naj bi bil drugačen: čim manj izumetničiti naravne ekosisteme, trošiti čim manj energije v obliki agrotehnike, pogozdovanj, itd., čim bolj upo- rabljati brezplačne naravne sile, čim bolj varovati okolje. Kljub tem različnim usmeritvam se lahko gozdarstvo in kmetijstvo odlično dopolnjujeta. Idealna kmetijska in kulturna krajina je pisano menjavanje gozdnih in kmetijskih površin, lizpreminjanja kulturne krajine« itd. Celo ozelenitev Pašniška idila za katero se skrivajo ogromni ekološki problemi. 53 krasa, ta ponos našega gozdarstva, naj bi bila zgrešena, menda zato, ker se na Krasu zaradi gozdne vlage slabo suši pršut. (Glej Gozdarski vestnik, 1978, št. 1, str. 45.) Tako argumentiranje bi človek smatral za grobo in neumestno šalo. Toda žal ni tako in v >>Delu(( z dne 30.8.1983 beremo na drugi strani: >>Na pogozdenem Krasu se tudi kraški pršut slabše suši.« Avtor v članku toži o slabih posledicah ozelenitve krasa in kot primer navaja slabše sušenje pršuta . .. Človek se pri tem lahko le zgrozi. Zaskrbljenost za usodo našega življenjskega prostora ima žal dosti razlogov. Celo pri načrtovalcih prostora opažamo miselnost, ki gozdu ni naklonjena. Gozd naj bi bil nekakšna ovira za prepotrebni razvoj kmetijstva in pašništva. V gozdu naj bi se sprehajalci ne počutili dobro, zato je treba krepko razredčiti revne in vrzelaste ljubljanske obmestne gozdiče. Nedavno sem moral v strokovnih krogih poslušati, da se je ruševje v našem triglavskem gorovju že preveč razbohotila, zato ovira turiste pri hoji in razgledovanju, ne daje rasti planinskemu cvetju ... ln spet se srečamo z argumenti, ki nas spominjajo na zgodbo o pršutu in gozdni vlagi na Krasu. Danes gozd ne more biti več nekakšna rezerva kmetijskih zemljišč, kot je še bil pri raznih srednieveških kolonizacijah. Kar je bilo primernega za spreminjanje v kmetijsko zemljišče, to se je že zdavnaj spremenilo. Pravzaprav živimo v dobi vrtoglavega uničevanja gozdov, ki bo usodno spremenilo zgodovino človeštva. Nepregledna in do nedavnega skoraj nedotaknjena prostranstva tropskih gozdov utegnejo izginiti v nekaj desetletjih. Ponekod celo v bogati osveščeni zahodni Evropi gozd sumljivo hira, čeprav ne zaradi pritiska človeške revščine. Približuje se nam svetovna lesna kriza in ker je les nenadomestljiva surovina, bo ta kriza neprimerno hujša kot naftna kriza (2, 4). V revnih in nerazvitih državah to lesno krizo že krepko čutijo, in navsezadnje tudi pri nas. Gozd naj ne bi bil več neka manjvredna )>gmajna«, ampak med drugim dragocen vir surovin in energije. Najbrž je skrajni čas, da začnemo gozd bolj ceniti. Sicer pa kmetijstvo od gozda prav gotovo nima škode. Z današnjimi njivami in travniki uživamo dediščino nekdanjega gozda. Brez gozda današnjih rodo- vitnih tal sploh ne bi bilo. Ta so nastajala tisočletja in tisočletja pod gozdom ali vsaj pod gozdno stepo. Danes, ko so kmetijska tla na velikih površinah že izčrpana in osiromašena, je obraščanje z gozdom edino upanje za obnovitev njihove rodovitnosti. ln če so nekdanja kmetijska tla porasla v neko začetno stopnjo gozda, to ni nobena katastrofa. Tal>primarna skorja« v pomenu epidermide in ne korteksa, kar bi bilo pravilno. Zelo sporna je tudi etimologija "lubja« v tem delu ("Tedaj, l>le« lingvisti, vendar ju je sina- nimno uporabil tudi prof. Turk v enem svojih zgodnejših strokovnih del, saj v "Krojenju gozdnih lesnih sortimentov« (1962) na str.11 pravi: "Lubje (skorja) je zunanji plašč na lesu. Deli se na zunanji, mrtvi ali oleseneli del, ki je na površini razpokan ter na notranji, živi ali mesnati del, ki ga imenujemo ličje.« V kolikor ne bi šlo za sinonimno rabo, ne bi smelo v oklepaju pisati zgolj >>skorja«, temveč kratko pojasnilo, recimo >>skorja je Je njegov periferni odmrli del<(, seveda če bi bili formulaciji skorje in lubja v Gozdarskem slovarju pravilni. V večjezičnem Slovarju s področja pridobivanja gozdnih proizvodov in gozdnih komunikacij (1980), kjer je prof. Turk sodeloval kot koavtor, domnevno pa obdela! slovenske ekvivalente, pa >•skorja« in »lubje« nista prikazana kot sinonima, temveč kot ločena pojma z jasnimi prevodi v jugoslovanske jezike ter nemščino in angleščino kot sledi: 1033 kora; lub =lubje; skorja =kora; Jub = Rinde f; Borke f =bark; rind hrvatske oz. srbsko slovensko makedonsko nemško angleško Isto povzema v svojem odgovoru na moj članek (Turk 1983 a, b), le da dodaja še ruske, francoske in italijanske ekvivalente, kar prav tako priobčujem do- besedno. V jeziku Izraz za lubje skorja ličje Slovensko lubje skorja ličje Jub ritidoma sek. floem Srbsko in hrvatska kora spoljna kora liko Jub vanska kora lika ritidoma sek. fJoem Rusko kora sloj vnešnij kory liko vnešnaja kora Nemško Ainde Borke Bast Aussenrinde lnnenrinde 65 V jeziku Izraz za lubje skorja ličje Angleško bark outer bark bast rind inner bark Francosko ecorse rytidome ecorse liber Italijansko corteccia corteccia esterna corteccia ritidoma interna Iz gesla 1033 in tabele lahko razberemo, da enkrat prevajamo slovensko »lubje« v bratske jezike kot »kora« (geslo 1033, Turk 1980), drugič pa kot »kora, lub« (Turk 1983 a, b). Nedoslednost? Drugače tudi ne gre, če vztrajamo pri definicijah iz Gozdarskega slovarja. Ob vsem tem pa se je zlasti težko sprijazniti z »dejstvom«, da bi morali Slovenci prevajati nem. 11Rinde« kot lubje, vsi ostali bratski narodi, Rusi in romanski narodi pa kot )>skorja«. Ali ni tako kot v slo~ vanskih »skorjah« tudi v it. ))corteccia(<, šp. ))corteza« in fr. >1ecorce•< zaznati latinskega >•cortex«? Slovenci pa lat. >>cortex•< prav tako kot nem. >•Rinde« vselej prevajamo kot >>skorja« in nikdar kot »lubje«. Nekaj primerov: nem. »Hirnrinde« {cortex cerebri) je možganska skorja, nem. »prim§.re und sekud8.re Rinde«, ki sta v botaniki ekvivalenta za korteks in sekundarni floem, prevajamo kot primarna in sekundarna )>skorja«, nem. Erd- in Brotrinde {ali Erd-, Brotkruste) pa zemeljska in krušna »skorja«. Cernu se vselej vračam na nemške termine? Nemci so opravili pionirsko delo na področju proučevanja skorje in striktno ločijo »Rinde« in »Borke(•, pri čemer pomeni »Borke« odmrli del skorje, po slovensko pravilno »lubje«. Nemci tudi govorijo o »borkige Rinde«, tj. o »lubjasti ali lubnati skorji« s čimer poudarjajo, da odmrla skorja ali lubje poka in odpada. Zelo poučno je vedeti, kako naši sosedje Hrvati tolmačijo pojma skorja in lubje. Naj citiram le najbolj merodajna. Akademik prof. Vale Vouk v svoji Opšti botaniki (fitologiji) (1951) na str. 141 pravi: »Lila ili lub (njem. Borke) je posebno sekundarno kožno staničje, koje se nalazi na starijim deblima drve6a, a ima izgled suhih dijelova kore, koja se na razne načine lupi ili »lila«, od čega i naziv tome staničju. Neki autori nazivlju lub starijim nazivom ritidoma (rhytidoma)«. Iz tega opisa, ki je identičen »mojemu« lepo razberemo izvor izraza »lilo«, ki funkcionalno opisuje eno od njegovih glavnih značilnosti, tj. »lilanje« oz. lupljenje. Ali ni tudi slovenski izraz »lubje« nastal iz besede lupiti, ponazarjajoč, da se zunanji odmrli deli skorje lupijo? Seveda se lahko tudi skorja lupi, vendar iz patoloških razlogov ali pa po odmrtju drevesa. Odstranimo jo lahko tudi strojno ali ročno. Prvotni pomen pa se prav gotovo, kot pri Hrvatih, nanaša na naravno lupljenje oz. odpadanje zaradi debelinske rasti drevesa. Le-to najdemo (lupljenje oz. odpadanje), kot to sledi iz obširne razlage v mojem članku, le pri vrstah, ki razvijejo več felogenov in z njimi peridermov, kamor pa bukev pra- viloma ne sodi (Torelli 1 983). Akademik prof. Aleksandar Ugrenovič v svoji klasični Tehnologiji drvela (1950) pravi (str. 19): »Vid stabla odnosno vid debla uslovljen je osobinama kore, naročite njene spoljašnje česti zvane lub. Lub čine one česti kore koje su fiziološko mrtve.« Hrvaška verzija Multilingual Glossary of Terms Used in Wood Anatomy (1969), ki so jo pripravili profesorji Gozdarske fakultete Univerze v Zagrebu Špoljarič, Petrič in Sčukanec, navaja, da je »kora nestručni izraz za čitavo staničje koje se nalazi izvan ksilema« in da »U starijem drve6u kora se obično može podjeliti na unutarnju ili živu koru, i na vanjsku ili mrtvu koru«. Po istem viru je >•ritidoma stručni termin za oznaku vanjske kore, njegov sinonim pa je Jub ili lila«. Naj ponovno poudarim, da izhaja beseda lubje iz besede lupiti se, tj. narav- nega procesa odpadanja ali guljenja odmrle skorje ali »lubja«, kar zlasti potrjuje 66 etimologija hrvaškega ))lila<< kot sinonima za lub in seveda ritidom. V tem kon- tekstu je sicer vabljiva razlaga lubje kot jo navajala Detela in Tomažič (1974) manj verjetna. Pripomniti pa moram, da včasih vendarle lahko uporabimo skorjo in lubje sinonimno in to v neanatomski rabi, ko opisujemo zunanji izgled debla vrst, ki tvorijo lubje, tj. zunanjo ali mrtvo skorjo. Tedaj lahko izpustimo pridevnika ))zunanji« ali ))mrtev« in preprosto govorimo o skorji. To pa seveda velja le za starejše primerke vrst, ki tvorijo več felogenov oz. peridermov. Takšni pa nista na pr. bukev ali beli gaber, ki zadržita prvi periderm vse življenje in lubja nimata. Tedaj lahko govorimo le o skorji (Torelli 1983). ' ' ' ' Iq\ • 1, ,•'.' ,.: 1 1 11' '· ', ' ,, ,' ' 1 1 ,1' 11 ',,1 1 ' 1'1' ' '·: •' '• un:mjn skorja, lubj~, ritidom (sl.) lnJSka l>or;~, Jub. !!lo (hr., srb.) ././ 1ssem·inde f., Borke r. (nem) :;;:::..r- olllerb~lrk (angl.) _ notranj:\ skor jn (sl.) les unutranja l•ora OH'., srb.) Innenl'inde r. (nen1.) inner bn l'l• (~1ngl. ) Sl. 2. Hrast: prerez lesa in skorje. L:iva ali notranja skorja sega od kambija do najmlajšega (najglobjega) periderma in je iz živega sekundarnega floema. Mrtva ali zunanja skorja, tudi lubje ali ritidom sega navzven od najmlajšega (najglobjega) periderma in je iz odmrlega sekundarnega floema, ki ga prekinjajo peridermi (Risba po Eames, A. J., MacDaniels, L. H., 1925. An introduction to plant an ato my. 1.izd. McGraw-Hill Company, Inc., New York, London.) Da bi bralcem olajšalo predstavo o makroskopski anatomiji drevesa in tako razumevanje terminološkega teksta prof. Turka, je uredništvo revije Gozdarski vestnik dodalo lepo sliko neidentificiranega nemškega avtorja, ki očitno pred- stavlja rdeči bor. Ker gre za strokovno terminologijo, želim nekoliko podrobneje analizirati priloženi tekst oz. označbe: >>Borke« (A) je napačno prevedena kot skorja in ne kot lubje kot sledi iz razlag v pričujočem sestavku. Netočen je prevod nem. "zellschicht des Kambiums« (C) kot "kambij, ali rastni del kambija« (kateri je nerastni del kambija?), ki bi se moral glasiti ali samo "kambij« ali pa "sloj celic kambija«. Nekoliko zavajajoč je tekst ob beljavi (D): "Qieseneli del, beljava s prevodno funkcijo«. Bistvena lastnost beljave je poleg prevajanja še skladiščenje asimiliranih snovi v trakovih in aksialnem parenhimu. K temu je treba pripomniti, da praviloma celotna beljava skladišči rezervne snovi, medtem ko pri nekaterih vrstah prevaja vodo le periferni del beljave (branika ali dve), kar je zlasti značilno za venčastoporozne listavce kot so jesen, hrast itd. Tedaj ločimo med perifernim delom beljave, ki ga imenujemo prevodna beljava (nem. Leitsplintholz, angl. conducting sapwood) in globljimi plastmi beljave, ki služijo le skladiščenju in ki jo imenujemo skladiščna beljava (nem. Speichersplintholz, 67 Slovensko EPI DERMIS sin. krovno tkivo primarno FLO EM SEKUNDARNI sin. skorja sekundarna sin. ličje** KORTEKS sin. skorja primarna krovno tkivo primarno --+ epidermis krovno tkivo sekundarno--+ periderm krovno tljedro« olesenelo, utegne nekoga zavesti, da je le be/java o/esene/a, jedrovina (pravilno ime za ))jedro•() pa ne. Be/java in jedrovina sta v enaki meri oleseneli, se pa močno /očita v kvantitativnem in kvalitativnem po- 68 gledu kot posledica biofizikalnill in biokemičnih procesov pri ojedritvi (tj. trans- formaciji beljave v jedrovino). Ob zaključku naj še enkrat poudarim, da ročno ali strojno odstranjujemo skorjo in z njo vred (kjer seveda obstaja!!) tudi lubje, njen odmrli del. Vsa tkiva zunaj kambija kolektivno imenujemo skorja. Njen periferni odmrli del, ki sega do najmlajšega (najglobljega felogena) pa lubje (slika!). Bralcem Gozdarskega vestnika, ki niso imeli prilike prebrati mojega članka, temveč le njegovo kritiko, dodajam tudi tabelo osnovne terminologije skorje (To- relli 1983). Viri 1. Bevk, S.: Botanika za šolo in dom. Državna zaloga šolskih knjig in učil, Ljubljana 1927. 2. Detefa, L., Tomažič, G.: Botanika za višje razrede gimnazij. Državna založba Slovenije, Ljub- ljana, 1947. 3. Brinar, M.: Gozdarski slovar. zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa Slovenijo, Ljubljana 1970. 4. Kapus, F.: Prirodopis rastlinstva za nižje razrede srednjih šol. Ig. Kleinmayr & Fed. Bamberg, oj, z. o. z., Ljubljana 1937. 5. Splošni tehniški slovar 1962 in 1978, Ljubljana. 6. Slovar slovenskega knjižnega jezika JI. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1975. 7. Spo{jarič, Z., Petrič, B., S6ukanec, V.: Višejezični rječnik stručnih izraza u anatomiji drva, Poslovno udruženje šumsko privrednih organizacija, Zagreb 1969. 6. Torelfi, N.: Skorja, izvor, zgradba in terminologija. Les {35) 3-4: 53-56, 1963. 9. Turk, Z.: Krojenje gozdnih lesnih sortimentov. lnWtut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana 1962. 10. Turk, Z.: Slovar s področja pridobivanja gozdnih proizvodov in gozdnih komunikacij. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana 1960. 11. Turk, Z.: a. Lubje-skorja-ličje. Les {35) 11-12: 289-290, 1963. 12. Turk, Z.: b. Lubje-skorja-ličje. Gozdarski vestnik (41) 10: 431---434, 1963. 13. UgrenoviC, A., Horvat, /.: Tehnologija drvela. Naknadni zavod Hrvatske, Zagreb 1950. 14. Vouk, V.: Opča botanika {filolog/ja). Skolska knjiga, Zagreb 1951. 69 Oxf. 305 UPORABNOST KARAKTERISTIK SESTOJA ZA NAPOVEDOVANJE IZDELOVALNIH čASOV SEčNJE IN SPRAVILA SORTIMENTOV* Edvard R e b u 1 a ** Za uspešno gospodarjenje z gozdovi in učinkovito organizacijo dela v goz- darstvu rabimo vse popolnejše, priročnejše, enostavnejše, skratka velikokrat drugačne informacije in podatke, kot smo jih rabili do sedaj. Zahteve po novih oziroma drugačnih informacijah nastajajo zaradi novih spoznanj, drugačnih medsebojnih odnosov, drugačnih in novih načinov dela, nove opreme, strojev in tehnologije in podobno. Zahteva jih neprestano racio- naliziranje dela na vseh področjih našega delovanja. Za potrebe načrtovanja gozdne proizvodnje v območju (gozdnem gospo- darstvu) in republiki smo v Sloveniji popisali vse gozdove po stanju konec leta 1979. Enota popisa je bil odsek. S popisom smo zbrali informacije o sestoju, rastišču, terenu, spravilnih razdaljah in drugih dejavnikih, ki vplivajo na pro- izvodnjo in delo v sestoju. Podatki so vneseni v sistem avtomatske obdelave podatkov (AOP). Tako zbrani podatki predstavljajo bogat zaklad, iz katerega lahko dobimo množico raznovrstnih informacij. Za boljše opravljanje del obstaja že dolgo temeljita priprava dela. Kot re- zultat priprave dela je sečno spravilni načrt (SSN) za vsako sečišče. V njem so zbrani podatki o odkazani lesni masi: število drevja, lesna masa, napadli sortimenti za vsako drevesne vrsto. V sečno spravilnem načrtu so izračunani tudi predvideni izdelovalni časi za sečnjo, zbiranje in vlačenje sortimentov. Izdeloval ni časi so izračunani iz tehničnih normativov, ki izhajajo iz obsežnega predhodnega časovnega snemanja. lzdelo- valni časi vsebujejo tudi ustrezne dodatne čase za strmino, kamnitost, vejnatost drevja, podrast in podobno. Vsi izdelovalni časi so izračunani po enaki metodiki iz istih normativov na kompjuterju. Izračunani so na osnovi podatkov odkazanega drevja in za leto dni vnaprej. Vsiljujejo se vprašanja: Koliko in kako lahko podatke popisa gozdov rabimo za pripravo dela, ali širše, za vso organizacijo del v gozdarstvu? Kako in koliko natančno lahko napovedujemo izdelava/ne čase del na osnovi ,karakteristik sestaja? Katere karakteristike sestoia, rastišča in terena najbolj vplivajo na izdelava/ne čase? ln še druga podobna vprašanja. Opravili smo obširno raziskavo, da bi poiskali odgovor na zgornja vpra- šanja. V raziskavi smo s primernimi statističnimi metodami ugotovili medsebojne zveze, vplive, delovanje in zakonitosti med karakteristikami sestaja in odka- zanega drevja na eni strani in izdelovalnimi časi sečnje, zbiranja in vlačenja na drugi strani. Ugotovili smo, da na delovni čas vplivajo naslednje karakteristike sestaja: - poprečno sestojno kubno drevo za iglavce in listavce - lesna zaloga po razširjenih debelinskih razredih in njen delež v vsakem razredu * Referat je povzetek obsežne raziskave, ki bo izšla pri VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. ** Prof. dr. E. R., dipl. inž. goz., VTOZD za gozdarstvo pri Biotehniški fakulteti na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU. 70 nagib terena kamnitost terena nadmorska višina podrast sestoja gospodarski razred in rastlinska združba nagib vlake v smeri spravila razdalja vlačenja do ceste. Pri podatkih odkazanega drevja pa smo raziskali vplive na izdelovalne čase in medsebojne zveze za naslednja znaka: - poprečnega odkazanega drevesa, definiranega z njegovo kubaturo (ločeno za iglavce in listavce) - jakost sečnje, izražene v m3/ha. Posebej nas je zanimalo, ali so in koliko so za napovedovanje izdelovalnih časov uporabne sintetične (opisne) karakteristike sestoja, kot so rastlinska združba (fitocenoza) in pa kategorija terena. V ta namen smo celotno populacijo stratificirali v: a) 7 stratumov po bioloških kriterijih. Osnova te razvrstitve je bila rastlinska združba. b) V tri različne kategorije po 3-4 stratume po tehnoloških kriterijih. Osnova te stratifikacije so bili podatki o nagibu tal in kamnitosti v odseku. S primerno statistično obdelavo smo preverjali primernost in uspešnost obeh vrst stratificiranja oziroma klasificiranja. Osnova raziskave so bili podatki o sestoju in sečnji ter spravilu v 358 odsekih s prek 3200 ha površine in posekano ter spravljeno maso okoli 150.000 m3 • Po- datki so iz razgibanega kraškega sveta nadmorske višine 500-1500 m. Raziskava je omogočila naslednje najvažnejše ugotovitve: 1. Stratificiranje oziroma razvrščanje (kategoriziranje, klasificiranje) odsekov po bioloških kriterijih (rastlinskih združbah) je uspešnejše (primernejše, točnejše) kot po tehnoloških kriterijih. To se kaže v naslednjem: 1.1. Vsa poprečja podatkov o rastišču in sestoju so pri biološkem razvrščanju v večjih razponih in se medsebojno bolj razlikujejo. Razpon vrednosti med stratumi se bolj približuje razponu vrednosti v celotni populaciji. Pri razvrščanju po tehnoloških kriterijih se vrednosti poprečij v stratumih med seboj le malo razlikujejo. Poprečja v stratumih so blizu poprečja za vso populacijo. 1.2. Razpon izdelovalnih časov sečnje in zbiranja po izločenih stratumih je enak kot pri osnovni populaciji. Tudi tu se vrednosti v stratumih, oblikovanih po bioloških kriterijih, medsebojno bolj razlikujejo. Sledijo si v logičnem vrstnem redu. Pri stratumih, oblikovanih po tehnoloških kriterijih, so razlike v izdelovalnih časih manjše, so blizu poprečja populacije. Običajno si ne sledijo v logičnem vrstnem redu. 1.3. Z razvrščanjem po bioloških kriterijih smo znižali variance izdelovalnih časov v stratumih. Del variance smo pojasnili z razlikami stratumov. Zato so korelacije v stratumih tesnejše in regresije zanesljivejše, točnejše. V stratumih, oblikovanih po tehnoloških kriterijih, je ostala zelo velika va- rianca izdelovalnih časov. V primerjavi s skupno varianco smo jo s takim raz- vrščanjem le malo zožili. Razlike med stratumi pojasnijo le majhen delež skupne vari ance. Korelacije so v teh stratumih le malo ali nič boljše od korelacij v skupni populaciji. To pomeni, da tudi regresije niso bistveno zanesljivejše in upo- rabnejše. 71 Iz navedenega izhaja zelo pomemben in uporaben zaključek: Ratlinska združba je za odsek boljši kazalec delovnih pogojev sečnje in zbiranja, kot pa podatki o prehodnosti, ki izhajajo iz nagiba, površja in nadmorske višine. 2. Značilnosti sestaja, kot so poprečno kubno sestojno drevo iglavcev ali listavcev, sestav lesne zaloge po razširjenih debelinskih razredih in lesna zaloga v razširjenih debelinslcluc :r.;ulc•·c, ter :.:o. h:oiJrnZc•·o.nj" ljuchh"o. sploh, Izdaja ga c. k. kmetijska družba goriška. že v programu časopisa je zapisano, da se kmetijstvo deli na ••pet vej: obdelovanje zemlje, živinorejo, čebelarstvo, sadjerejo in gozdarstvo.« Tako je tudi »Umni gospodar(( objavil več člankov o ••gozdstvu(<, ki so pomembni za zgodovino gozda in gozdarstva na našem Primorskem. Po izjavi direktorja Goriškega muzeja B. Marušiča, ki me je na časopis opozoril, je »Umni gospodar« v celoti ohranjen le v enem izvodu. To je verjetno tudi vzrok, zakaj je v našem strokovnem slovstvu ostal nezapažen. Zato bomo v tej in nekaj prihodnjih številkah objavili nekaj njegovih, za zgodovino gozda in gozdarstva pomembnih in zanimivih sestavkov. 75 V RODIKU (v Sežanskem okraji) 17. sept. 1863 Ker sem tudi jest novoizvoljen ud goriške kmet. družbe, Vam povem, da si tudi prizadevam svojim faranom v kmetijstvu oči odpreti. Po mojem nagovarjanji so začeli detelja sejati, in pridno drevje saditi. Napravil sem velik vrt, v katerega mnogovrstnega drevesnega semena sejem. Kadar enmalo drevesca odrastejo, jih kmetom razdelim, da jih spodravnajo in potem na svoje mesto vsadijo. čez 3000 drevesc sem že razdelil; še več smo jih pa na nek hrib zasadili, kterega pogojzditi želimo; 25 oralov meri ta hrib. Gojzdi so naj stanovitniši bogastvo soseske. Nad vasjo imamo en bukov gojzd; da bi pomagali mladim bukvicam k bolji rasti, smo letos 200 seženov drv brez vse škode, še le na korist, posekali in v Trst prodali; s tem sneskom pa lep cerkveni stolp (turn) iz rezanega kamenja naredili. Gojzdi tudi k rodovitnosti polja pripomagajo, ker dajejo listje za gnoj, branijo pred hudo burja, zrak čistijo; pod drevesne senco mah raste, ki se vode napije in mokroto derži, tudi hladni vrelci se po malem naredijo. če bomo tako napredovali, kakor smo začeli, v 20 letih ne bo v moji fari več Krasa. če se pa kdo še zmiraj svoje trme drži, da se Kras pogojzditi ne da, tega prijazno vabim, naj pride k' meni. Preteklo spomlad smo 2000 borovcov in ajlantov (božjega drevja) nasadili. Malo drevesc je usahnilo; sodim, da le tiste, ki niso bile prav sajene; komaj deseti del je usahnil; druge pak so zelene, da jih je veselje gledati. Velika in dolga suša tedaj ni škodvala, in to nas uči, da moramo še saditi. Oh kaj bi se ne storilo, ko bi ljudje le hoteli! Celi Kras bi bil lep rodoviten vrt. Moji Rodičani boja vsako leto 2-3000 drevesc na odločenem kraji, kamor blago (živina) ne sme, sadili, gotovo bodo njih mlajši jim hvalo vedeli. Nagovarjajte, da bodo vse soseske tako delale. JOSiP SCHOPF (fajmošter po volji .. um nega gospodarja.«) Pripravil Boštjan Anka Za gozdarje ljubitelje knjig Pri Gozdarskem vestniku imamo zbirko slovenskih klasičnih piscev, ki jo je izdala Državna založba Slovenije in obsega 103 vezane knjige. Zbirka je nerabljena in jo lahko dobite za zelo solidno ceno pri upravi revije. Uredništvo 76 SLOBODANU RAJICU V SPOMIN Njegove seje so bile kot njive človečnosti in prisrčnosti, kjer je vsakdo, začetnik ali strokovni veteran, lahko in moral odkrivati tenčico svojega duha. Njegova odprta misel in odprta beseda sta odpirali srca njegovim sobesednikom. Vsakomur je poklanja! svoj pogum, vsakomur odstopil tudi svojo človečnost, ki mu je ni zmanjkalo, ki jo je oplajal z novimi srečanji, z vero v človeka, delom in prija- teljstvi. Srečanje z njim je bilo srečanje z ljubeznijo do ljudi in do narave, je bilo srečanje z drevesom, z milino in spoštovanjem, ki ju je razdajal v vsakem trenutku, v vsakem okolju. Pošten in odprt, brez razlik, strog in pravičen kot narava, toda blag kot dah in širok kot nebo, skozi katerega je vedno, če je bilo oblačno ali vedro, objemal Svet z vedrino, upanjem in ne- izmerno voljo. To je razdajal starejšim in mlajšim, predvsem gozdarjem in gozdu. t:ivel je Je šest desetletij, ki so mu v trenutku minila in se iztekla v neskončnost. K nam je prišel iz širnih banatskih ravnin, kjer mu je stekla zibelka v številni kmečki družini v Srbskem ltebeju 1924. leta. Po končani gimnaziji v Zrenjaninu je študiral gozdarstvo na zagrebški fakulteti, kjer je leta 1950 diplomiral. Z de- kretom so ga poslali na njegovo prvo službeno mesto, na takratno Ministrstvo za gozdarstvo v Ljubljani. Od tu je bil poslan na Gozdno gospodarstvo v Novo mesto. Leta 1955 je postal šef Okrajne uprave za gozdarstvo v Novem mestu, nato pa od leta 1961 načelnik oddelka za medobčinske inšpekcijske službe prav tako v Novem mestu. Po 14-letnem vsestranskem in uspešnem delu v Novem mestu, kjer se je z vsem žarom in mladostno zagnanostjo vrgel na delo, se zaljubil v Dolenjsko gričevje, spoznaval naše navade in navezanost našega kmeta na gozd, ga je življenjska pot zanesla v Ljubljano na Papirles. V spoznanju, da lahko celulozna industrija napreduje le tako, da začne sama vlagati v svojo surovinsko osnovo, je kot vodja službe za plantažiranje oral ledino in zapustil za seboj bogate in vidne sadove svojega dela in znanja. Nato ga je službena pot vodila v Gorjanc v Medvodah oziroma v današnji Aero Medvode za pomočnika direktorja oziroma vodjo nabavne službe, od tod pa leta 1977 v SOZD Slovenijapapir. Tu se je ponovno z vso zagnanostjo in voljo .posvetil svojemu najljubšemu delu, snovanju plantažnih nasadov in oskrbi celulozne industrije z lesno surovino. čeprav je zadnja leta delal v celulozni industriji pa je ostal po duši in stro- kovnem hotenju čisti gozdar. Ves čas si je želel, da bi zadnja delovna leta zaključil v gozdarstvu. Tako je leta 1981. prišel na Splošno združenje gozdarstva Slovenije. Bil je aktiven strokovni delavec, ki si ni le na delovnem mestu prizadeval za napredovanje gozdarske stroke. Temu delu je posvečal tudi veliko svojega prostega časa. Bil je predsednik Zveze inženirjev in tehrrikov gozdarstva in lesarstva Slovenije, dobil je častna priznanja republiške in· jugoslovanske stro- kovne zveze. V interdisciplinarnem proizvodnem delovanju med gozdarstvom in porabniki lesa, zlasti celulozarstvom, je s svojim znanjem in izkušnjami dosegel 77 enkratne uspehe, ki so odprli pota sodelovanju ·in skupnim naložbam v izven- gozdno pridelovanje lesa za celuloze. Posebej dragocen je bil njegov delež pri urejanju razmer na znanstveno- raziskovalnem področju, kjer si je prizadeval k intenzivni in realni povezavi raziskovalnega dela z gozdarsko operativo. Ker je bil član inštitutskega sveta (Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo) in odgovoren za znanstveno in raz- iskovalno delo na Splošnem združenju gozdarstva Slovenije, je to problematiko odlično poznal. Hkrati se je tudi sam vključeval v raziskovalno delo, še posebej na področju drevesničarstva, topolarstva in obnove manj donosnih gozdov. Tako kot se je ves posvečal strokovnemu delu, se je predajal tudi drugim, zlasti družbeno-političnim nalogam. Kot zaveden in navdušen patriot se je bojeval za osvoboditev naše domovine in za zmago revolucije. Takšna je bila Slobodanova življenjska pot. Tako na kratko in suhoparno opisana pove le malo o njegovi osebnosti in veličini njegovega dela in življenja. Srečni smo, da nam ostaja njegova dragocena dediščina: njegova prijateljstva, vera v ljudi in njegovo delo. C. R. 78 PROPOZICIJE GOZDARSKEGA VESTNIKA Zapisane propozicije naj bi upoštevali vsi, ki pišejo v našo revijo. Obsegajo vsebinske, jezikovne in tehnične normative, ki bodo zagotavljali uresničitev oblikov- nega in vsebinskega programa GV, ki ju je sprejel uredniški svet. Vsebina GV ponuja svoj prostor vsem tistim, ki pišejo o strokovnih gozdarskih zadevah, o teoretskih in praktičnih spoznanjih gozdarskih strokovnjakov ter strokovnjakov z drugih področij, ki so v zvezi z gozdarstvom. GV čuti posebno dolžnost, da pomaga v svet vsem novim spoznanjem in zahte- vam, ki jih ima gozdarstvo kot razširjena, interdisciplinarna panoga v procesu družbenega in gospodarskega razvoja. Varstvo okolja, racionalna uporaba prostora, rekreativni in kulturni pomen gozdov, varovalni pomen gozdov, vzgoja javnosti itd .. to je le nekaj teh dejavnosti. Urednik ali recenzent GV lahko vsebino prispevka popravi (recenzira), vendar le do meje vsebinske prvotnosti. Jezik GV je slovenska gozdarska revija. Kriterij za izražanje je slovenski pravopis. Slovnica stavkov mora biti v skladu s slovensko knjižno (učno) slovnico. če imamo slovensko besedo in če je ta povrhu še ,Jepša od tuje, jo bomo uporabljali. Zaželeno je, da že pisec sam odda svoj prispevek v pregled kakemu slavistu (ker gozdarji nismo slovničarji). Urednik ali jezikovni strokovnjak lahko sestavek slovnično in izrazoslovno popravita (korektura). ker s tem zagotavljata izrazno enotnost revije. Tehnični pogoji Vsi rokopisi naj bodo tipkani po eni strani, oziroma poslani v obliki, ki je za tiskarno sprejemljiva (z roko pisani sestavki niso). Razmik med vrsticami mora biti dovolj širok za morebitno korekturo (30 vrstic na eni strani). ~tevilo fotografij, skic, grafikonov ali drugih risb mora biti vsebini in dolžini sestavka primerno. Fotografije naj bodo kvalitetne, grafikoni in skice tehnično dovršena izdelani na belem trdem (risalnem) ali paus-papirju. Tabele in skice, gra- fikoni ter zemljevidi morajo biti sestavljeni v velikosti GV. lahko so tudi večji, vendar v sorazmerju, da pomanjšani pridejo lahko na eno stran GV. Štirikratne povečave ali pomanjšave so lahko še uspešne. Za črno-belo fotografijo v reviji morate poslati črno-belo fotografijo, za barvno fotografijo v reviji pa rabimo kvalitetno barvno fotografijo, še boljši pa je barvni dia- pozitiv; najbolje 6X6 cm, lahko pa je tudi leica format. Dobro je, če je zaradi tiskarniške manipulacije v PVC ovitku. Ne uporabljajte slabih filmov. Iz slabih diapozitivov ne more nastati dobra barvna slika. Urednik da lahko grafikone, skice in druge risbe ponovno izdelati, če smatra, da so oblikovno neprimerne, na stroške pisca. (Po pravilniku GV.) Rokopisov, skic in fotografij ter drugega gradiva piscem ne vračamo. GV izide praviloma 20. v mesecu. Gradivo moramo tiskarni oddati vsakega 10. v mesecu. (Vendar ne tisti mesec, ko številka izide, temveč prej, torej 37 dni pred izidom.) Vsakdo se lahko zanima, kdaj bo njegov prispevek izšel. Vrstni red določa odgo- vorni urednik v skladu z uredniško politiko revije. 79 KNJižEVNOST FIZIOLOGIJA RASTLINSKE EKOLOGIJE Uredili: O. L. Lange, P. S. Nobel, C. 8. Os- mond, H. Ziegler: Physiologica/ Plant Eco- logy 111, Responses to the Chemical and Bfo/ogical Environment, Springer Verlag Berlin, Heidelberg, New York 1983, 799 strani, 104 ilustracije, cena: 298 OM. Pri založbi Springer že dalj časa izha- jajo knjige s skupnim naslovom Enciklo- pedija rastlinske fiziologije (Encyclopedia of Plant Physiology). V tej zbirki predstavljajo zaključeno celoto štiri knjige z naslovom Fiziologija rastlinske ekologije 1 do IV. Te fmjige obravnavajo: Prva reakcija na fizi- kalno okolje, druga vodni režim in asimi- lacije cgljika, tretja reakcije na kemično in biološko okolje ter četrta kroženje minera- lov, produktivnost in vpliv človeka. Natanč­ neje si bomo ogledali tretjo knjigo. Knjiga skozi 18 poglavij obravnava ke- mično naravo okolja in vpliv le-tega na različne rastline ter medsebojne vplive rast- linskih in živalskih vrst V začetnih poglavjih spoznamo osnovne procese v celicah ter mehanizme, s katerimi rastline lahko se- lektivno sprejemajo ali oddajajo različne ione. Izvemo nekaj novosti o celičnih mem- branah kot nosilkah teh mehanizmov in o vlogi korenin, kjer ti procesi potekajo. V naslednjih poglavjih se spoznamo z vlogo dušika v tleh, z vplivom različnih ma- tičnih kamenin in pH na vegetacijo, s stru- penostjo nekaterih kovin in z ekofiziologijo fiksacije dušika. Tu najdemo tudi podatke, ki se nanašajo na nekatere naše drevesna vrste. Posebej jih ne bomo navajali, podali bomo le nekaj glavnih ugotovitev. Pomen dušika kot enega glavnih graditeljev vsega živega je velik, rastline pa ga lahko dobijo samo v mineralni obliki iz tal, zato je nje- govo kroženje izredno pomembno. Poudariti je treba, da pomanjkanje dušika le redko direktno zmanjša produkcijo. Večinoma gre za skupno delovanje veliko različnih faktor- jev, kar prema·Jokrat upoštevamo. To nam dobro prikaže majhen podatek: rjava gozdna tla srednje Evrope vsebujejo 1-16 ton du- šika na hektar, v puščavah pa je dušika tudi do 8 t/ha. Novejše so tudi ugotovitve o vplivu kemizma tal na razširjenost vrst. Stara delitev na bazofilne in acidofilne oz. kalci- filne in kalcifugne ni najbolj pravilna, saj se fiziološka in ekološka vatenca pri večini 80 vrst razlikujeta. Gre za nekakšno tekmo- vanje: ali neka vrsta habitat uspešneje !z- koristi kot druga ali pa neka vrsta lažje prenaša škodljive učinke okolja kot druga in je zato uspešnejša. V zvezi s tem so zanimive nedavne ugotovitve o delovanju nekaterih ionov na metabolizem, predvsem kalcija. Ta ion je po eni strani esencialen kot sestavni del nekaterih encimov v ce- ličnih membranah, po drugi strani pa večja količina kalcija v citoplazmi zavira foto- sintezo. Razmerje je specifično za posa- mezne rastline. Zaradi vse večjega onesnaževanja je za- nimivo poglavje o kopičenju in vplivu neka- terih kovin. Spoznamo katere rastline in za- kaj so indikatorji, katere so to~erantne in katere sploh ne prenašajo prisotnosti neka- terih ionov. Posebej velja omeniti še poglavje o miko- rizi, saj ima več kot BO% višjih rastlin koreninske sisteme simbiontsko povezane z glivami. Med njimi so skoraj vse dre- vesne vrste. Boljša rast, večja odpornost, zmožnost naseljevanja klimatsko neugod- nejših habitatov in prehrambeno revnejših tal, večja toleranca do onesnaževanja; vse to so lastnosti, zaradi katerih v svetu vse bolj upoštevajo inokulacijo z mikorizo pri pogozdovalnih programih, pa tudi v kme- tijstvu. Ostala poglavja obravnavajo ekofiziolo- gijo lišajskih simbioz, medsebojne vplive rastlinskih in živalskih vrst v morskih siste- mih, ekofiziologijo karnivornih rastlin, go- stiteljsko-parazitske odnose višjih rastlin, virusno ekologijo, ekofiziologijo opraševa- nja s pomočjo živali, ekofiziologijo sadežev in semen, ekologijo in fiziologija rastlino- jedstva ter medsebojne vplive rastlin. Knjiga ima nedvomno veliko vrednost, saj so v njej zbrani vsi najnovejši izsledki s področja rastlinske ekofiziologije. Resnično obsežne reference na koncu vsakega po- glavja pa bralcu omogočijo še podrobnejšo uporabo primarnih virov informacij. Julijana Lebez GOZDNA IN LESNA KRIZA NA KITAJSKEM Srni!, Vaclav: Deforestation in China (uni- čenje gozda na Kitajskem). Ambio, Stock- holm, Vo/.12 (1983), No. 5, 226-231. O stanju gozda na Kitajskem do ne- davnega nismo veliko vedeli. Naivno smo smatrali, da zaradi pridobitev revolucije Ki- tajska ne more zapasti v tako uničevanje gozda, kot se to dogaja v revnih deželah Afrike, Azije itd. Obiskovalci, ki so pred nekaj leti prihajali iz Kitajske, so navdu- šeno poročati o velikih uspehih ozelenje- vanja dežele. Resnica je žal drugačna. Avtor članka svoja izvajanja obilno dokumentira tudi z uradnimi kitajskimi viri in posnetki ame- riških satelitov. Kitajska je močno prena- seljena ogromna dežela z več tisočletno kulturno tradicijo. Zato je gozdnatost Ki- tajske bila že nekdaj zelo skromna (l. 1949 komaj 8,6 %). Toda v kratkih treh deset- letjih po letu 1949 je izginila kar cela četrtina obstoječih gozdov, predvsem na- ravni in ohranjeni gozdovi. Kitajci so imeli v tem času masovne po- gozdovatne kampanje. Ce bi te uspele, danes položaj še zdaleč ne bi bil tako kritičen. Uradni podatki so slavili velik uspeh pogozdovanj. Toda delo marsikdaj sploh ni bilo opravljeno in če je bilo oprav- ·ljeno, potem je bilo nestrokovno (slaba kvaliteta sadik, neprimeren izbor vrst in provenienc, malomarna saditev). Mlade na- sade so uničevali še požari itd. Na nego in zaščito nasadov so sploh pozabljali. Tako so obširne gole pokrajine kljub stalnemu pogozdovanju ostale gole. Pri hitri industrializacij[ so potrebe po lesu ogromne. Eksploatacija ohranjenih na- ravnih gozdov se je po letu 1949 skoraj podeseterila. Pogozdovanja še zdaleč ne dohajajo širjenja golosekov. V 50 letih, v času »Velikega skoka naprej« so taljenje železa v primitivnih pečeh na kmečkih dvo- riščih smatrali za ključno nalogo kitajskega gospodarstva. Pri tem so potrebovali lesno oglje in seveda gozda ni smelo biti škoda. Po neizogibni polomiji take politike se je nato gozd oddahnil. Toda ne za dolgo. Proizvodnja žita je postala ključna go- spodarska naloga Kitajske. Ker na obsto- ječih njivah ni zrastlo kaj dosti, so gozd spreminjali v žitna polja. Ta akcija je po- sebno prizadela Kitajski severovzhod, kjer so gozd celo namerno požigali. Na račun širjenja žitnih njiv je po letu 1949 iz- ginilo približno 6,7 milijonov ha gozda. Temu je sledilo desetletje »kulturne revo- lucije«, to je čas, ko spoštovanja pravnih norm sploh ni bilo, ko je vladalo nasilje in je revščina še bolj tlačila prebivalstvo. V takih razmerah je gozd spet hudo trpel. 81 Avtor nato še natančneje obravnava stanje po posameznih kitajskih pokrajinah. lzgi- njali so bujni subtropski gozdovi na jugu države in prav tako ohranjeni borealni goz- dovi na severovzhodu države. Samo tri de- setletja po letu 1949 je bil kitajski gozd že za četrtino manjši. Kitajska politična in znanstvena elita se že začenja zavedati usodnih posledic takega razvoja. Ce se bo tak razvoj nadaljeval, leta 2000 na Ki- tajskem ne bo kaj sekati. Problemi pa ostajajo nerešeni. Gozdarska zakonodaja je sicer vzorna, prepoveduje uni- čenje gozda, zapoveduje pogozdovanja. Toda v praksi ta zakonodaja odpove. Ne- zakoniti poseki lesa, črna trgovina z lesom, brezzakonje na podeželju, je že dolgo ki- tajska zakonitost. K temu spada pomanj- kanje osebne odgovornosti v sistemu ko- lektivnega vodstva, nerealistični gospodarski cilji, revščina in razumljiva želja živeti preko možnosti. Razmere pri gospodarjenju z goz- dovi so zelo kaotične. Različne birokracije se na istem področju prekrivajo, tekmujejo med seboj, skušajo slepo izpolniti postav- ljeni plan, spuščajo se v razne zlorabe. Rudniki si nezakonito prisvajajo les, vojska si ga prav tako vzame. Industrija nezakonito kuri z lesom namesto s premogom. Nezako- nito posekan les leži po gozdovih in oblast je očividno brez moči. Veliko lesa porabijo premogovniki, ker Kitajska nima dnevnih kopov. Ogromne so potrebe po železniških pragovih, po grad- benem in papirniškem lesu. Samo šolski učbeniki za kitajski naraščaj terjajo ogrom- no papirja. Stanovanjski standard prebival- stva je skrajno beden, v mestih pride 3,6 m2 stanovanjske površine na prebivalca. Samo za izboljšanje stanovanjskih razmer bi po- trebovali ogromno lesa. Ljudje si ne morejo privoščiti najnujnejšega pohištva. Celo noč čakajo v vrsti za majhen kos vezane plošče. V Shanghaiu je čakalo v tovarni milijon šival- nih strojev, ker bi morala biti na vsakem stroju majhna lesena plošča in lesa ni bilo mogoče dobiti. Dobavni rok za kakšen skro- men kos pohištva je leto in več. Toda bolj tragično je uničenje okolja zaradi iztrebljanja gozdov. Erozija tal je zavzela strahovit obseg, suše in poplave so vedno hujše, puščava se širi, izginjajo živalske in rastlinske vrste. Erozija odnaša rodovitno tla z njiv, ki so jih naredili iz gozda. Ko erozija uniči po nekaj letih njive, posekajo nov kos gozda, da tako nado- mestijo izgubo njive. To se nadaljuje, do- kler je še kaj gozda. V gorah, kjer kmetje pridelajo premalo za preživljanje, si po~ večajo svoje njive tako, da izkrčijo gozd. Gola in erodirana tla ne morejo zadrževati vode, kar je ogromna izguba za vodno go- spodarstvo, za namakalne sisteme. Pred letom 1950 so imeli hude suše poprečno vsakih 9,6 let. V obdobju 1950-1978 pa so hude suše nastopale poprečno vsakih 3,2 let Vodotoki so vedno bolj suhi. V pokrajini Qingzhen in na planoti Guizhon so se po~ prečne letne padav:ne zmanjšale za 150-200 mm! Do'lgotrajne suše so postale običajne. Zmanjkuje paše za črede ovac in koza. Jn kakšen je izhod iz tega položaja. Jasno je le to, da bodo pogubne posledice uni~ čevanja gozdov močno vplivale na razvoj vsega kitajskega naroda. Potrebne so hitre in temeljite spremembe v odnosu do gozda in lesa. Pri vsem strahovitem pomanjkanju lesa, lesna industrija še zelo razsipno dela z lesom. Bogate in razvite države ravnajo z lesom mnogo varčneje. Birokracija in ad~ ministracija še vedno dušita napredek. Predvsem pa je treba ustaviti krčenje gazda za kmetijske namene, prav tako je treba zatreti nezakonite poseke lesa in črno lesno trgovino. Po letu 1978 se je fe nekaj premaknilo. Spoznali so neuspešnost množičnih pogo- zdovalnih akcij in da gozdni nasad še naj- bolje uspe, če ga sadijo kmetje na svoji zemlji in za sebe. Prekletstvo nad privatno lastnino še vedno ni preklicano in ni manj~ kala grmenja proti »obnovitvi kapitalizma«, Toda po letu 1980 so le začeli dodeljevati kmetom v last manjše kose zemlje (d'o 0,2 ha), s pogojem, da na njih nasadijo in negujejo gozd. Uspeh saditve se je na lepem dvignil na 80 %, pri množičnih po- gozdovanjih pa je bil manjši od 10 3/o. Poleg tega državi ni bilo treba trošiti sred- stev za investicije. Tak način ozelenjevanja dežele vzbuja upanje v sicer tako mračnem položaju. Prav gotovo pa Kitajska brez gozda ne more živeti in bi to pomenilo l•črno listo(( nerešenih problemov. Nekaj primerov: V skupini a) še ni bilo vrstilcev za relacija med gozdom in javnimi napravami {daljnovodi, telefonske li- nije) (917), gozdni rob (267), pritlikavo drevje (bonsai) (278), kisli dež (425.3), meritev bio- mase (537), gozdarske knjižnice (945.15) itd.; v skupini b) so pri morfologiji manjkale veje (164.4 Deblo, veje), manjkale so iglice {164.5 Listi, iglice) ipd.; v c) so bila vprašanja, kam vključevati nematode (145.1), herbicide (414.12), zaraščanje površin (914) itd. To delo je zelo nehvaležno. Za ves teden truda smo lahko pokazali dva popisana lista vrstil- cev in izrazov v angleški verziji (v kolikor si sproti nismo prevajali v svoj materini je- zik). Pri delu smo uporabljali vse možne ter- minološke in jezikovne slovarje, vendar je bilo bolj važno znanje klasifikacije kot zna- nje jezika. Razprave so bile zanimive zaradi pestre sestave delovne skupine in tu in tam svojstvenega mišljenja posameznika. Po mojem odhodu so še ves teden delali pri dopolnjevanju ODG, ne kaže pa, da bo delo kmalu zaključeno, ker prihajajo vedno nova vprašanja, ki jih je treba natančno rešiti. Vendar v IUFRO skupini P 6.01~00 pre- vladuje zadovoljstvo, saj je iz številnih vpra- šanj razvidno, da si gozdarji povsod po svetu želijo enoten in dober klasifikacijski sistem. V prostem času smo si ogledali inštitut, ki ima 7 raziskovalnih oddelkov (gojenje, seme- narstvo, rastišče, patologija, entomologija, gospodarjenje z divjadjo in tehnični servis) in 5 splošnih oddelkov (študij dela, meritve, komunikacije, statistika in računalništvo, ad- ministracija). Knjižnica, ki ima naziv kar znanstvena informatika ima že 10 let razvito računalniško iskanje informacij o literaturi, imajo ·lastno bazo podatkov, ki jo dopolnju- jejo štirinajstdnevno in terminal v knjižničnih prostorih. Baza podatkov je zasnovana na osnovi ODG vrstilcev. SDl informacije dobi- vajo vsi gozdarski raziskovalci v Angliji. Po- leg računalniške baze imajo tudi vse kata- loge, ki jih dopolnjujejo istočasno z bazo. Ta dejavnost ima približno toliko gradiva kot ga je v naši Gozdarski knjižnici in IN DOK dejav- nosti. Zaposleni so štirje ljudje in vodja od- delka. Marja Zorn IZ DOMAčE IN TUJE PRAKSE PANONIA 83 POSVETOVANJE GOZDARSKIH ZDRU2ENJ 11. srečanje madžarskih, avstrijskih in jugoslovanskih gozdarskih strokovnjakov je bilo od 25. do 27. maja v madžarski ob- mejni županiji Zala, ki leži med našo mejo in Blatnim jezerom. Cilj tega srečanja je medsebojno spoznavanje ter negovanje do- brih sosedskih odnosov tudi na strokovnem polju. Od jugoslovanov smo se Panionie 83 udeležili: Franc Cafnik, Feri Toth, Ivo Zni- daršič, Lajnšček štefan, Klepec Julijan ter Laci Nemesz iz Murske Sobote, ki je bil obenem naš prevajalec in komentator sploš- nih razmer sosednje Madžarske. Strokovno vodstvo in organizacijo srečanja je imelo gozdarsko deželno združenje iz Nadjakaniza in Zalaegerseg pod vodstvom dr. Palla. Te- renski gozdarji so v samem gozdu z dia- grami in številkami predstavili posamezna rastišča, v glavnem hrasta in belega gabra, kajti letošnja tema se je nanašala na go- spodarjenje s hrastovimi gozdovi. Prof. Baš je razlagal, da je Blatno jezero, ki je največji ostanek nekdanjega Tetis morja imelo svojo obalo pod našim Urba- nem (vrh na meji Kozjaka in Slov. goric). Ob lepem vremenu, po dežju, se to pa- nonsko jezero vidi z Urbana in s Pohorja. V županiji Zala pa so svojčas živeli tudi panonski Slovenci s svojimi knezi {Pribina, Kocelj). Del teh potomcev živi kot manjšina v Porabju. Kako so na Madžarskem že nekdaj cenili našo hrastovino se vidi tudi po tem, da so pred BO in več leti posejali želod naše slavonske hrastovine in to so danes naj- kvalitetnejši gozdovi. Predvsem jih odlikuje ravnost in polnolesnost. GOZDNO GOSPODARJENJE V ZUPANIJI ZALA Gozdnatost je 23 % in je za 10,5 Ofo večja od poprečja v Madžarski in še narasca. Plodnost rastišč je velika in znaša 9,5% 89 lesne mase Madžarske, čeprav je po po- vršini njen delež le 6,4 Ofo. Lesna zaloga na 1 ha je za 66 Ofo večja od državnega po- preč ja. Vseh zaposlenih je 5000. Letno posekajo GOO.OOO ml lesa v vrednosti 1 milijarde fo- rintov. Po ·lastništvu se gozdne površine delijo Državno gozdno gospodarstvo (ZEFAG) ima Kmetijske zadruge Gozdno, lesno pred. gosp. (Baloban-Felvidek) Državna kmetijska gospodarstva in ostali {vodna skupnost, železnice ipd.) Skupaj 54 °/o g. pov. 33 °/r., g. pov. 9 °/o g. pov. 3 °/o g. pov. 1 °/o g. pov. 100 g. pov. Kmetijske zadruge gospodarijo z 37.691 ha gozdov. Samo 53 KZ ima urejeno tudi go· spodarjenje z gozdovi, 2 KZ pa sta samo gozdarski. Za kmet. proizvodnjo zemljišča niso ravno najboljša, nasprotno pa so kot gozdna rastišča dobra. KZ pridobivajo 1/4 dohodka iz gospodarske dejavnosti. Etat je naslednji: Glavna sečnja Redčenje čiščenje 611 ha 171.574 m' 1186 ha 42.098 m' 789 ha 6. 701 ml =---'----'--=-~ SKUPAJ bruto 220.373 m3 Letno predelajo na 42 žagah 54.000 m3 oblovine, 12 drevesnic proizv. 4,3 mio. sadik, s tem krijejo 57 °/o svojih potreb. Vsako leto pogozdijo 429 ha in obnovijo 536 ha gozdov. Z razliko od ZEFAG imajo zadruge kar 34,1 Ofo površin akacij in 11 ,6 °/o rd. bora. Primanjkuje delovne sile, zato vedno bolj uveljavljajo mehanizacijo in izpopolnjujejo organizacijo dela. V kmetijskih zadrugah je zaposlenih 10 gozd. inž., 46 tehnikov in 27 logarjev. Problem z jeleni je tudi tukaj velik, saj je sleherni jesen olupljen. PARKOVNI GOZD MESTA ZALAEGERSEG Za rekreacijo prebivalstva je parkovni gozd Also Erdo, 3 km od centra mesta, ki meri 203 ha. L:e od nekdaj je bil ta parkovni gozd izletniška točka mestnega prebivalstva, kaiti tu dominira hrib nad ostalim gričevjem in je bila možnost smuke in sankanja. Ob glavni cesti za smer Lenti pa je ravninski del in z gozdom in večjo travnate površino s tremi studenci, ki imajo za njih tudi zgodovinsko ozadje oz. vrednost. Zaradi vedno večjega navala prebivalstva so leta 1972 začeli z urejanjem parkovnega gozda in okolice s katerim gospodari gozdno go- spodarstvo. Gozd je srednje dober in je zmes hrasta, bukve, gabra, kostanja ter tu in tam skupine iglavcev. Sprehajalnih poti je 7 km in ob njih so postavljene na posebnih prostorih klopi za oddih in mize, pitna voda ter koši za smeti. Ker je avtobusni promet živ, je tu tudi primerna poletna okrepčevalnica za vse obiskovalce. Posebej imajo prostor za taborjenje otrok in trim prostor za aktivni oddih. Na pro- stranem travniku se odvijajo tudi razne pri- reditve (majske svečanosti). Posebna stilizirana, s treh strani odprta lesena, v etnografskem stilu, zgrajena koliba. je namenjena obiskovalcem, če jih preseneti slabo vreme. V njih bodo v kratem namestili še slikovno gradivo o gobah, divjih živalih in drevju ter gozdovih. Zanimiva je pano- ramska cesta, ki obkroža parkovni gozd. Od tod se vidi panorama krajev županiie Zala, ob lepem vremenu pa tudi naše Po- horje. S ponosom so nam povedali, da bo tukaj v naslednjem letu svetovno prvenstvo v trim teku. Način gozdnega gospodarjenja je seveda drugačen kot pri nas, ker so tudi ekološke razmere in družbeni sistem drugačni. Družabni del je bil na višku in primeren. Zelo so bili gostoljubni in brez ozira na »hierarhijo<( so peli stare narodne in štu- den'tovske pesmi iz šopronja. Bili smo tudi v privatni izredno kvalitetni drevesnici, kjer lastnik vzgaja v glavnem iglavce (nad leto- viščem Hevisom) in v kmetijski zadrugi v Czerzegtomaju, ko so sprejemali v članstvo združenja gozdarjev zaslužna moža, sicer 90 agronoma, ki pa dobro sodelujeta z goz- darji. Drugo leto bo srečanje na Gradiščanskem v Avstriji. Ivo L:nidaršič ERGONOMSKO OBLIKOVANJE DELA V GOZDARSTVU 12. in 13. decembra 1983. leta sem bil gost na zelo zanimivem in uspešnem semi- narju slovenskih gozdarskih strokovnjakov na Jezerskem. Na seminarju, ki sta ga organizirala Inštitut za gozdno in lesno go- spodarstvo in VTOZD za gozdarstvo je bilo prek 60 udeležencev. Ti so poslušali in razpravljali o desetih strokovnih referatih, predvsem o pomenu in praktični zmožnosti ergonomskega oblikovanja dela za večjo produktivnost in ekonomičnost dela ter opti- malizacijo, varnost in humanizacijo dela. V referatu Vloga ergonomije pri zagotav- ljanju delovne varnosti v gozdarski proizvod- nji je poudarjeno, da je danes pri gozdar- skih fizičnih delih v Sloveniji zaposlenih okoli 3500 delavcev, ki delajo v povečani nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare, od katerih na nekatere ne moremo neposredno vplivati, druge pa je možno dokaj učinkovito obvladati, predvsem z var- nim, ergonomsko oblikovanim in humanim delom. Delo v gozdu bo še vrsto desetletij opravljal človek, gozdni delavec, ker se- danja stopnja tehnike še ne predvideva avtomatizacije ali robotizacije takšneqa dela. Izboljšave so le v smeri zagotavljanja ugod- nejših delovnih razmer in optimalnega de- lovnega učinka, pri čemer je vloga ergo- nomije nepogrešljiva. Od teqa v gozdarstvu ne bo vedno mogoče pričakovati velikih uspehov, toda tudi za majhne prihranke moči in zdravja delavcev se je vredno potruditi. V referatu Obremenitev gozdnih delavcev pri delu z ročnimi stroji (z motorno žago, vrtalnim strojem, vitram) avtor ugotavlja na osnovi lastnih meritev in ocen, da so glavne obremenitve (poleg še vedno težkega fi- zičnega dela z nefiziološkim položajem te- lesa pri delu) ropot in vibracije. Z ergo- nomskega stališča so za varno delo poklic- nih gozdnih delavcev uporabni samo novejši tipi prenosnih motornih žag. Samo dobro negovani in vzdrževani stroji ohranijo tudi po daljši uporabi ugodnejše ergonomske lastnosti. Obremenitve delavcev s preno- snimi vrtalnimi stroji so tolikšne, da bi se jih morali v gozdarstvu izogibati, ali pa je potrebna izredno pogosta menjava delavcev pri tem delu. Obremenitve rok strojnika tribobenskega vitJa so znosne in po se- danjih dognanjih avtor ne pričakuje pri delavcih zdravstvenih okvar zaradi vibracij. Analitični prispevek Obratovalni in efek- tivni čas motorke in trajanje obremenitve sekača analizira in ocenjuje delovnik se- kača, čas izpostavljenosti sekača škodljivim vplivom motorke ter ugotavlja kakšne učinke sekač lahko doseže v dopustnem času iz- postavljenosti. Sekači samovoljno bistveno skrajšujejo delovnik, ki je v poprečju le 6,25 ure. V takem delovniku je obratovalni čas motorke 2,25 ure, a efektivni čas le 1,30 ure. Izmerjeni učinki motoristov pri sečnji so zelo veliki in presegajo vse normative. Ugotovljeni čas izpostavljenosti sekača vibracij! je na zgornji dopustni meji, ocenjeni fizični napor pa pod dopustno mejo. Dopustne obremenitve sekač lahko doseže le z znatnim preseganjem norma- tivov, za kar ima veliko možnosti, saj po- stavljene normative lahko z intenzivnim de- lom doseže že v polovičnem delovniku! Gozdarji v Sloveniji uporabljajo za spra- vilo lesa predvsem adaptirane univerzalne traktorje ko·resnike in goseničarje, gozdarske zgibnike, žične žerjave in žične vitJe. Referat Ergonomske značilnosti spravilnih sredstev poudarja, da je ergonomske zna- čilnosti delovnega stroja možno celovito presoditi le s pomočjo specialnih ergonom- skih vprašalnih pol za gozdarske stroje. Analize so pokazale, da ropot traktorjev vselej presega dopustne vrednosti in da bi morali vsi traktoristi uporabljati varovala sluha. Glede tresenja ostajajo precejšnje razlike med traktorji. Pri nekaterih traktorjih in v neugodnih razmerah obremenjenosti traktorista s tresenjem preseže celo dva- kratne ISO dopustne vrednosti. Zato je treba iskati in vgrajevati sedeže z boljšimi dušilnimi lastnostmi. Ropot žičnih žerjavov je doslej najmočnejši izmerjeni ropot v goz- darstvu (nad 130 dB/A) in je obremenitev strojnika pri teh strojih tolikšna, da mora ves čas med polno in prazno vožnjo upo- rabljati varovala sluha. Referat Dušenje vibracij pri spravilu lesa s traktorji poudarja, da so izmerjene ja- kosti vibracij na sedežih vedno manjše od vibracij na ohišju traktorjev. Porast vibracij pri prehodu traktorja čez oviro je odvisen 91 od položaja sedeža na traktorju. Te so vselej manjše, če je sedež pritrjen pri- bližno v sredini medosne razdalje, če so sedeži v brezhibnem stanju, to je, če niso iztrošeni ali brez dušilcev. Obremenjenost šoferjev s tresenjem pri kamionih Magirus je bil prispevek z doslej malo obravnavanega in znanega področja. Vozniki teh kamionov so najbolj obreme- njeni z vertikalnimi vibracijami med prazno vožnjo na makadamskih cestah. Obreme- njenost je odvisna tudi od hitrosti in od stopnje vzdrževanja cest, od kvalitete se- deža ter od njegove vzdrževanosti. To so rezultati meritev tresenja na novejših tipih teh kamionov, zato avtor lahko utemeljeno domneva, da so vozniki starejših kamionov še dosti bolj obremenjeni. Seminar je bogatila plodna razprava, za katero so organizatorji odmerili dovolj časa. Prisotni gozdarski strokovnjaki so ugoto- vitve v referatih sprejeli ne le kot informa- cijo, temveč tudi kot razumljivo obveznost za izboljšanje produktivnosti, optimalizacije in varnosti dela v gozdarstvu. Za zdravstvens strokovnjake so zelo pomembne ugotovitve seminarja, da bo delo v gozdarstvu, kljub velikim tehnološkim, ergonomskim in var- stvenim napredkom še dolgo časa polno poklicnih obremenitev, predvsem pri sečnji, spravilu in transportu lesa. Mario Kocijančič OPOMIN IZ KOCEVJA Na naš zapis o obisku dr. K. Reuleckeja iz ZR Nemčije v Sloveniji, ki smo ga objavili v 9. št. naše revije lani, smo dobili iz Kočevja naslednje mnenje: GOZDARSKO-LOVSKI OBISK? V 9. številki GV nas je tov. Adamič obvestil o gozdarsko-lovskem obisku g. Karla Reu- leckeja iz Zvezne republike Nemčije. Za ta obisk smo gozdarji zvedeli »post festum«, ker se kolegom lovcem, s katerimi se veliko do- govarjamo, ni zdelo potrebno, da bi v raz- govorih sodelovali tudi gozdarji. Tak posto- pek je bil grajan na zadnji seji odbora za gojenje, urejanje in varstvo gozdov SZG. Iz poročila, ki je bilo napisano po obisku, je jasno, da informacije, ki jih je dobil g. Reu- Jecke niso bile vedno najboljše, enako pa tudi njegovi zaključki, ki so sledili tem in- formacijam in po gozdarski strani niso ravno na strokovni višini. Tako izveden obisk ni znak dobre volje, ki naj bi jo lovci kazali pri reševanju problemov v odnosih gozd-divjad. V kolikor pa je b:l na- men g. Reuleckeja svetovati samo po lovski plati, potem se ne bi smel spuščati v gozdar- ske zadeve, saj je iz njegovih zaključkov očitno, da temu ni bil kos. Dodajamo naš komentar če je hotela organizacija obiska (Lovska zveza Slovenije) pridobiti uglednega nemške- ga gozdarskega in hkrati lovskega strokov- njaka za svoje razlage o problemih škod, ki jih v naših gozdovih povzroča jelenjad, tedaj s takšnim pristopom vsekakor ni naredila usluge imenu sicer znanega strokovnjaka, niti sama sebi. Z:e samo dejstvo, da so po- hodi in razprave (govorimo za Kočevsko) tekle brez gozdarjev, postavljajo njegove ocene na zelo trhle noge. Poštena gostova namera in objektivna strokovnost, bi ga mo- rali pripeljati tudi h gozd arjem, četudi takšn:h srečanj organizatorica ni predvidela. Končno pa je TOZD gojitvene lovišče Medved v Ko- čevju tudi eden izmed tozdov v gozdarski delovni organizaciji, ki bi moral poskrbeti za sodelovanje gozdarjev. Ali je bila narejena napaka, kakšna napa- ka, za kakšno ceno? Upoštevati moramo, da je opisano stališče gozdarjev iz Kočevja uradno sprejel za svoje stališče tudi Odbor za gojenje, varstvo in urejanje gozdov pri Splošnem združenju gozdarstva Slovenije. Torej je postalo uradno stališče gozdarske stroke. Vsekakor je bil sprehod strokovnjaka Reu- leckeja po naših gozdovih brez gozdarjev nekorekten in tudi nekoristen. če Lovska zveza kot organizatorica obiska ni nepo- sredno povabila k sodelovanju tudi gozdar- jev, bi to moral urediti TOZD gojitvene lo- višče Medved, saj ima gozdarje v isti hiši in vsi skrbijo za iste gozdove. Tako smo zaradi površnosti žal zamud:li priložnost, da se strokovno poglobljeno po- govarjamo z izkušenim gozdarskim in lov- skim strokovnjakom iz Zvezne republike Nemčije. BOLFENK BO OBNOVLJEN? Gozdarji nameravajo s skupnimi močmi v Bolfenku, zaščitenem kulturnem spomeniku iz 12. stoletja, sredi pohorskih gozdov, ure- diti gozdarski muzej in stolp usposobiti za opazovalno službo pred gozdnimi požari. 92 Pobudniki te zamisli so člani društva goz- darskih inženirjev in tehnikov Maribor, ki skupno z Gozdnim gospodarstvom, Zavodom za spomeniško varstvo Maribor in drugimi zainteresiranimi dejavniki vodijo obnovo. O poteku akcije bomo še poročali, ko bodo urejene nekatere formalnosti, medtem ko je potrebno strokovno dokumentacijo pripravil strokovnjak za take objekte Jože Požavko. ZREČAN! PONUJAJO POHORSKIM GOZDARJEM INTERDISCIPLINARNI PRISTOP- NOGOMETNI STADION NA ROGLI Kdo ne pozna širnih travnatih preprog na vrhu Pohorja, ki vedno znova privlačijo staro in mlado v te najlepše predele naših gozdov pozimi in poleti? Toda stroji so se pred kratkim neusmiljeno zarili v najlepši košček tega naravnega pro- stora na Rogli. Zrečani so si omislili nov na- čin rekreacije na 1500 metrov visoki pohorsh:i ravni. Zgradili bodo »prepotrebne« naprave za rekreacijo, kot so nogometni stadion, te- niška igrišča in morda še kaj. Verjetno raču­ najo, da je to prav sedaj najboljša naložba v proizvodnjo za izvoz, čeprav se s podobnimi objekti nekaj ur dalje- na Kopah -otepa- jo s hudimi izgubami. Poskusiti velja, pa naj stane, kar hoče; če ne bo bencina za avtomobile, bo pa možnost za pristanek zračnih vozil. Po Gozdarju, glasilo GG Maribor SHRANJEVANJE SADIK POD FOLIJO NAMESTO V ZASIPU Pogozdovanja so neuspešna, še posebno če sadimo izsušene sadike. Zato naj bi bile gozdne sadike pred sajenjem v gozdu čim manj na suhem zraku, soncu in vetru. Kadar pripeljemo sadike iz drevesnice v gozd, bi morali koreninske de:e sadik kar najhitreje dobro zasuti z v:ažno zemljo, kar pa žal zaradi pomanjkanja delovne sile ni vedno izvedljivo. lzsušene sadike pa so prizadete z večjim presaditvenim šokom, ali pa se sploh posušijo. V avstrijskem gozdarskem časopisu All- gemeine Forstzeitung iz leta 1981, št. 2, naj- demo zanimivo poročilo o možnosti uspeš- nega in enostavnejšega shranjevanja gozd- nih sadik pod folijo namesto v zasipu. V se- $tevilo sadik Višina Višinski l=:_ Način Dreves na spo~ ladi 1 sadik prirastek shranjevanja vrsta jeseni N,% cm cm Pod folijo sm 100 95, 95% 29,5 8,7 bo 50 49, 98% 27,9 13,1 Razliki nista V zasipu sm 100 95, 95% 32,2 9,2 signifikantni bo 50 45, 90% 26,2 12,4 stavku beremo, da postaja delovna sila vse dražja in da pomeni strošek zasipa sadik že precejšen del pri ce:otnem strošku umetne obnove. Zato kaže upoštevati izkušnje avstrijskega gozd arja dipl. ing. Karaseka iz gozdnega obrata Leoben, V6est-Aipine, ki je pričel uporabljati poenostavljen in učin­ kovit način shranjevanja sadik v gozdu. Sa- dike je zložil na tla v zasenčenem kraju ter jih pokril z metalizirano folijo. Navaja, da ste~jo ali travo iz tal ni potrebno od· straniti, dobro pa je če t:a polijemo z vodo. Uporabljal je metalizirano Valvac folijo, ki jo izdeluje tovarna Ebner iz Linza. Ta folija je zelo močna, je nepropustna za vodne hlape in za svetlobo in je ne uničujejo različni vremenski vplivi. Zgornja metalizi- rana stran ima sposobnost močnega reflekti- ranja svetlobe in odbija 80% infra žarkov. (Zavitek: 5,73 m x 50 m, cena za 1 m2 je 22 ds leta 1983.) Sadike pod folijo se ne segrejejo in so uskladiščene pri visoki zračni vlagi. Tako je to skladiščenje po- dobno skladiščenju sadik v hladilnicah. V svojem poskusu je ing. Karasek s folijo sadike v celoti prekril, rob folije pa je pri- tisnil na tla in ga obtežil (s kamenjem, lesom), s čimer je bil preprečen pretok zraka. Sadike je zložil tako v kupe, da so se korenine dotikale med seboj in niso bile v dotiku s folijo. Za ovlaženje sadik je po- rabil 2-3 litre vode na 100 sadik. Pod folijo je hranil sadike 4 tedne ter L!gotovil, da so bile v tem času sadike prav tako sve- že, kot če bi bile shranjene v zasipu. Sma- tra, da je tako shranjevanje kvalitetno in da pomeni velik prihranek časa. O shranjevanju sadik v posebnih nepre- pustnih vrečah (Pflanz-frisch-Sš.cke) je po- ročal tudi M. Hočevar l. 1980 v Schweize- rische Zeitschrift tur Forstwesen in H. P. Lang l. 1981 v Allgemeine Forstzeitung. Na- vaj ata, da je v spomladanskem času, ko je v visokogorju še snežna odeja, možno uspešno hraniti gozdne sadike v omenjenih vrečah, tako da imamo vreče s sadikami ta čas zakopana v snegu. Z namenom, da bi preverili primernost shranjevanja sadik pod folijo, smo spoml2.di leta 1981 poskusno posadili tako shranjene smrekove sadike starosti 2 + 2. Namesto mehkejše va:vac folije (ki jo pri nas ni dobiti) smo uporabljali domačo Al-folijo de· beline 0,1 mm. Sto smrekovih sadik smo shranili za tri tedne, od 18. 3. do 9. 4. pod folijo, na način, ki ga je opisal Karasek, sto sadik pa smo istočasno shranili v za- sipu. V tem času je bilo suho in precej sončno vreme, dnevne temperature so se dvignile tudi do 20° C. Po treh tednih so imele sadike izpod Al-folije v:ažen nad- zemni in v glavnem tudi koreninski del, le sadike z roba kupa niso imele površinske v:age. Sadike smo nato skrbno posadili in jeseni istega leta ugotavljali izpade in vi- šinske prirastke. V prirastkill in pri izpadih ni bilo značilnih razlik med prvimi in dru- gimi sadikami. Podatki so prikazani v tabeli. Leta 1982 smo opravili poskus s sadikami rdečega bora starosti 2 + O. Pod isto folijo smo shranili 3 tedne (od 27. 3. do 19. 4.) 50 sadik, prav toliko pa smo jih shranili v za- sipu. Iz jesenskih meritev in analize je razvidno (glej tabelo), da so sadike shra- njene pod folijo povsem ustrezne. 93 Shranjevanje pod folijo, kot ga priporoča Karasek nudi sadikam dovolj hladu in zračne vlage, tako da ostanejo sadike več tednov sveže. Nesporno pa je tako shranjevanje hitrejše in tako porabimo za to »fazo« pri umetni obnovi manj delovne sile. Primerne folije na našem tržišču sicer še nimamo, vendar smo že navajeni, da prihajajo teh- nične novosti k nam z manjšo ali večjo zamudo. Lado Eleršek RISI V SLOVENIJI Lovec št. 10/1983, str. 308 in 326. Lovec je v svoji deseti številki lani objavil nel•štan- te((, Včasih smo vzore iskali v švicarskem gozdarstvu. To je postalo preveč vsakdanje. Teh priporočil tokrat ni bilo več. Toda ome- njena je bila Venezuela in nekatere druge eksotične dežele južne poloble. Kaže, da tudi gozdarstvo ubira sodobne {turistične) poti. Lojze Leb, tajnik Splošnega združenja le- sarstva Slovenije je v razpravi prisrčno po- zdravil vse direktorje, ki jih na posvetovanju ni bilo. {Z obraza mu ni bilo moč razbrati, koliko truda ga je veljala ta prijaznost). Bi- lanca za gozdarje je bila hitra in enostavna. 12 je bilo pozdravljenih, dva pa sta kvarila popolnost (ne)zanimanja. Evidenco za le- sarje iz prestižnih razlogov ne objavljamo. Prvič smo se srečali tudi z znanstveno kulinarike. Direktor Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo je vztrajal, da znanstve- no in raziskovalno delo nista kot štrudl, za katerega pripravo je še treba nekaj znati, za konzumacijo pa zadostuje apetit! Tajnik Splošnega združenja gozdarstva Slovenije je v zanosu svojega prispevka, v katerem so bile rešitve za organizacijo raz- iskovalnega dela v gozdarstvu takorekoč na dosegu roke, vzkliknil: Ni hudir, da ne bi mogli dveh hiš, ki ju loči samo cesta, združiti za dobro našega gozdarstva. Tajnik ima po- polnoma prav, spregledal pa je maj ceno po- drobnost - cesta, ki loči Inštitut in VTOZD za gozdarstvo je Večna pot! SPREMEMBA NA BLEDU 1. 10. 1983 je postal novi direktor Gozd- nega gospodarstva Bled Dušan No va k, dipl. inž. gozd., dosedanji direktor TOZD gozdarstvo Pokljuka. Predložil je svoj program, ki so ga sprejeli tudi samoupravni organi delovne organiza- cije. V svojem programu ponuja kontinuiteto dosedanjega razvoja, ki je Gozdno gospo- darstvo Bled vseskozi uvrščal med upravno in strokovno dobro organizirane gozdnogo- spodarske organizacije. Medtem ko je bil v dosedanjem razvoju poudarek na vlaganjih (materialnih) pa naj bi v bodoče še bolj raz- vili tudi strokovni in delovni humanizem. Dotedanji direktor Cveto ču k, ki je GG Bled uspešno vodil vrsto let, ostaja tudi vnaprej v delovni organizaciji. Tudi s tem je zagotovljena kontinuiteta, ki jo je napovedal Dušan Novak. 95 Takšni mejniki niso lahki niti za delovno organizacijo, niti za odhajajoče niti za pri- hajajoče- zato naj bodo pogumni in srečni. JESENSKI ŠTUDIJSKI DAN GOZDARSKIH INŠPEKTORJEV Prvič sem imel priložnost sodelovati na strokovnem srečanju, ki ga je priredil re- publiški gozdarski inšpektor za svoje kolege medobčinske gozdarske inšpektorje. Starešina inšpektorjev Janez Ahačič je za svoje kolege in goste skupaj z gozdarji te- meljnih organizacij gozdarstva iz Skofje Loke pripravil dvodnevni strokovni seminar, na ka- terem so referenti in razpravljalci govorili o vseh vidikih gospodarjenja v zasebnih gozdo- vih. Poljanska in Selška dolina sta zagotovo primerni področji, kjer je moč videti zelo uspešne gozdnogospodarske kakor tudi or- ganizacijske rešitve. Inšpektorjem in doma- čim gozdarskim strokovnjakom so se pri- družili še kolegi iz strokovnih služb Gozdne- ga gospodarstva Kranj, kakor tudi iz repub- liških gozdarskih in upravnih ustanov. Raz- prave so bile žive, pestre in slikovite, tako da so bili organizatorji v nenehni časovni stiski. Skoda, da je prireditev tako anonimna. Prav- zaprav ne - prvič je prireditev oba dni spremljala tudi novinarka. Skofjeločani in Janez Ahačič so si zaslu- žili desetko! BRKI NI Po silovitem zagonu pri pospravljanju ostankov in sanaciji gozdov v Brkinih v letu 1982, so gozdna gospodarstva opešala. Priznati je treba, da so gozdna gospo- darstva Slovenije opravila v Brkinih težko in pomembno nalogo, ne le po proizvodni za- htevnosti; spopadala so se tudi z družbeno in politično zaostalostjo teh krajev, ki sta v mnogočem ovirali še hitrejši potek ekološke sanacije. Lastne naloge, utrujenost in slabši pro- dajni pogoji za sortimente, ki prihajajo iz tega področja, so vzroki, da gozdna gospo- darstva v letu 1983 s sanacijo v Brkin ih niso tako uspešno nadaljevala, kot so planirala. Na Splošnem združenju gozdarstva Slovenije redno spremljajo to nalogo in tega zaosta- janja niso spregledali. Toda ocenjujejo, da bo letošnji načrt kljub vsemu v vseh DO· drobnostih izpolnjen. SKLEPI POSVETOVANJA ZIT GOZDARSTVA IN LESARSTVA SRS O ZNANSTVENO RAZISKOVALNEM DELU 19. novembra 1983 je Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije organizirala v Postojni posvetovanje z naslovom ZNANSTVENO IN RAZISKOVALNO DELO V DOLGOROCNEM RAZVOJU GOZDARSTVA IN LESARSTVA SLOVENIJE ki je bilo pripravljeno v sklopu priprav slovenskega gozdarstva na /UFRO kon- gres, ki bo 1986. v Ljubljani. Ta kongres, ki ga izkoriščamo za pospeševanje strokovnega dela v slovenskem gozdarstvu in /esarstvu, kakor tudi za ureditev nekaterih aktualnih problemskih sklopov, je bi/ tudi neposredni povod za to posvetovanje, saj že nekaj časa ugotavljamo, kako nujno je, da se na tem področju bolje organiziramo, da bi raziskovalno delo uspešneje opravljalo svoje razvojne naloge. Uvodni referenti so z retrospektivno predstavljeno problematiko orisali (vsak s svojega zornega kota) značilnosti sedanjega raziskovalnega dela v gozdarstvu in /esarstvu, kjer je bil poudarek na vsebinskosti raziskovalnih programov in obliki optimalne organizacije. Lahko trdimo, da kritičnost referentov zagotavlja oziroma izpričuje tudi njihovo dobronamernost. Udeleženci posvetovanja so v pripravah dobili tudi publikacijo, v kateri so objavljeni vsi referati na posvetovanju. Temeljite priprave in bogata razprava so dokazale, kako angažirano zainteresirane so vse atrokovne strukture našega gozdarstva za razreševanje tega strokovnega področja. V analizah sta prevladovali dve bistveni komponenti: potreba dolgoročnega usmerjenega strokovnega delovanja s popolnoma jasnimi razvojnimi oprede- /itvami ter ugotovitev, da so v gozdnih rastiščih kakor tudi v lesu (mišljena je tehnološka izraba lesa kot surovine) še velike rezerve, ki jih morajo strokov- njaki izluščiti in preudarjeno vključevati v poslovne in razvojne procese goz- darstva in lesarstva. Posvetovanja so se udeležili predstavniki domala vseh delovnih organizacij s področja gozdarstva ter mnoge lesnopredelovalne organizacije. Zanimanje ni bilo premočrtno. Ponekod vidijo v razvoju raziskovalnega in strokovnega dela edino pot za sodobno in smiselno izrabo izredno bogatega gozdnega prostora in lesa, drugod pa se utap/jajo v pragmatizmu, ki gasi trenutne težave, dolgo- ročno pa grozi še z večjimi težavami in zablodami. Resno delo in skrb za razvoj seveda ne moreta po poteh vsakdana in strokovne preproščina. Medtem, ko so uvodni referenti in njihovi prispevki natisnjeni v posebni knjigi pa na tem mestu objavljamo vse razpravlja/ce, ki so posvetovanje dodatno obogatili zlasti s praktičnimi izkušnjami in stališči. Le·ti so bili: Bruno Poropat, Rudi Povšič, Lojze Leb, Ciril Remic, Samo Oblak, Edvard Rebula, Janez Ahačič, Ferdo Papič, Zdenko Otrin, Silvij 8/aj, Makarovič in Hubert Dolinšek. 97 Končno je treba v sklepih ugotoviti tudi, kako koristno je bilo to posvetovanje tudi kot prispevek k razvoju teorije in prakse našega znanstvenega in razisko- valnega dela na splošno. Redko srečujemo tako temeljite in celovite obdelave kakega raziskovalnega področja. Nedvomno pomeni ta prireditev obogatitev metodologije analize raziskovalnega delovanja, ki ima pomembne vzgledovalne vrednosti. Poudariti pa je potrebno, da je znanstveno raziskovalno delo v goz- darstvu in tesarstvu v Sloveniji doseglo pomembne rezultate, čeprav so bile na posvetovanju v ospredju slabosti. Strokovno gradivo zbrano v publikaciji s posvetovanja v Postojni vsebuje vrsto pomembnih ugotovitev in stališč s področja znanstveno-raziskovalnega dela. Zato lahko služi pri oblikovanju dolgoročnega programa znanstveno-raz- iskovalnega dela za gozdarsko in lesno stroko. Posebej navajamo še sledeče zaključke: - Boljšo izrabo naravnih proizvodnih potencialov in boljšo izrabo ter ople- menitenje lesa je mogoče doseči le z drobnim raziskovalnim in strokovnim delom. - Zaradi gospodarskih težav v svetu in doma prihajamo v obdobje gospo- darjenja, v katerem nam bo morala biti raziskovalna dejavnost glavna opora. - Nesporno je, da sta gospodarski panogi gozdarstvo in lesarstvo tesno povezani in v veliki medsebojni soodvisnosti, tehnološko pa sta neposredno povezani na centralnih skladiščih hlodovine. Razumljivo je torej, da lahko najdemo povezanost tudi na raziskovalnem področju npr. pri standardizaciji, elwnomiki, biologiji, strojništvu in podobno. - Sedanja organizacija raziskovalnega dela ni ustrezna. Raziskovalno delo v gozdarstvu in lesarstvu Slovenije je potrebno organizirati tako, da bo v celoti in racionalno izkoriščen kadrovski in materialni potencial. Pri iskanju nove organizacijske oblike mora voditi usmeritev, da bi bilo organizirano raziskovalno delo tako, da bo zagotovljena prava vsebina, ustrezna kakovost in ·tudi zago- tovljen uspešen prenos tega znanja v prakso. - Znanstveno-raziskovalno delo naj se v prihodnje organizira bolj inter- disciplinarno, intradiciplinarno in tudi mednarodno s skupnimi programi in z ustreznimi razmerji, ki jih zahtevajo potrebe razvoja na področju gozdarstva in lesarstva Slovenije. - Raziskovalno delo je potrebno spremljati in preverjati. Tu so možne razne oblike sprem/jave in verifikacije raziskovalnega dela, od strokovnih odborov splošnih združenj do posebnih komisij sestavljenih iz strokovnjakov (iz prakse). Preverjanje, ocenjevanje in verifikacija dela vsakega raziskovalnega delavca je namenjena napredku stroke in raziskovalca. - Kadrovska politika ali zagotavljanje raziskovalnih kadrov je samo del gozdarske in lesarske infrastrukturne kadrovske politike. To pomeni, da je zago- tavljanje raziskovalnih kadrov naloga vse gozdarske in lesarske stroke. - Za znanstvene in raziskovalne delavce lahko kadrujemo strokovnjake s prakso, ki so se s svojim delom in strokovnostjo pri delu že uveljavili. - Najprej je potrebno izdelati dolgoročni program razvoja slovenskega goz- darstva in lesarstva, ki bo osnova dolgoročnemu programu raziskovalnega dela. Ta program mora postati osnova kadrovanju v raziskovalnem delu in pa osnova za preusmeritve in izpopolnitve raziskovalcev na deficitarna raziskovalna pod- ročja. - V raziskovalno delo oziroma v raziskovalne time moramo nujno pritegniti večje število strokovnjakov iz prakse, ki morajo postati enakovredni člani raz- iskovalne skupine in to s svojimi zadolžitvami in svojimi pravicami. Od dose- danjega načina dela, ko so zunanji člani imeli predvsem nalogo organizirati 98 delo na terenu in pa oskrbo s potrebnimi podatki, moramo preiti na način, kjer bodo imeli enakovrednejši položaj z ostalimi raziskovalci. Poleg raziskovalnih zadolžitev v raziskovalnem timu, bi morali ti delavci poskrbeti za takojšnjo aplikacijo v prakso. Raziskovalni timi morajo imeti torej nalogo, da poleg raz- iskovalnega dela skrbe za uspešen prenos in uporabo tega znanja v prakso. - Prenosu izsledkov v prakso morajo posvetiti mnogo več pozornosti tako raziskovalne organizacije kot raziskovalci, ki se nikakor ne morejo zadovoljiti s tem, da je delo pri določeni temi končano, ampak morajo biti zadovoljni šele ko določene ugotovitve uporablja pretežni del slovenskega gozdarstva in le- sarstva. Prenos izsledkov raziskovalnega dela v prakso je pomemben člen učinkovite izrabe raziskovalnih rezultatov. Za ta proces se morajo usposobiti tako razisko- valne organizacije kot porabniki. Samo obojestranska usposobljenost in priprav- ljenost lahko zagotovita uspešen prenos. Raziskovalno delo bo dobilo svojo pravo mesto, ko ga bomo uporabljali pri vsakdanjem delu. - Raziskovalni programi so izraz trenutnih in dolgoročnih potreb širše družbe gozdarske in lesarske stroke, zato moramo zagotoviti takšen sistem programov, v katerem bodo aktivno sodelovali tako praksa kot razvojne in raziskovalne organizacije. - Raziskovalne organizacije morajo biti organizirane in usposobljene nuditi praksi pomoč pri reševanju akutnih problemov. - Ugotovfiti moramo, da so cela raziskovalna lesarska področja ostala prak- tično popolnoma nepokrita. Potrebe po raziskovalnem delu so torej zelo velike. (Možnosti pa prav gotovo niso majhne.) Treba je ustvariti pogoje, da izkoristimo vse dane možnosti in tako zadovoljimo potrebe ·ter odpremo pot ustvarjalnosti in raziskovalnemu delu v tesarstvu Slovenije. - V gozdarstvu Slovenije je znanstveno-raziskovalno delo doseglo že po- membno stopnjo razvoja, vendar neenakomerno po posameznih področjih. Zato bo potrebno v prvi vrsti zagotoviti, da se ta nesorazmerja čim prej odpravijo. - Razvijati moramo pogoje za inovativno in raziskovalno dejavnost s formi- ranjem razvojnih oddelkov, sektorjev ali inštitutov v delovnih organizacijah, ki bodo skupno z raziskovalci raziskovalnih organizacij gozdarstva in lesarstva Slovenije tvorili celoto tako pri raziskovalnem delu, kot pri prenosu raziskav v prakso. - Raziskovalno delo je sestavljeno s temeljnimi in aplikativnimi znanji, med njimi ni ostrih meja. Uspešno bo lahko le, če ga bomo upoštevali kompleksno. - Splošno združenje gozdarstva in Splošno združenje lesarstva Slovenije sta odgovorna, da v sodelovanju z izvajalci znanstveno-raziskovalnega dela poskrbita, da se organizira učinkovito znanstveno-raziskovalno delo na osnovi enotnega dolgoročnega programa znanstveno-raziskovalnega dela. Opomba: osnutek teh zaključkov je pripravila komisija v sestavu: Franc Perko, Marko Kmecl, Mirko Tratnik, Janez Pogačnik in Jože Kovač. 99 Komisija za sklepe Predsednik mag. Janez Pogačnik, dipl. inž. goz. Oxf. 232.328.1 :174.7 Picea abi es: 174.7 Metasequoia glyptostroboides: 161.4 RAZMNOžEVANJE SMREKE IN METASEKVOJE S POTAKNJENCJ Lado Ele r še k, Milan H oče var in Dušan Ju rc* E 1 e r!i ek, L, Hoče var, M. in Jurc, D.: Razmnoževanje smreke in metasekvoje s potaknjenci. Gozdarski vestnik, 42, 1984, 3, str. 100--107. V slovenščini s povzetkom v nemščini, cit. lit. 10. Avtorji so opisali poskus avtovegetativnega razmnoževanja smreke in metasekvoje v rastlinjaku z avtomatičnim pršenjem in z uporabo rastnih hormonov. Pri tem so tudi ugotovili, da je doma pripravljen hormonski preparat {lOK~IGLG) na osnovi indol~3-ccetne kisline skoraj enakovreden uvoženemu Ahizoponu A. E 1 er še k, L., Hoče var, M. in Jurc, D.: Propagation of spruce and metasequoia by cuttings. Gozdarski vestnik, 42, 1984, 3, pag. 100--107. ln Slovene with summary in German, ref. 10. The authors describe an experiment of autovegetative propagation of spruce and metasequoia in the glasshouse equipped with an automatic mist~watering system. The cuttings were treated with growth regulators. The rooting powder, made by the authors and containing indolyl-3-acetic acid, has nearely the same effect on rooting as Rhizopon A. 1. Uvod Ze leta 1825 je nemški gozdar Pfiferling ugotovil, da so se zakoreninile posa- mezne smrekove vejice, ki so bile zataknjene okoli na novo zgrajenega kegljišča. To ga je spodbudilo, da je opravil več poskusov zakoreninjanja različnih smre- kovih potaknjencev, žal pa ni našel posnemovalcev (5). V večjem obsegu so pričeli razmnoževati iglavce in listavce v raziskovalne namene šele po letu 1930, množično razmnoževanje gozdnih drevesnih vrst s potaknjenci pa se je pričelo šele po drugi svetovni vojni (2, 3, 4). Razmnoževanje s potaknjenci, ki ga imenujemo tudi avtovegetativno razmno- ževanje, ima pred generativnim razmnoževanjem, to je razmnoževanjem s semeni, nekatere prednosti. Vegetativno lahko razmnožujemo določene provenience in posamezno drevje tudi, če še ne semen i. Iz elitnih osebkov lahko dobimo genetsko enake kopije. Od zastavljenih ciljev pa je odvisno ali bomo izbirali drevje nad- poprečne rasti, drevje s posebnimi lastnostmi lesa, ali pa drevje, ki je odporno proti določenim boleznim (6, 7, 8). Pri nas smo doslej v večjem obsegu razmnoževali s potaknjenci topole in vrbe, druge listavce in iglavce pa predvsem za potrebe hortikulture. Prve poskuse v gozdarske namene je izvedel Brinar (1971), ki je zakoreninjal metasekvojo. Leta 1982 je Markovič zakoreninil manjše število smrekovih potak- njencev v laboratoriju brez uporabe rastnih hormonov (10). * L. E., dipL inž. goz., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. Doc. dr. M. H., dipL inž. goz., VTOZD za gozdarstvo pri Biotehniški fakulteti na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU. Mag. D. J., dipL biol., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. 100 Spoznanje, da nagel razvoj gozdarske genetike brez obvladovanja tehnike vegetativnega razmnoževanja ni mogoč, je na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo (IGLG) vodilo do razvoja raziskovalnega programa na tem področju. V letu 1983 smo opravili prve poskuse, katerih namen je bil predvsem prenesti že znane metode vegetativnega razmnoževanja in jih prilagoditi našim tehnološkim možnostim (oprema, stabilnost vodnega in električnega omrežja). 2. Uporabljeni material in opis metode de!a Material Razmnoževali smo smreko (Picea abies) in metasekvojo (Metasequoia g/ypto- stroboides). Smrekove potaknjence smo nabrali iz štiriletnih sadik v drevesnici Mengeš ter iz desetletnih in enajstletnih sadik v gozdnem nasadu Trzin. V Trzinu smo pri izbranem poreklu izbrali po 7 matičnih dreves (klanov), na katerih smo odrezali po 21 potaknjencev. Rezali smo prve stranske vejice iz drugega in tretjega vretena. V Mengšu smo nabrali potaknjence iz prvega vretena brez klanske kontrole (populacijski material). Uporabljali smo le vrhove vejic z vršnim popkom. Približno 12 cm dolge potaknjence smo nabrali 14. 3.1983 in jih nato hranili do potikanja (4.4) v plastičnih vrečkah z manjšo količino vlažne šote v hladil- niku ( + 4° C). Potaknjence metasekvoje smo nabrali v arboretumu Volčji potok iz 29-letnih dreves. Ta drevesa so vegetativni potomci enega drevesa, zato pripadajo vsi nabrani potaknjenci enemu klonu. Za potaknjence smo uporabili enoletne vršne in stranske poganjke spodnjih vej krošenj, ki so bili poprečno dolgi 15 cm (min. 10 cm, max. 21 cm). Poganjke smo od vej odtrgali 7. 3.1983 in jih shranili v hladilniku ( + 4° C) v plastični vrečki, zavite v vlažen filtrirni papir. Potaknili smo jih 4. 4. 1983. Substrat Za zakoreninjevanje smreke smo uporabljali kremenčev pesek debeline 4-7 mm iz Drtije. Za zakoreninjevanje metasekvoje smo uporabljali mešanico šote (50%), kremenčevega peska (25 %) in perlita (25 %). Rastni hormoni Pri smreki smo uporabljali Rhizopon A, ki vsebuje 0,25% indol-3-ocetne kisline (lOK - R) in doma narejen pripravek z 0,25% indol-3-ocetno kislino (lOK - IGLG).' Metasekvojo smo tretirali s Seradixom 1, 2 in 3, ki vsebuje 0,2, 0,4 in 0,8% indol maslene kisline (IM K - 0,2; 0,4; 0,8), za primerjavo pa smo vzeli vzorce brez hormonov (0). Potaknjencem smo pred poti kan jem odstranili igli ce na dolžini 2 cm, jih nato s spodnjim delom potaknili v hormon (prah) in takoj nato v substrat. * Raztoplli smo 0,125 g indol~3~ocetne kisline (Merck) v nekaj ml acetona in dodali 50 g smukca (talk). Nastalo zmes smo sušili pri sobni temperaturi in jo večkrat premešali. Osušeni smukec smo presejali. 101 Rastlinjak in vzdrževanje okolja Poskus je potekal v zato prirejenem starejšem rastlinjaku na IGLG od 4. 4. do 15. 8. Izdelali smo sistem avtomatičnega pršenja, kjer je bila pogostost pršen ja regulirana s krmilno tehtnico. Pogostnost pršenja je bila odvisna od temperature in vlažnosti zraka (hitrosti izhlapevanja), tako, da je bila površina smrekovih iglic stalno vlažna. Ta sistem rosenja ni deloval ob izpadih elektrike, vode in pri okvarah elektromagnetnega ventila. Takrat smo uporabljali hrbtno škropilnico. Maksimalna temperatura v rastlinjaku 43° C je bila 15. maja, v mesecu juliju pa je tudi večkrat presegla 40" C. Temperatura zraka v območju potaknjencev je bila zaradi občasnega pršenja nižja in je dosegla maja največ 36° C in julija 35° C. Po prvem juliju, ko so se pričeli potaknjenci zakoreninjati smo jih dognojili z 0,1 'lo tekočim gnojilom SAL. Poskus zakoreninjenja potak- njencev smreke in metass- kvoje v rastlinjaku. Foto L. Eleršek Zaščito proti glivam smo začeli en teden po potikanju. Skropili smo izmenično s fcngicidoma Benlate (0,06 °/o) in Captan (0,2 'lo) v približno 10-dnevnih razmikih do 31. 6. 1983. V tem obdobju smo dvakrat škropili tudi z insekticidom Ba- sud in (0,2 'lo). Statistična shema poskusa Uporabili smo shemo poskusa v treh blokih s slučajnostno razporeditvijo poskusnih variant. Najmanjša enotna grupacija (kombinacija: poreklo x hormon) je v treh blokih vsebovala 48 potaknjencev. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili SPSS računalniški program. Opravljene meritve Na koncu poskusa smo pri potaknjencih izmerili začetno višino potaknjencev, višinske prirastke, ugotavljali uspeh zal 1 cm starost Hormon potak- procent procent let n;encev % n' N tveganja (%) tveganja (%) - Skupaj 441 56 5,21 (0,72)' 4 147 "' 1 9,79 (1 ,41)' 10 147 51 0,1 4,26 (0,20)' 11 147 20 1,58 (0,54)' 0,1 IOK-R 224 54 1 5,98 (0,70)' 69,2 IOK-IGLG 217 58 J 4,44 (0,73)' 0,2 Porek:o x hormon 13,1 95,_1 1 arkus-sinus transformirane vrednosti 2 samo prijeti potaknjenci Tabela 2. Prikaz različnih stopenj zakoreninjanja smrekovih potaknjencev {10 in 11-fetn:h smrek) Vrsta uspeha, kakovostni razred 1. Odmrl brez kalusa 2. Odmirajoč brez poganjka, toda s kalusom 3. Odmirajoč s kalusom, toda še pognal 1-3 Mrtvi potaknjenci 4. L:iv s korenino, brez novega pog anj ka s. Popek odprt, ima korenine 6. Vršni in stranski poganjki, s koreninami 7. Samo vršni poganjek, s koreninami 8. Samo stranski poganjki, s koreninami 4-8 tivi potaknjenci Metasekvoja % 2,4 0,7 61,9 65,0 0,4 0,4 29,2 4,0 1,0 35,0 Skupaj 100 Uspeh zakoreninjanja potaknjencev metasekvoje z uporabo različnih kon- centracij IMK je prikazan v tabeli 4. V najvišjem odstotku so pognali korenine potaknjenci, pri katerih smo uporabili Seradix 1 (63 'lo), z uporabo priprav ka Se rad ix 2 in 3 pa je bil uspeh 48 'lo in 50 'lo. Brez uporabe hormona se je prijelo 25 'lo potaknjencev. Na spodnjem delu potaknjencev so se oblikovali obilni kalusi, iz njih so pognale 1-4 korenine. Glede na uporabljen hormon, razlike v številu korenin niso statistično značilne (stopnja tveganja 0,01). 4. Diskusija Dobre uspehe smo dosegli pri avtovegetativnem razmnoževanju najmlajših smrek (97 °/o), pri nekoliko starejših pa le pri določenih klon ih. Kobe rt (1980) 104 Tabela 3. Prikaz zakoreninjanja smrekovih potaknjencev po klonih Poreklo število Prijeti potaknjenci štev. kor. > 1 cm Klon potaknjencev pop. zakoreninjenca starost N % n' 10 let 1 21 52 4,55 10 let 2 21 57 4,50 10 let 3 21 52 3,82 10 let 4 21 48 4,30 10 let 5 21 38 5,37 10 let 6 21 57 3,75 10 let 7 21 48 3,20 11 let 1 21 14 1,33 11 let 2 21 29 0,33 11 let 3 21 19 2,75 111et 4 21 9 1,00 11 let 5 21 19 3,75 111et 6 21 29 0,83 11 let 7 21 14 2,66 1 samo prijeti potaknjenci Tabela 4. Zakoreninjanje potaknjencev metasekvoje. štev. potaknjencev Prijeti potaknjenci Štev. kor.> 1 cm Hormon N % pop. zakorenin. n Skupaj 192 47 1,40 Kontrola 48 25 1,19 Seradix 1 48 63 1,42 Seradix 2 48 48 1,48 Seradix 3 48 50 1,50 Skupaj horm. 144 54 1,47 navaja, da so se zakoreninili smrekovi potaknjenci nabrani iz petletnih smrek pri uporabi hormona Hare 93% (9,0 korenine/potaknjenec). Pri smrekovih potak- njencih nabranih iz 10-letnih smrek, ki so bili tretirani s kalijevo soljo indol-3- -ocetne kisline se je prijelo 92 %; potaknjencev, nabran ih iz 9-letnih smrek pa se je prijelo 61 %. Pri razmnoževanju naših 10 in 11-letnih smrek nismo dosegli tako dobrega uspeha. Vzroki so tudi občasno neugodni pogoji, ki so .nastali v rastlinjaku zaradi slabega sistema za prezračevanje in nekaterih izpadov avtomatičnega pršenja. Doma pripravljen hormonski preparat na osnovi indol-3-ocetne kisline je skoraj enakovreden uvoženemu Rhizoponu, kar je pomembno pri nadaljnjem obsež- nejšem zakoreninjevanju smrekovih potaknjencev. Krussmann (1978) navaja, da zakoreninjanje poletnih potaknjencev meta- sekvoje ne predstavlja problema. Brez uporabe hormonov požene korenine 75% potaknjencev. Kober! (1980) je uporabil različne auksine in v najboljšem primeru se je zakoreninila 96 °/o poletnih potaknjencev metasekvoje. Pri tem ne navaja, s katerim hermonom je bil dosežen ta uspeh. Navaja pa, da je pognalo korenine 60% poletnih potaknjencev 15-letnega matičnjaka, ki so bili treti rani z 0,5% IMK 105 Smrekov zakoreninjenec, ki se je razvil v štirih mesecih iz smreko- vega potaknjenca (vejice). Foto L. Eleršek Različno razvejana korenin- ska pleteža. Pri levem po- ' taknjencu smo uporabljali l hormon IOK-IGLC;~, pri de- ~j~~~~,;i.i~!~i1iliifrili~~;j snem pa hormon IOK-Rhi- !m zapon A. Foto L. Eleršek 106 v smukcu. Prijeti potaknjenci so imeli v prvem primeru 7,0, v drugem pa 2,7 korenine na potaknjenec. Brinar (1971) je za pospeševanje zakoreninjanja polak· nj encev metasekvoje uporabil 0,5 °/o vodno raztopino /MK in v primerjavi s kontrolo, se je zakoreninila 8-12 °/o več potaknjencev. V našem poizkusu smo dosegli najboljše zakoreninjanje (63 °/o) z uporabo 0,2% IMK v smukcu (Se rad ix 1), kar je nižja koncentracija, kot jo uporabljajo drugi avtorji. Ta uspeh zakoreninjanja je nižji kot v večini poizkusov, ki so opisani v literaturi. Domnevamo, da je glavni razlog temu relativno velika starost matičnega drevesa (29 let), poleg tega pa še občasne tehnične napake v rast- linjaku. Verjetno je negativno vplivalo na zakoreninjanje tudi enomesečno shranje- vanje potaknjencev v hladilniku. Nenavadno je majhno število korenin, ki so jih pognali prijeti potaknjenci. 5. Povzetek Poskus vegetativnega razmnoževanja smreke in metasekvoje s potallena kmetija - ena pokojnina« vklju- čeni lastnik kmetije in njegov zakonec ter morebitni preužitkar, ne pa tudi druge osebe, ki prav tako živijo in delajo na kmečkem gospodarstvu (npr. lastnikovi potomci, bratje in sestre in podobno). Novi predpisi torej razširjajo krog obveznih zavarovancev na vse, združene in druge kmete, ki jim je kmetijstvo edini ali glavni poklic. Razširil pa se ni samo krog kmetov-zavarovancev, temveč tudi obseg njihovih pravic v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Pri tem lahko združeni kmetje izbirajo med ožjim in širšim krogom pravic, odvisno od izbrane zavarovalne osnove, od katere plačujejo prispevek in od katere se jim ob upo- kojitvi odmeri pokojnina. Obvezni minimalni krog pravic, katerega si po zakonu zagotavljajo združeni kmetje, zavarovani po prvi, drugi ali tretji zavarovalni osnovi, obsega starostno pokojnino, invalidsko pokojnino (za primer popolne izgube delovne zmožnosti) in družinsko pokojnino. Združeni kmetje, ki so izbrali četrto ali višjo zavarovalno osnovo (vseh osnov je deset), se pravi, osnovo, ki je enaka ali pa višja od vsakoletnega zneska zajamčene pokojnine delavca za polno pokojninsko dobo, pa so v svojih pravicah 128 iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja izenačeni z delavci v združenem delu (z izjemo pravice do predčasne pokojnine). Posebej velja poudariti, da se po novem zakonu lahko samo združeni kmetje pokojninsko in invalidsko zavarujejo v enakem obsegu kot delavci v združenem delu. Drugi (nezdruženi) kmetje so v vsakem primeru zavarovani samo za sta- rostno, invalidsko in družinsko pokojnino, ne glede na izbrano zavarovalno osnovo. Ostale pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (npr.: varstveni do- datek, denarno nadomestilo za telesno okvaro, pravice za primer zmanjšane delovne zmožnosti: prekvalifikacija, dokvalifikacija, nadomestila osebnega dohodka in podobno) imajo samo, če se odločijo za trajnejše proizvodno sodelovanje z OZK ali drugo OZD oziroma pridobijo lastnost združenega kmeta in se zava- rujejo po ustrezni (najmanj četrti) zavarovalni osnovi. Upoštevajoč različne materialne možnosti, so zavarovalne osnove, katere lahko izbirajo združeni in drugi kmetje, določene v zelo širokem razponu. Prva, najnižja zavarovalna osnova ustreza polovičnemu znesku naJniZJe pokoj- ninske osnove zavarovanca-delavca, medtem ko je deseta, najvišja zavaro- valna osnova enaka triinpolkratnemu znesku poprečnega osebneqa dohodka zaposlenih v SR Sloveniji iz prejšnjega leta, oziroma najvišji možni pokojninski osnovi. Združeni in drugi kmetje imajo pravico spreminjati zavarovalno osnovo tudi med samim zavarovanjem (vsako koledarsko leto najkasneje do 31. marca) ter jo na ta način prilagajati svojim dejanskim dohodkovnim zmožnostim. S posebnim sklepom Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji so urejena tudi merila in pogoji, pod katerimi se kmetom v primerih elementarnih nesreč odpisani ali zmanjšani prispevki štejejo za plačane. Pokojninsko in invalidsko so obvezno zavarovani vsi kmetje, ki jim je kmetij- stvo edini ali glavni poklic. Po statutu Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji se šteje, da kmet opravlja kmetijsko dejavnost kot edini poklic, če ni (pokojninsko in invalidsko} zavarovan na drugi podlagi, kot glavni poklic pa v primeru, ko je sicer kmet v delovnem razmerju, vendar s polovico ali z manj kot polovico polnega delovnega časa. Tisti združeni kmetje, ki so v delovnem razmerju z več kot polovico polnega delovnega časa, vendar manj kot polni delovni čas, pa se lahko za preostali delovni čas (razliko) do polnega delovnega časa zavarujejo v OZK (prostovoljno kombinirano zavarovanje). Novi sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja omogoča torej združenim kmetom zelo prožne in praktičnim potrebam prilagojene oblike zagotavljanja socialne varnosti. OZK imajo v novem pokojninskem in invalidskem zavarovanju združenih kmetov dve pomembni obveznosti: 1. Dolžnost obveščanja. Po zakonu mora OZK v osmih dneh prijaviti v zava- rovanje vsakega združenega kmeta, ki mu je kmetijstvo edini ali glavni poklic. V enakem roku morajo sporočati tudi morebitne spremembe med zavarovanjem (npr. zavarovalne osnove) oziroma odjave iz zavarovanja. Ta dolžnost nalaga OZK, da vodijo ustrezno evidenco o vseh združenih kmetih, tako zavarovancih kot tudi nezavarovancih, ker se podatki o tem, ali je kmetijstvo nekomu edini ali glavni poklic, sčasoma lahko spreminjajo. Glede na to, da se mnogi združeni kmetje hkrati povezujejo tako v kmetijski OZK kot tudi v gozdarski temeljni organizaciji kooperantov in da v takih primerih ne bi prihajalo do .. dvojnih« prijav, bodo morale OZK z istega območja med seboj sodelovati pri vlaganju prijav za združene kmete. 2. Obveznost zagotoviti del sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje združenih kmetov, o čemer smo govorili že v uvodu. 129 Pravice iz tega zavarovanja združeni in drugi kmetje uresničujejo v Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, skupaj z delavci in drugimi delovnimi ljudmi, zavarovanci in užival ci pravic, po načelih vzajemnosti in solidarnosti. Povedano velja tudi za pravice, ki jih sicer zavarovanci-delavci v primeru zmanjšanja delovne zmožnosti uresničujejo v organizacijah združenega dela (npr. pravica do prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije, do drugega ustreznega dela itd.). Tu je zakon upošteval specifičnost družbeno ekonomskega položaja združenega kmeta, ki za razliko od delavca v združenem delu, v času združe- vanja nima pravice oziroma obveznosti, biti razporejen na druga dela in naloge v OZK. Praviloma dela združeni l(met s sredstvi, ki jih združuje, oziroma na svojem kmečkem gospodarstvu. V Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja se od 1. januarja 1984 zagotavlja tudi starostna pokojnina upokojencem starostnega zavarovanja kmetov. Po zakonu je namreč Skupnost starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji z 31. decembrom 1983 prenehala, vsa njena sredstva, pravice, obveznosti in od- govornosti pa so prešle na Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Ob načelu obveznega zavarovanja vseh kmetov je v tej zvezi treba omeniti, da je zakon združenim in drugim kmetom zavarovancem starost- nega zavarovanja kmetov, ki so do 31. decembra 1983. leta dopolnili 60 (ali več) let starosti, dopustil možnost izbire, ali se vključijo v novi sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ali pa nadaljujejo z zavarovanjem po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov. V pokojninsko dobo se kmetu oziroma drugemu zavarovancu šteje tudi čas, prebit v starostnem zavarovanju kmetov, če so bili za to obdobje plačani pri- spevki, oziroma so bili prispevki v skladu s predpisi zmanjšani ali oproščeni. Poleg tega imajo zavarovanci, kmetje pa tudi delavci in drugi delovni ljudje, možnost tako imenovanega ••dokupa let«, kar pomeni, da se jim v pokojninsko dobo všteva tudi čas opravljanja kmetijske dejavnosti kot edinega ali glavnega poklica pred uvedbo obveznega zavarovanja kmetov, če za ta čas plačajo ustrezen prispevek. Rok za uveljavitev te pravice je pet let (do 31. decembra 1988). Prevzemnik kmečkega gospodarstva pa dobo prejšnjega dela na kmetiji (vendar največ od 1. januarja 1972. leta, ko je bilo uvedeno obvezno starostno zavarovanje kmetov) uveljavlja brez plačila prispevka kot pokojninsko dobo, vendar samo če mu je kmetijstvo edini ali glavni poklic oziroma če je zavarovan kot združeni ali drugi kmet. 3. Urejanje varstva pri delu, logična dopolnitev uvedbe obveznega invalidskega zavarovanja kmetov Uvedba obveznega invalidskega zavarovanja združenih in drugih kmetov je posebej pomembna glede na doseženo stopnjo mehanizacije in nadaljnjo mo- dernizacijo kmetijstva. Ob tem pa se zastavlja vprašanje učinkovite prevencije invalidnosti oziroma varstva pri delu. Čeprav je že v 4. členu republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju predpisano, da morajo zaradi preprečevanja invalidnosti tudi zdru- ženi in drugi kmetje, zavarovanci izvajati preventivne ukrepe in ukrepe varstva pri delu ter stalno izboljševati delovne razmere in delovno okolje, gre vendar le za generalno oziroma načelno določbo, ki (kar zadeva kmete) ni pravno sankcio- nirana, predvsem pa podrobneje razčlenjena v matičnem predpisu, zakonu o varstvu pri delu. 130 V tem zakonu se varstvo pri delu definira kot celovitost ukrepov, postopkov in opravil tehnične, zdravstvene, vzgojno-izobraževalne, pravne in druge narave, s katerimi se preprečujejo ali odpravljajo vzroki poškodb oziroma zdravstvenih okvar delavcev. Ureditev celovitega varstva pri delu za združene in druge kmete je zaradi povečanih nevarnosti poškodb oziroma zdravstvenih okvar (npr. uporaba kme- tijske mehanizacije v neugodnih reliefnih razmerah, telesni napori, uporaba raznih zdravju škodljivih snovi itd.) pa tudi zaradi prostorske razpršenosti pro- izvodnje, posebno zahtevna naloga. Zanimivo je, da se vzroki različnih nesreč s traktorji in z drugimi kmetijskimi stroji pripisujejo večinoma subjektivnemu faktorju: neznanju in nepoznavanju varstvenih ukrepov, malomarnemu vzdrževanju in uporabi kmetijske mehanizacije, precenjevanju sposobnosti, neodgovornemu ravnanju, ko starejši zaradi pomanjkanja za delo sposobnih moči na kmetijah, prepuščajo uporabo mehanizacije mladoletnikom ali celo otrokom. 4 Doslej se je to področje urejalo postopoma oziroma s posameznimi ukrepi. Od teh ukrepov velja posebej omeniti določbo zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. l. SRS, št. 5/1982), da sme po 1. januarju 1984. leta proizvajalna organizacija izdelovati, trgovinska organizacija pa dajati v promet samo traktorje, ki so opremljeni z vgrajeno in atestirano varnostno kabino oziroma varnostnim lokom. Lastniki traktorjev, evidentiranih pred tem datumom, pa morajo poskrbeti za varnostno opremo najkasneje do 1. januarja 1986. leta. V pripravi je sprememba zakona o varstvu pri delu, po kateri naj bi se pravice in dolžnosti v zvezi z zagotavljanjem (celovitega) varstva pri delu, razširile tudi na družbene in druge kmete.5 Razmišlja se tudi o reformi izobraževanja o varstvu pri delu. Ker se vzgoja in izobraževanje v zvezi z varstvom pri delu vgrajujeta v vse smeri in stopnje usmerjenega izobraževanja, naj bi v bodoče strokovne naloge s področja varstva pri delu opravljali tisti, ki so končali ustrezen izobraževalni program in se nato posebej specializirali za varstvo pri delu v svoji stroki. Ugotavljajo, da bi bilo tako, specialistično usmerjeno izobraževanje v primerjavi z dosedanjim posebnim poklicnim izobraževanjem, manj problematično, ceilejše in učinkovitejše. 6 Vlogo OZK, posebej še njihove strokovne (pospeševalna) službe, vidimo predvsem v organiziranju ter izvajanju ustreznega izobraževanja in usposabljanja. Ta naloga se ne bi smela omejiti samo na poučevanje, temveč naj bi prav tako vključevala preizkuse znanja. V zvezi s tem kaže izobraževanje ob delu, oziroma iz dela, opredeliti kot posebno samoupravno pravico in dolžnost združenih kmetov. Povzetek Z novimi predpisi je uveljavljeno obvezno pokojninsko in invalidsko zavaro- vanje združenih kmetov v kmetijskih in gozdarskih zadružnih organizacijah. Pri 4 Dr. V. Korun: Novelacija zakonskeg~ urejanja varstva pri delu. Delo in varnost, Ljub- ljana, št. 3/1983, str. 122. 5 lbidem, str. 121. 6 Dr. V. Korun-Dr. M. Vakselj: Vzgoja in izobraževanje v zvezi z varstvom pri delu. Delo in varnost, Ljubljana, št. 211983, str. 59. 131 tem lahko združeni kmetje izbirajo med širšim in OZJim krogom pravic iz tega zavarovanja, vendar so v vsakem primeru obvezno zavarovani najmanj za sta- rostno, invalidsko in družinsko pokojnino. V novi sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja so vgrajeni tudi ukrepi, s katerimi se pospešuje združevanje kmetov, večji obseg proizvodnje v kmetijskih in gozdarskih zadružnih organizacijah ter prehajanje kmečkih gospo- darstev v roke mlajših kmetov. Glede na modernizacijo kmetijstva in gozdarstva je posebej pomembna uvedba obveznega invalidskega zavarovanja kmetov, ob čemer pa postaja vse bolj nujna celovita in učinkovita ureditev prevencije invalidnosti oziroma varstva kmetov pri delu. O xl. 156.4:414.1 :(497.121 OSTANKI PESTICIDOV V MESU DIVJADI V SLOVENIJI Marjan Milohnoja in Marina Komar* V svetu je danes znanih okrog tristo spojin s pesticidnim delovanjem, ki so sestavni del približno 60 000 raznih pripravkov za praktično uporabo. V naši državi prodajajo zadnja leta ,,engros'' več kot 50 000 ton sredstev za zaščito rastlin na leto. Tako velike količine kemijskih sredstev v naravi pa so potencialna ne- varnost za ljudi in živali. Za človeka in njegovo okolje so posebno nevarne tiste majhne količine pesticidov, ki lahko škodljivo vplivajo na rastlinstvo in živalstvo. Zato danes upravičeno sumimo, da pesticidi pripomorejo tudi k redčenju divjih živali. Ceprav uporaba pesticidov v naši državi stalno narašča, smo še vedno daleč pod poprečjem držav s sodobnim kmetijstvom; ugotovimo pa lahko, da uporaba pesticidov narašča hitreje kot nadzor nad njimi. Nesporno je dejstvo, da so pesticidi izjemno važni za poljedelsko proizvodnjo, za preprečevanje nekaterih bolezni ljudi in za javno higieno. Z njimi so ponekod v svetu zatrli malarijo; hkrati se je zaradi njih podaljšala življenjska doba ljudi. Toda poleg koristi, ki jih imamo od pesticidov v vsakdanjem življenju, ima njihova uporaba tudi svoje slabe strani. Pesticida najdemo v večini živil. Tudi v samem človeku, ki živi v civiliziranem okolju, zasledimo pesticida v prvotnem stanju ali v obliki metabolitov; tu pa so pesticidi določena potencialna nevarnost. Kemično so pesticidi klorirani ogljikovodiki, organofosforne spojine, karba- mati, anorganske spojine ali pa so rastlinskega izvora. V tem sestavku bomo obravnavali le pesticida iz skupine kloriranih ogljikovodikov. Ti se namreč kopičijo v živalskem (oziroma človeškem) organizmu; nabirajo se v maščobnem tkivu in organih. Organofosforne spojine in karbamati pa se v krajšem obdobju izločijo iz telesa. čeprav kemizem pesticidov poznamo, vemo še razmeroma malo o toksiko- loških lastnostih oziroma delovanju pesticidov na človeka. Potencialna nevarnost pesticidov za človeka je danes ocenjena v glavnem iz rezultatov raziskav na * Dr. M. M., dipl. vet., VTOZD za veterinarstvo Pri Biotehnični fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Gerbičeva 60, 61000 Ljubljana, YU. M. K., dipl. vet., VTOZD za veterinarstvo pri Biotehnični fakulteti na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani, Gerbičeva 60, 61000 Ljubljana, YU. 132 živalih, izjemoma na ljudeh-prostovoljcih in na ljudeh tistih poklicev, ki so v stalnem in neposrednem stiku s pesticidi, tj. na poljedelskih delavcih in delavcih v tovarnah pesticidov. Pri tem seveda ne mislimo na klinično manifestne primere, primere zastrupitve ljudi s pesticidi; to so posamični pojavi z bolj ali manj znanimi znaki zastrupitev, z znano terapijo in preventivo. Mislimo na tisto toksičnost, ki jo povzročajo tiste količine pesticidnih snovi in njihovih metabolitov, ki jih človek redno vsakodnevno vnaša v organizem s hrano, vodo in zrakom. Ker še niso izdelane toksikološke študije za daljši čas, ne moremo dokončno reči, da so ostanki pesticidov v količinah, ki jih najdemo v živilih, škodljivi za zdravje ljudi. Toda, če upoštevamo kemične značilnosti nekaterih pesticidov in zadevne toksi- kološke študije na poskusnih živalih, sesalcih, potem so bolj jasne možnosti škodljivega delovanja teh spojin. Največji izvor človekove kontaminacije s pesticidi je hrana. Clovek vnaša pesticida v organizem predvsem z mlekom, mesom in jajci. Iz tega izhaja, da so klavne živali oziroma živali, katerih produkte uporabljamo za hrano, največji izvor pesticidov, predvsem tistih iz skupine kloriranih ogljikovodikov. Zato tudi ma- ščobno tkivo ljudi, ki se hranijo pretežno z mesom, vsebuje 2-krat več DOT kot tkivo ljudi, ki se v glavnem ne hranijo z mesom. Toliko za uvod. Nas pa zanimajo predvsem ostanki pesticidov (kloriranih ogljikovodikov) v mesu divjadi. Prvo tako raziskavo smo opravili leta 1977, siste- matično veterinarsko-sanitarno nadzorstvo glede ostankov v mesu divjadi pa se je začelo predlani. Od divjadi smo analizirali predvsem tiste vrste, ki predstavljajo največji del Javnega gospodarstva: divjega prašiča, srno in gamsa, analize so bile opravljene glede na tiste pesticide, ki se kopičijo v mesu oziroma maščob nem tkivu. Vsebnost izražamo v miligramih (pesticidov) na kilogram (npr. maščobnega tkiva). Meso divjega prašiča: stopnja kontaminacije z alfa-HCH 0,002-0,040; poprečje O, 1 O mgl kg lindan 0,001-0,045; poprečje 0,011 mglkg skupni DOT 0,003-0,387; poprečje 0,160 mg/kg Ce primerjamo stopnjo kontaminacije mesa divjega pras1ca s stopnjo konta- minacije mesa domačega prašiča, ugotovimo, da vsebuje meso divjega prašiča v poprečju za približno 30 'lo več alfa-HCH, 20 'lo več lind ana in 50 'lo več skup- nega DOT. Za meso klavnih živali in s tem tudi za meso divjadi so predpisane naslednje tolerance: alfa-HCH 0,3 mg/kg, lind an 0,5 mg/kg, skupni DOT 3,0 mg/kg. Rezultati naših analiz kažejo, da so tudi najvišje koncentracije pesticidov, ki smo jih pri posameznih vzorcih ugotovili, daleč pod tolerancami, torej daleč pod maksimalno dovoljenimi količinami. Ce pa upoštevamo, da ima meso divjega praš iča v poprečju znatno manjšo količino maščobe (2,4 °/o} kot mrš avo meso domačega praši ča (pribl. 18 %), je seveda meso divjega praši ča, glede kot celota, manj kontaminirano s pesticidi iz skupine kloriranih ogljikovodikov kot meso domačega praši ča. Meso srnjadi: stopnja kontaminacije z alfa-HCH 0,003-0,080; poprečje 0,024 mglkg 133 lin dan 0,001-0,081; poprečje 0,008 mg/kg skupni DDT 0,026-0,220; poprečje 0,105 mg/kg če primerjamo stopnjo kontaminacije mesa srnjadi s stopnjo kontaminacije mesa govedi, ugotovimo, da je vsebovalo meso srnjadi za kakih 10 °/o več HCH, za 20 'lo manj lind ana in za 35 'lo manj skupnega DDT. že ti rezultati kažejo, da je meso srnjadi manj kontaminirano kot meso govedi. So pa te vrednosti tudi daleč pod maksimalno dovoljenimi količinami. če pa upoštevamo, da ima meso srnjadi v poprečju manjšo količino maščobe (kakih 1,9 %) kot pa mršavo meso govedi (pri bl. 5 %), je meso srnjadi, gledano kot celota, še manj konta- minirano s pesticidi iz skupine kloriranih ogljikovodikov kot meso govedi. Meso gamsov: stopnja kontaminacije z alfa-HCH 0,001-0,052; poprečje 0,019 mg/kg lind an 0,001-0,046; poprečje 0,007 mg/kg skupni DDT 0,039-0,345; poprečje 0,11'4 mg/kg če primerjamo stopnjo kontaminacije mesa gamsov s stopnjo kontaminacije mesa govedi, vidimo, da je stopnja kontaminacije mesa gamsov z alfa-HCH za približno 1 O 'lo nižja, z lindanom za dobrih 30 'lo nižja in tudi z DDT za dobrih 30 °/o nižja. če upoštevamo še nižjo vsebnost maščobe v mesu gamsov (prib l. 1,8 °/o) kot v mesu mršavih govedi, ugotovimo, da je od vseh treh preiskanih vrst meso gamsov vsebovalo najmanj pesticidov iz skupine kloriranih ogljikovodikov. Na vsebnost pesticidov pa smo preiskali tudi pernato divjad, in to predvsem fazane in divje race. Meso fazanov: stopnja kontaminacije z alfa-HCH 0,001-0,066; poprečje 0,012 mg/kg lindan 0,001-0,026; poprečje 0,007 mg/kg skupni DDT 0,040-0,728; poprečje 0,151 mg/kg če primerjamo stopnjo kontaminacije fazanjega mesa s stopnjo kontaminacije perutninskega mesa, ugotovimo, da je stopnja kontaminacije z alfa-HCH in DDT približno enaka, lindana pa je nekoliko manj kot v mesu perutnine. Meso divjih rac: stopnja kontaminacije z alfa-HCH 0,001-0,009; poprečje 0,004 mg/kg lind an 0,001-0,17; poprečje 0,005 mg/kg skupni DDT O, 112-0,879; poprečje 0,358 mg/ kg 134 če primerjamo te rezultate s stopnjo kontaminacije perutninskega mesa, ugotovimo, da je stopnja kontaminacije mesa divjih rac višja, zlasti kar zadeva DOT. V mesu divjih rac pa smo ugotovili tudi poliklorirane bifenile, to so konta- minenti, ki izvirajo iz industrijskih odplak. Le-teh nismo ugotovili niti pri domači perutnini niti pri fazan ih. če povzamemo vse te preiskave, ugotovimo, da z mesom divjadi vnašamo v organizem manjše količine pesticidov iz skupine kloriranih ogljikovodikov, kot jih vnašamo z mesom domačih klavnih živali. Ugotovljene vrednosti so daleč pod tolerancami, ki so predpisane pri nas. Skratka, mirno lahko rečemo, da je meso divjadi glede kloriranih ogljikovodikov dosti bolj ))nedolžno(<. Na koncu pa moramo omeniti primer divjega prašiča, merjasca, izvoženega v Zvezno republiko Nemčijo; dobili smo opozorilo tamkajšnjega zveznega veteri- narskega inšpektorja, da moramo storiti vse, da ne bomo izvažali mesa, ki vse- buje več pesticidov, kot je dovoljeno. V mesu oziroma mastnem tkivu omenjenega divjega prašiča so namreč ugotovili dokajšnje ostanke DOT. Republiška veteri- narska uprava je ugotovila, da je bila ta žival sicer izvožena iz Ljubljane, vendar je bila doma z območja Morovičev (SR Srbija). Ne vemo, kako je prišlo do take prevelike uporabe DOT v kmetijsko-gozdarske namene, vendar pa lahko tak primer oziroma primeri ogrozijo izvoz v Zvezno republiko Nemčijo, ki je največji uvoznik mesa naše divjadi! 135 ANTON KNEZ, KNEZ CELJSKEGA GOZDARSTVA V Celje je prišel leta 1945, kjer je postavljal na noge povojno gozdarstvo v spodnjem Zasavju ter v celjskem območju. Čeprav je počenjal veliko stvari, 1ki so v zvezi z napredl-1 STAROSTI/ 1982 V Nemčiji to problematiko delno reSUJejo z dvojnim izobraževalnim sistemom, ki zdru- zuJe izobraževanje v tovarni (obratu) z učenjem v poklicni šoli. Ker se gospo- darstvo kljub slabi konjunkturi trudi in širi učne programe in prosta mesta v šolah, se na ta način v določeni meri zmanjšuje brezposelnost med mladino. Zato mora go- spodarstvo tudi v bodoče pospeševati po- klicno izobraževanje. Lado Eleršek 140 Dodatek V Sloveniji smo imeli po podatkih iz decembra 1983 5 nezaposlenih na 1000 prebivalcev. (Vendar so tu všteti brezposelni do 26. leta starosti.) Seveda je s temi pregledi podobno kot sploh s statistiko. Kljub temu pa v zapisu najdemo zelo zanimiv problem, ki ga po- nujamo v razmislek. Nelogično je, da ima srednje ali manj razvita Jugoslavija manj brezposelnih kot visoko razvite dežele, kjer je praviloma mnogo več možnosti za zaposlitev in kjer je tudi nižja nataliteta. Gre za zanimiv politično ekonomski problem, oziroma ob- liko ekonomske politike, ki ima še vrsto konstantnih in spremenljivih parametrov. Opozarjam samo na enega. Produktivnost in zaposlenost sta v obra~­ nem sorazmerju. Produktivnost bo večja, če bo enak družbeni proizvod opravilo manjše število zaposlenih (poenostavljena shema!) in obratno. Zato je najmanj. kadar prika- zujemo brezposelnost, da moramo govor;ti tudi o produktivnosti. Značilnost vseh socia- liziranih družbenih sistemov je, da dajejo prednost večji zaposlenosti, kar ima seveda ugodne politične učinke, ekonomski pa so ogroženi; gledano dolgoročno pa vodijo celo lahko v ekonomsko katastrofo. Zato je večina rešitev nekaj vmesnega in so odvisne od trenutnih političnih in eko- nomskih potreb. Marko Kmecl KAZALCI PRODUKTIVNOSTI IN BREZPOSELNOSTI V NEKATERIH DRUGIH DRlA VAH Einer ackert-43 werden satt, Forstpflan- zen- Forstsamen, Strassenhaus, 1983, 23 Jahrgang, 3, s. 59, 62. Koliko ljudi prehrani kmet V Zvezni repubiliki Nemčiji je leta 1978 prehrani! en kmet 43 ljudi, v ZDA 63 in v Sovjetski zvezi 10 ljudi. Tako statistika. Primer, ki prikazuje odvisnost med raz- vitostjo in produktivnostjo. S splošnim raz- vojem se povečuje tudi produktivnost in obratno, brez večje produktivnosti ni višjega standarda. Predvsem zaradi intenzivnejše porabe umetnih gnojil, zaščitnih sredstev in ostale KOLIKO LJUDI PREHRAN 1 KMET? agrotehnike v zadnjih desetletjih vidno na- rašča v razvitem svetu produktivnost zapo- slenih v kmetijstvu. Kako skokovito se je na tem področju razvijala Nemčija, pona- zarjajo naslednji podatki. Na začetku sto- letja je pridelal nemški kmet še za štiri druge ljudi. Trije od štirih zaposlenih so takrat delali v kmetijstvu. Leta 1950 je pri- delal kmet za deset državljanov, oziroma 23 OJo zaposlenih Nemcev je delalo v kmetij- stvu. Po zadnjih podatkih pa dela le še 5,5 Ofa v kmetijstvu. Tudi število kmetij upada in se je njihovo število le v zadnjih deset- letjih skrčilo skoraj za četrtino. Povedati pa je treba, da zaradi nbega« ljudi z "zemlje>skorje«, iz katere izvirajo vsi drugi očitki. Ni sporna anatomska zgradba ali rastna tvorba plašča okoli lesa. Le-ta sama po sebi ne dokazuje terminologije (izraze), ker je to poimenovanje pač plod svojstvenega jezikovnega izrazoslovja oziroma dognanj ustrezno izbranih terminoloških teles. Ali ni domišljavo diskreditirati njihovo delo, ko namreč z javno kritiko ene netočnosti lahko sklepamo tudi na druge? Ko se pisec Torelli v nadaljevanju svojih pojasnil sklicuje na svojo pomembno vlogo univerzitetnega predavatelja, ki da ga sili v to pojasnjevanje, bi bilo prav, da hkrati pomisli tudi, kdo in kaj je njemu kod študentu predaval. Mi, starejši, znamo ceniti takšne jezikovne pripomočke, ker smo morali orati ledino, tako v gozdarstvu kot lesarstvu. (Ko je bila kmalu po vojni ustanovljena naša fakulteta.) Tedaj namreč nismo imeli nobenega takšnega pripomočka. V naši strokovni praksi in literaturi, se je poimenovanje plašča okoli lesa z izrazom »lubje« že desetletja povsem in do sedaj nemoteno uveljavljalo. Vprašati se moramo, kakšno konist bi dosegli, če bi to lubje strogo obvezno preimenovali v skorjo? Ali nimamo bolj tehtnih strokovnih vprašanj, kot da s toliko besedičenja modrujemo o msdssbojni zamenjavi omenjenih izrazov »lubje(( in »skorja<vedskem očitno še zelo razširjena. Vtis je, da tehnologi in znanstveniki raz- vijajo to področje avtonomno, torej neodvisno od ))velikih<< tehnologij in raziskav, kot nenadomestlJivo v določenem naravnem in družbenem okolju. Kakor to sicer zveni preprosto in modro pa je takšna obravnava problema vendarle privilegij razvitih in bogatih. Le-ti so namreč prerevni, da bi si lahko privoščili enostransko megalomanijo. Za nerazvite je takšen način dela ))zaostal« (komaj so se ga rešili!} in ))drag•<. Potrebni so jim hitri učinki. Posledice so znane in jasno negativne. Sicer pa ta problem razvojne megalomanije ni značilen Je za gozdarstvo, še bolj je navzoč v industrijskem razvoju. Celo v naši deželi, kjer vendarle cenimo pamet in kjer živimo na robu centra svetovnih možganov, se gremo industrijske megalomanije, velike tovarne, velika posestva, velika gospodarstva, tudi veliko demokracijo. Toda obvezni sestavni del velikega je tudi drobno gospodarstvo, obrt, kmetije, tudi drobna demokracija, prek katerih lahko edinole uspešno gradimo zares velike sisteme, ki bodo tudi funkcionirali. Kot vidimo se strateški in celo filozofski problemi kar ponujajo in to ob čisto navadnem kmečkem vozu z gumi kolesi za prevoz hlodov iz gozda, ki je prikazan na črno-beli fotografiji. 168 Ročni traktor z gumijastimi gosenicami je zlasti za spravilo lesa iz drogovnjakov hvaležen pripomoček. Kljub temu pa bo seveda še vedno pela sekira, zlasti v domačih drvarnicah. Tudi pridobivanje drv --- postaja modernejša. Se bolj pa se takš- nega traktorskega priključka lahko ve- sele gozdarji, saj bo delo v drogovnjakih listavcev lahko učin­ kovitejše in tudi eko- nomičnejše (upaj- mo!). Pridobivanje sekancev (biomase) in njena raba za ogrevanje centralnih peči je na Severu že zna- na in preizkušena reč. Zlasti se je uveljavila na kmetih in na vikendih. Pečem za centralno ogre- vanje, ki jih poznamo (na premog ali na kurilno olje) je priključena peč, ki rabi biomaso ali sekanice. Dobra oprema je pol uspeha, pa še delavec je zadovoljen. Niso vedno najboljši najbolj komplicirani pripomočki. ščitnike za ušesa brez škode nadomestijo ušesni čepi iz vate. Podobne tehni.čne vrline 'ima ročni traktor goseničar (z gumijasNmi gosenicami, kar je za delo v gozdu vsekakor velika prednost pred jeklenimi), ki je prikazan v barvni prilogi. Oba izdelka sta prilagojena za delo v drobnih lesovih, kjer veliki stroji ston§ več hudega kot dobrega. To je pravzaprav spodbuda zlasti gozdarjem, ki jim je ob forsiranem razvijanju glomazne gozdne mehanizacije, v mlajših razvojnih se~ stojnih stadijih, zmanjkovalo sape. Sortimenti iz drobnih redčenj so postajali relativno dražji in dražji. Zato ni čudno, da imajo povsod, pri nas pa še posebej. velike zaostanke v takšnih gozdnih sestojih in pri delih, ki so za razvoj zadnjih sestojnih stadijev še kako pomembna. Tudi kmečki voz z gumijastimi toda pregibnimi kolesi, kar omogoča prilaga- janje voza terenu tudi na brezpotju in ročni traktor z gosenicami, nista umotvora, ki ju ne bi zmogli v domačih tovarnah. Trdim celo, da sta bolj potrebna, kot razvoj domačega težkega zgibnika. Za konec pa poglejmo še na fanta (barvna priloga). ki mu zares ne more biti nič hudega. Svedi so ga oblekli in opremili po najsodobnejših ergonomskih, tehnoloških in varstvenih spoznanjih. Ali se morda komu zdi, da pri nas ne bi znali izdelati dvodelnih plastičnih kangl za gorivo in mazivo, ali morda zaščitne obleke, gumijastih škornjev, ali pa preprostih vložkov za ušesa, ki varujejo pred hrupom motorke. Najzahtevnejši del opreme, to je motorno žago, izdelujemo, za vse drugo pa nam manjka predvsem družbene in gospodarske koordinacije in dobre volje. Pri tem ni verjetno pomembno, da nudimo delavcu slušalke, ki ščitijo pred hrupom, težke in komplicirane, ki jih delavci iz navade odklanjajo. Mnogo enostavneje si je zamašiti ušesa z ušesni mi vložki, kadar delamo z motorko, nato pa vložek zavreči. Kako enostavno! Mnogo pomembneje je, da je delavec toplo in nepremočljivo oblečen (zlasti za noge). Nikoli ne razmišljamo kakšne pasove nosi. Najslabši so tisti, ki se nam zdijo najimenitnejši, usnjeni, široki! Za orodje mora biti lahek in prožen pas, za hlače pa so najboljše naramnice. Naj ponovim, da bi morali vse to sami izdelovati, pri nas v Sloveniji. Vsaj tu naredimo kaj konkretnega! Kajti v pogojih našega gospodarjenja v gozdovih, bo te vedno največ dela opravil človek. če mu dela v gozdu (tudi kmetu) ne bomo znali olajšati in narediti prijetnejšega, bomo kmalu ostali brez ljudi. S tem zapisom zaključujem vtise in razmišljanja z lanske gozdarske razstave v Jčnkčpingu na Svedskem. Poskušal sem poiskati predvsem tiste motive in vzgibe, ki dajejo švedskemu gozdarstvu moč in znanje, da se razvija avtentično, integralno in samobitno. To je velika prednost osveščenih in racionalnih sistemov. Za ilustracijo naj zapišem še anekdote. Zanikrn kmet je na sejmu takole ponujal svojo še bolj zanikrno bušo: Ze res, da ne daje mleka, po srcu je pa dobra! Tako približno je z opisanimi zadevami. Samo dobra prehrana in nega (skrb družbe), ki pa zahtevata tudi znanje in ne samo r.nterialni (mesarski) odnos do živali, zagotavljata veliko molznost, dobre vozne lr.s~:1osti in dober prirastek. 169 Oxf.: 903(497.12) IZDELAVA DOLGOROČNIH PLANOV RAZVOJA GOZDNOGOSPODARSKIH OBMOČIJ Franc G a š p e r š i č * 1. Namen dolgoročnega planiranja razvoja pri gospodarjenju z gozdovi Gozdovi predstavljajo v Sloveniji najpomembnejši obnovljivi naravn'1 surovinski vir (les). S številnimi splošno koristnimi funkcijami so izredno pomemben dejav- nik infrastrukture prostora in kvalitete življenjskega okolja. Zaradi tega so gozdovi v ustavi opredeljeni kot dobrina splošnega družbenega pomena, nekatere de- javnosti gospodarjenja z gozdovi pa z zakonom kot dejavnosti posebnega druž- benega interesa. Za gospodarjenje z gozdoVi, ki je značilno po izrazito dolgo- ročnem proizvodnem procesu in vrsti specifičnosti, je dolgoročno planiranje nujnost. Brez dolgoročne razvojne ·perspek,t'ive je v gozdarstvu nemogoče zaneslJivo in kvalitetno obl'i1kovaN ukrepe raz,vojne poliHke za srednjeročno obdobje. Pri gospo- darjenju z gozdovi .imamo opravka s štev~iln1 im:i naravnimi 1in družbenimi procesi (pomislimo na zasebni sektor), 1ki ·so izrazi,to dolgoročne narave, zahtevajo dolgo- ročne razvojne zasnove tn v dolgoročnost usmerrjanje teh procesov. Dober koncept dolgoročnega razvoja pomeni isto kot imeti dober »kompas•< za neprestano motiviranje kvalitetnih dejavnikov v tem razvoju. če nimamo pojasnjene dolgo- ročne razvojne perspektive, je velika verjetnost, da se pri srednjeročnem in letnem plan'i:ranju bolj ukvarjamo s nproblem'i-posledi.cami«, namesto da bi se osredotočili na ključna področja razvoja, t. j. na reševanje temeljnih pro- blemov dolgoročnega razvoja v gozdnogospodarskem območju. Pri izdelavi dolgoročnega plana razvoja za gospodarjenje z gozdovi do leta 2000 oziroma njegove strokovne podlage - analize razvojnih možnosti moramo upoštevati, da bo to obdobje stabil-izacije našega gospodarstva, in to z opiranjem na lastne sile in materialne možnosti. Dobra razvojna orientacija je torej izred- nega pomena za pripravo plana za srednjeročno obdobje 1986-1990. Potrebujemo torej dobro opredeljene temeljne dolgoročne strategije za mo- bilizacijo kvalitetnega razvoja pri gospodarjenju z gozdovi v gozdnogospodarskih območjih. Razvojni program za gospodarjenje z gozdovi do leta 2000 mora pomeniti kvalitetno prelomnico pri gospodarjenju z gozdovi. Za seboj imamo zelo bogat razvoj v celotnem povojnem obdobju in vrsto izkušenj. Vse kaže, da smo že izčrpali glavne spodbujevalce dosedanjih razvojnih rešitev in izgubljamo razvojni ritem (razvojni zagon). Gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji je v pre- hodnem obdobju razvojnega dozorevanja in to k resnični intenzivnosti gospo- darjenja. V obdobju, ki je pred nami do leta 2000 je treba napraviti odločeo korak v razvoju koncepta intenzivnega gospodarjenja z gozdovi. V deželi, kakršna je Slovenija, mora biti intenzivnost pri gospodarjenju z gozdovi trajen razvojni imperativ. V vsebinskem pogledu moramo pri izdelavi ,dolgoročnega plana razvoja gospodarjenja z gozdovi uveljaviti naslednja načela in izhodišča: 1. Oblikovati moramo kvalitetne nove generatorje za pospešen razvoj v pri- hodnosti. Osnovna naloga dolgoročnega razvojnega programa (plana) mora biti prav raz:skava kvalitetnih razvojnih dejavnikov za pospešen razvoj pri gospo- Prof. dr. F. G., dipl. inž. gozd., VTOZD za gozdarstvo pri Biotehniški fakulteti na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani, Večna pot 63, 61000 Ljubljana, YU. 170 darjenju z gozdovi v obdobju stabilizacije (ki ne bo krati>vizija prihodnosti« (dolgoročni gozdno- gospodarski cilji in strategija razvoja) na realni presoji potencialnih možnosti prihodnjega razvoja in razvojnih problemov. Aktiven odnos do prihodnosti pomeni torej dvoje: najprej, realno presojo razvojnih zakonitosti in možnosti prihodnjega razvoja in skladno temu; aktivno vključitev v soustvarjanje, to je v aktivno, zavestno in ustvarjalno sooblikovanje prihodnosti. 2. Prihodnosti na dinamičnih področjih, kakršno je gospodarjenje z gozdovi, ni mogoče kreirati na podlagi togo in ozko vnaprej postavljenih ciljev. Zivljenje zahteva nenehno prilagajanje ciljev in ukrepov novo nastalim situacijam. Plani- ranje moramo sprejeti kot proces nenehnega prilagajanja na nepredvidljive spremembe, ki jih prinaša razvoj, gre torej za fleksibilno usmerjanje razvojnih procesov. Razvojne cilje in strategije je treba stalno 1inovirati v skladu s spre- membami in novimi spoznanji, ki jih prinaša čas (razvoj). Dolgoročno planiranje torej ne smemo razumeti kot enkratno, ampak kot kontinuirano aktivnost, ki stalno spremlja in analizira spremembe, pomembne za dolgoročni razvoj. in temu ustrez- no prilagaja dolgoročne razvojne cilje in strategije. Tak dinamični pristop k dolgoročnemu planiranju je v nekem smislu (prenesen iz časa v prostor) podoben navigaciji, kjer sta potrebna neprestana kontrola in ustrezne korekcije kurza. >>Dinamični pristopcc k dolgoročnemu planiranju pomeni v bistvu neprestano izboljševanje kvalitete dolgoročnega razvojnega koncepta. Seveda je to možno šele tedaj, ko smo oblikovali koncept (čeprav ne najboljši) dolgoročnega razvoja. V zvezi s tem lahko uporabimo znan izrek: )>Veliko bolje je imeti nedorečen (slabši) koncept razvoja, kot pa nobenega<<. Ce imamo nedorečenega in se tega zavedamo, bomo prej ali slej spoznali njegove slabosti in ga korig·irali (izboljšali). Imeti kakršenkoli koncept dolgoročnega razvoja, pomeni torej zavedati se od- govornosti do prihodnosti pri gospodarjenju z gozdovi v območju. Tudi v tem moramo gledati poseben pomen sedanje naloge in sicer izdelave dolgoročnega plana razvoja gospodarjenja z gozdovi v gozdnogospodarskem območju. 172 3. Planiranje je učinkovito, če kompleksno zajema vse pomembne dejavnike, ki vplivajo na skladen razvoj v prihodnosti. V primeru dolgoročne gozdne pro- izvodnje in večnamenskega značaja gozdov je kompleksen pristop k planiranju še toliko pomembnejši. Pri izdelavi dolgoročnega plana razvoja gospodarjenja z gozdovi moramo torej uporabiti sistemski pr·istop. Posamezne dejavnike in razvojne procese je obravnavati v njihovi dialektični medsebojni povezanosti in soodvisnosti. S takim pristopom bo možno identificirati dejavnike, ki stimulirajo (pospešujejo) razvoj, in tiste, ki razvoj zavirajo, tako v okviru gozdnega gospodarstva kot v njegovem družbenem okolju. Ločiti moramo tisto, kar je kratkotrajno in morda slučajno, od tistega, kar je bistveno in se dogaja po nekih zakonitostih. S takim pristopom bo možno spoznati: kakšne so naše možnosti vplivanja na razvoj in katere ukrepe in mehanizme imamo pri tem na razpolago. 4. Pri izdelavi dolgoročnih planov razvoja za gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji in za posamezna gozdnogospodarska območja moramo računati z obiljem posebnosti zlasti v primeru zasebnega sektorja. Vsako gozdnogospodar- sko območje zahteva specifično oblikovan koncept dolgoročnega razvoja. Te posebnosti moramo spoštovati ne le med posameznimi območji, ampak tudi znotraj gozdnogospodarskih območij in zanje oblikovati specifične razvojne poti. Uveljaviti moramo načelo selektivnosti in diferenciran pristop. S cilji in razvojnimi strategijami moramo ustrezno diferencirati gospodarjenje z gozdovi v območju. 3. Miselna pot pri izdelavi analize razvojnih možnosti Analiza dolgoročnih razvojnih možnosti predstavlja strokovno podlago za izdelavo dolgoročnega plana. Od kvalitete te predhodne faze v izdelavi dolgo- ročnega plana razvoja za gospodarjenje z gozdovi je močno odvisno, v kakšni kvaliteti (razvojni cilji in razvojne strategije) bo dolgoročni plan samoupravno sprejet, da bi končno postal mobilizator razvoja za uresničitev dolgoročnih ciljev pri gospodarjenju z gozdovi v gozdnogospodarskem območju. V grobem naj bi bila miselna pot pri izdelavi analize dolgoročnih razvojnih možnosti za gospodarjenje z gozdovi v gozdnogospodarskem območju takale: 1. Začnemo z analizo stanja in realnih potencialnih možnosti razvoja pri gospodarjenju z gozdovi v območju. 2. Nadaljujemo s »pogledom(( na gozd in gozdarstvo prihodnosti >>Od zunaj« iz družbenega okolja. Z vzročno-pos/edičnim načinom obravnave splošno družbenega, ekonomskega, socialnega, prostorskega in drugega razvoja v pro- storu, ki ga pokriva gozdnogospodarsko območje, moramo ugotoviti, kako se bo ta razvoj »odslikava/« (reflektira!) na gozd in gospodarjenje z gozdovi ob- močja v prihodnosti, kakšne zahteve mu postavlja (po lesu, splošno koristnih funkcijah v prostoru, zaposlitvi, socialni varnosti itd.) in kakšne možnosti razvoja mu nudi (možnosti razvojne preobrazbe gospodarjenja z zasebnimi gozdovi in uveljavljanja naprednejših proizvodnih odnosov, hitrejšega aktiviranja naravnih potencialov, uveljavljanja znanja itd.). 3. Na osnovi sinteze 1. in 2. je potrebno oblikovati: Realne dolgoročne cilje za razvoj gospodarjenja z gozdovi v gozdnogospodarskem območju in 4. Strategije za temeljna področja dolgoročnega razvoja pri gospodarjenju z gozdovi v gozdnogospodarskem območju. Analiza razvojnih možnosti mora biti v vseh elementih od 1-4 tako sestavljena, da bo omogočala v procesu samoupravnega odločanja izbiro alternativnih od- 173 ločitev za dolgoročne razvojne cilje in strategije pri gospodarjenju z gozdovi v območju. Za izdelavo analize razvojnih možnosti v območju je že izdelan osnutek okvirnih navodil. Močno potreben pripomoček, poleg navodil, bi bila predhodno izdelana ana- liza razvojnih možnosti dolgoročnega razvoja pri gospodarjenju z gozdovi za celotno Slovenijo. Dogovorjeno je, da takoj pričnemo z izdelavo, tako da bi paralelna steklo delo pr;i izdelavi analiz dolgoročnih razvojnih možnosti po gozdnogospodarskih območjih. S takim načinom dela bi najlaže usklajevali dolgoročne razvojne koncepte gozdnogospodarskih območij in SR Slovenije. Izdelava analize dolgoročnih razvojnih možnosti je izrazito interdisciplinarno delo, v katero se morajo teamsko vključiti vsi, ki temeljito poznajo razvojno problematiko v gozdnogospodarskih območjih. Za oblikovanje delovnih teamov bi moral poskrbeti direktor delovne organizacije. 4. Postopek priprave dolgoročnega plana Priprava dolgoročnega plana vključuje naslednje faze: organizacijsko-pripravljalna dela, ki zajemajo sprejem sklepa o pripravi dolgo- ročnega plar.a ter pripravo in sprejem delovnega programa, pripravo analize dolgoročnih razvojnih možnosti, pripro.vo predloga in sprejem smernic za pripravo dolgoročnega plana, pripravo dolgoročnega plana (v dveh fazah, osnutek lin predlog). Priprava dolgoročnega plana razvoja gospodarjenja z gozdovi v gozdno- gospodalskem območju bo zahtevno delo, ki terja ustrezno strokovno in celo družbenopolitično pripravo. Predvsem bo treba poudariti pomen dolgoročnega planiranja pri reševanju temeljn:h razvojnih problemov gospodarjenja z gozdo~i v gozdnogospodarskem območju in ustvariti ugodno vzdušje za takšno vsebino planiranja. Poleg znanja in pripravljenosti za dolgoročno planiranje bo potrebno tudi precej smelosti pri spreminjanju sedanje ,prakse gospodarjenja z gozdovi in razvijanju naprednejših proizvodnih odnosov. 174 KRESNIČKE IZ GOZDARSKE ZGODOVINE »UMNI GOSPODAR« O KOZAH C. k. Goriška kmetijska družba je imela svoj »glavni zbor« septembra 1863 v Tolminu. Na njem so (seveda) razpravljali tudi o kozah. Kako, poroča njeno glasilo ))Umni gospodar« v oktobrski številki istega leta: ))Kaj in kako se je raz- pravljalo, kaže sicer zapisnik (protokol). Ali ena reč, ki se je tistim, ki so priču­ joči biH, sosebno v spomin utisnila, se bo težko dala iz zapisnika posneti, to, namreč, da so se kmetje, (kteri so bili iz vsega !aminskega okraja skupaj prišli) obravnave tako živo udeležvali, da gotovo še nikdar poprej tako. Zadosti bo, ako rečem, da veči del pričujočih kmetov se ni izganil z mesta od začetka do konca seje, ki je celih 6 ur trpela; in, ko se je o kozah govorilo, je postal tak hrup med njimi, da smo jih komaj po krotili. (Ste namreč dve stranki, ena za, druga zoper kozarijo). Začeli so se v svoji pri prostosti cel6 v posvetovanje vtikati. Pa tudi vse druge uprašanja so jim bile prav zanimive (interesantne), samo formalnosti so jim bile dolgočasne (zlasti, ko se je v tujem jeziku razpravljalo). Govorilo se je, kakor je kdo hotel, po slovenski, po nemški in po italijanski. Se ve, da je bilo vedno tolmačenja in prestavljanja treba, zdaj gospodom, zdaj kme- tom ... << Kot odmev na živahno tolminsko razpravo se je že v decembrski številki »Umnega gospodarja« pojavil naslednji prispevek izpod peresa dopisnika, ki mu razmere v Posočju očitno niso bile neznane. Ponatiskujemo ga v celoti. Preudarek kaj bi kmetijstvu koristniši bilo, koze rediti, ali pa odpraviti jih? Ko je bil Bog perva človeka ustvaril, jima je rekel: Rasti ta in množila se, ter napolnujta zemljo. 1. Mojz. l. 28. Karkoli je Bog ustvaril, vse je človelmojstrskega(( pogleda na stroko, kaj šele do širše, materialno-kulturne obravnave gozdov in gozdarstva; ker se nam zdijo takšne stvari pač nepotrebne. $koda je denarja zanje, ali pa o njih enostavno ne razmišljamo. Ostajamo torej anonimni in za marsikoga tudi neolikani. Pa ne samo to. Dopuščamo, da ima Gozdarski vestnik za krono svojega jubileja, ob osebnem odrekanju sodelavcev, še osem starih mio din izgube. (Glej finančno poroeilo!) Mi pa vseeno ne moremo mimo 40. letnika po francosko. Naloga, da ta jubilej proslavimo, ne samo s priznanji in proslavo, temveč tudi z dodatnim (volunter- skim) delom, ostaja. Poleg svečanosti, ki jo bomo izkoristili za popularizacijo naše stroke, bomo pripravili tudi razstavo 1in organizirali okroglo mizo s temo o pomenu gozdov in položaju gozdarstva v naši družbi. tie vedno namreč nimamo profesionalnega komunikacijskega sistema in >štajerca••. Naslednje srečanje bodo letos pripravili lesarji LIP Konjice in sicer na žagi in lesno- predelovalnem obratu v Poljčanah. Branko Stampar OPRAVLJANJE ŽAGARSKIH STORITEV Za opravljanje žagarskih storitev - raz- žagovanje pripeljanih hlodov v naročene sortimente - so v SR Sloveniji registrirane vse organizacije združenega dela, ki imajo montirane žagafne naprave (skupaj 131 v 58 občinah v SR Sloveniji), opravljajo pa te storitve za kmete, lastnike lesa, kot tudi občane in organizacije združenega dela, ki kupijo hlodovina pri območnem ali dru- gem gozdnem gospodarstvu v Sloveniji, v drugi republiki ali pa jo uvozijo. V letu 198! so na družbenih žagalnih napravah raz- žagaH kot storitev 85 ODO m3 okroglega lesa, od tega 80 ODO m3 za kmete (občane), last· nike lesa in le okoli 5000 m3 za organizacije združenega dela; velika večina organizacij združenega dela, ki potrebuje po posebnih dimenzijah nažagan les - predvsem OZD gradbeništva, ima namreč svoje žaga:n3 naprave. 191 Za opravljanje žagarskih storitev za kra· jevne potrebe (po obrtnem zakonu) je v SR Sloveniji registriranih 246 zasebnih obrato- valnic v 55 občinah SR Slovenije. V letu 1982 so na žagalnih napravah teh obratovalnic razžagali skupno 220 ODO m3 hlodovine, od tega polovico za potrebe lastne predelave, polovico pa kot žagarsko storitev (11 O ODO m3). 2.agarsko storitev pa so opravili 82 °/o (okoli 90 ODO m3 za kmete in druge občane, lastnike lesa) in 18%, okoli 20 ODO m3 (ne- zakonito) za organizacije združenega dela. Organizacije združenega dela, ki naro- čajo storitev "žaganja lesa« v zasebnih ža- garskih obratovalnicah, ki za to dejavnost sedaj nimajo dovoljenja, so pretežno ne- katere gradbene organizacije združenega dela, občasno pa tudi obrtne zadruge (kot OZD!). Iz navedenega izhaja, da so OZD na druž- benih žagalnih napravah v SR Sloveniji opravile v letu 1982 storitve žaganja lesa z razžaganjem 5000 m3 lesa, v zasebnih žagarskih obratovalnicah pa (nezakonito) 20 ODO m3 • Naročniki teh storitev so pre- težno le nekatera gradbena podjetja v Slo- veniji, ki nimajo svojih žag; občasno pa tudi obrtne zadruge, ki se na tak način vključujejo v promet z lesom. Lojze Leb Po Lesu 1-2/84 BRUSILNIK ZA VERIGE MOTORNIH ŽAG Inž. Janez SINKOVEC. IZDELOVANJE IN VZDRŽEVANJE KOVINSKO-PLASTICNIH IZDELKOV, Podutiška 71, delavnica Podutiška 211, 61000 Ljubljana, Tel.: 576-291 NAVODILO ZA UPORABO a) Verigo zrahljajte toliko, da se bo dala z roko zlahka zavrteti. b) Prilrdite brusilnik z vijakom 1 na sprednji del meča, tako da boste lahko ročico prosto vrteH, vendar pa bo zobec, ki ga je treba brusiti, še na ravnem delu meča {pri mečih z verižnim kolesom pa mora biti zobec na zgornji točki kolesa). c) Pogonsko glavo z brusilno ploščo obrnite v levo ali desno (odvisno katero vrsto zobcev na verigi začnete brusiti) za toliko, da vskočijo centrirni čepki v luknjice, s čimer je zagotoVljen brusilni kot ter fiksirajte položaj z vijakom 2. d) Z vijakom 3 regulirajte višino brusilne plošče toko, da bo Je·ta oddaljena od vznožja zobca približno 0,5 mm. e) Zavrtite ročico pogona v listi smeri, v kateri se bo brusi!na p!oSča vrtela proti rezi!nemu robu zobca (za brušenje v desno v smeri urnega kazalca; za brušenje v levo obratno). Z drugo roko pa vodite verigo. POZOR! Verigo, oziroma zobce, vodite proti brusilni plošči tako, da se bo pri počasnem vrtenju ročice plošča prosto vrtela. (Zobec se brusilne plošče ne sme dotikati!). Sele pri hitrejšem vrtenju ročice pride do brušenje zaradi opletanje ekscentrično vgrajene brusilne plošče, pri čemer j3 trošenje plošče in zobcev minimalno! f) Ko ste nabrusili prvi zobec, nastavite omejevalec medzobne razdalje 4, s čimer boste dosegli enakomerno nabrušene in oddaljene zobce na celotni dolžini verige. g) Za brušenje naslednjega zobca dvign ite pogonsko glavo strojčka 2 in premaknile verigo nazaj, to je v nasprotno smer od njenega normalnega vrtenje. Vzdrževanje strojčka ni potrebno, edino brusi!no ploščo lahko po potrebi z brusilnim kamnom na novo profilirate. Po dveh do treh brušenjih boste že v 5 do 7 minutah nabrusili vso verigo. Brusilne plošče za oba osnovna tipa verig in ostale rezervne dele dobite pri proizvajalcu. Teža strojčka je 1,20 kg. 192 OB TEDNU GOZDOV 1984 UMIRANJE GOZDA - NEPOTREBEN PREPLAH All KATASTROFA BREZ PRIMERE Marjan Z u p a n č i č* Kaj je umiranje gozda? Oxf. 425 V glasilu Mednarodne zveze gozdarski institutov IUFRO News, No. 42, 1984, nas direktor švicarskega gozdarskega inštituta W. Bosshard takole informira o umiranju gozda: .. v zadnjih letih so se v gozdovih Srednje Evrope vedno bolj kazale škode, ki imajo svoj vzrok očitno v splošno razširjenem onesnaženju zraka in v kislem dežju. Najprej je izgledalo, da so prizadeti samo vedno zeleni iglavci, toda od leta 1982 so ponekod opažali škode na vseh drevesn·ih vrstah. Bkode se kažejo v postopnem odpadanju iglic oziroma listov in končno v smrti drevesa. Praktično so prizadete vse evropske dežele severno od Alp, v Srednji Evropi pa najbolj Avstrija, Zahodna Nemčija in švica. O podobnih škodah nam poročajo tudi kolegi iz vzhodne Evrope. Ne poznamo gozdarskih ukrepov, s katerimi bi se dalo ustaviti škode. Edino sredstvo, da ustavimo postop- no umiranje gozda, je drastično zmanjšanje onesnaženosti okolja. Srednjeevropski gozdarski inštituti so zaradi tega močno zaskrbljeni in pre- usmerjajo svoj raziskovalni program, da zadostijo najnujnejšim raziskovalnim potrebam. Sporočila javnosti, posebno po sredstvih javnega obveščanja, govore o uničenju okolja v neslutenem obsegu.•< Da je položaj res kritičen, nam pove že skromen pogled v zahodnonemško gozdarsko časopisje. Skoraj ni številke časopisov in revij, kjer ne bi zasledili nekaj o umiranju gozda. Ne manjka poročil o političnih iniciativah v zvezi z one- snaženjem okolja in umiranjem gozda. >'Umiranje gozda<( je pojem, ki ga v strokovni literaturi vedno bolj pogosto najdemo. že dolgo časa poznamo umiranje dobovih gozdov v poplavnih nižinah ob panonskih rekah, ki uničuje najlepše in najproduktivnejše gozdove. Vzrok tega umiranja je predvsem rušenje ekološkega ravnotežja z raznimi hidrotehničnimi deli. Umiranje gozda zaradi onesnaženja zraka z industrijskimi dimi in podobnim, je postala v okolici velikih naselij in industrije vsakdanja zadeva. Toda v zadnjih letih umira gozd tudi daleč od velikih tovarniških dimnikov in velikih virov one- snaženja zraka. Vzrok tega >>modernega« umiranja gozda ne more biti drugo kot onesnaženja zraka z vsemi svojimi vplivi. Nekako pred 20. leti se je začela doba visokih dimnikov in velikih kurišč. Kot gobe po dežju so rasle razne termo- * Dr. M. Z., dipl. inž. gaz., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. 193 elektrarne, kjer so začeli požigati velike količine premoga slabe kvalitete z veliko ~vepla. Onesnaženja okolja so skušal·i preprečevati z visokimi dimniki. Tak rekordno visok dimnik naj bi tudi naše Zasavce rešil pred zadušitvijo v premogovem dimu. Toda problem s tem ni rešen. V neposredni bližini takih visokih dimnikov se je onesnaženje zraka res marsikje močno zmanjšalo, če ga pr,imerjamo z razmerami ob nekdanjih mnogo nižjih dimnikih. Toda namesto tega so se škode začele pojavljati drugod, kjer jih preje sploh ni bilo. Visoki dimniki onesnaženja niso odpravili, ampak so ga le dvignili v višje zračne plasti in s tem omogočili š·irjenje onesnaženega zraka na stotine ali celo tisoče kilometrov daleč, preko vseh državnih in ideoloških meja ali celo preko kontinentov. Škode na gozdu se s tem sploh niso zmanjšale. Zaradi zamotanih razmer v zemeljskem ozračju, zaradi premalo znanih kemičnih in fizikalnih dogajanj v onesnaženem zraku so škode postale le bolj skrivnostne •in zahrbtne, razširile so se po velikih površinah, se nenadoma pojavljajo tam, kjer jih ne pričakujemo. V teh nejasnih razmerah se onesnaževalci okolja lahko izmaknejo odgovornosti. Sedanje skriv- nosti umiranja gozda v Evropi lahko definiramo kot posledico -kompleksnega de- lovanja raznih abiotskih in biotskih faktorjev, kjer je onesnaženje zraka eden od zelo verjetnih faktorjev Najnovejše umiranje gozda je najbrž res kompleksna zadeva. Začne se tako, da onesnažen zrak polagoma izpodkopava vitalnost gozda. Neodvisno od tega nastopajo razne katastrofalne suše (npr. poleti 1983), katastrofalni viharji (npr. v Sloveniji februarja 1984), nenadni zimski mrazi, neugodne suhe 'in hladne jeseni in podobno. Normalno zdrav gozd bi take vremenske škode prenesel brez večje škode. Toda v gozdu z oslabljeno vitalnostjo vsaka taka dodatna obremenitev ne pomeni seštevanja ampak potenciranje obremenitve. Vse to pa še ni dovolj. Po vsem tem rade nastopijo ugodne vremenske razmere za razvoj lubadarjev. Na oslabljenem gozdu imajo bolezni in škodljivci lahko delo. Zaradi te kompleks- nosti je težko določiti jasne razpoznavne znake za umiranje gozda. Pogosto pa drevesa hirajo brez opaznega razloga, domnevamo lahko le vpliv onesnaženega zraka; tako je npr. sušenje jelke. Podobno tudi pri smreki najdemo tipične znake hiranja (redčenje krošnje od znotraj navzven, rumeno ali rjava obarvanje iglic itd.), pravtako pri bukvi (revna olistan ost ob koncih vej, pozna ozelenitev spomladi, odpadanje listja že poleti ali zgodaj jeseni) in pri drugih drevesnih vrstah. To postopno zmanjševanje vitalnosti gozda se seveda najbolj kaže v zmanj- šanem prirastku lesa. Kaj to pomeni pri današnjem vedno hujšem pomanjkanju lesa, si lahko mislimo. Sicer pa oslabljen in bolehen gozd postaja nekaj normal- nega. Res popolnoma zdrav gozd je že redkost. Tako v literaturi pogosto navajajo, da v Zahodni Nemčij·i že ena četrtina gozdne površine kaže prvo stopnjo umiranja gozda. Tak gozd je še poln in zelen, ljudje večinoma ne opazijo ničesar sumljive- ga, toda zmanjšanje lesnega prirastka jasno kaže prizadetost gozda. Sicer je vidno umiranje gozda podobno vrhu ledene gore. Odmrlega in očitno umirajočega gozda je razmeroma malo, npr. v Zahodni Nemčiji je gozd odmrl na 1 'lo gozdne površine, močno je prizadet na 8 °/o. Toda nobeden točno ne ve, koliko je navidez- no še kar zdravega gozda, kjer je pPirastek lesa vedno manjši. Kot se večji del ledene gore skriva v temnih globinah, tako gozd neopazno hira na velikih povr- šinah. Kje gozd umira? O geografiji umiranja gozda zaenkrat še ne vemo veliko. Vsako leto doživ- ljamo nova presenečenja in opažanja znake umiranja gozda tam, kjer jih nismo pričakovali. Največ vznemirjanja okrog umiranja gozda je v Zahodni Nemčiji, 194 Avstriji in i'>vici. Toda položaj je verjetno dosti bolj kritičen v vzhodnem delu Srednje Evrope, na Čehoslovaškem, Poljskem in v Vzhodni Nemoiji. Te države so po količini emiNranega žvepla, preračunano na prebivalca in po odlaganju žvepla na enoto površine, najhujši onesnaževalci na svetu. Te države so v ener- getiki vezane na )>lastne sile(( in zato pokurijo ogromno premoga z veliko vsebnostjo žvepla. (:Zal je tudi naša država v podobnem položaju). Poleg tega se pri njih odlaga žveplena nesnaga, ki jo pošljejo v zrak visoki dimniki v zahodni Evropi, kar pomeni tudi tretjino njihove obremenjenosti z žveplom. Tako imajo danes čist zrak v Porurju, ki je bilo nekdaj črno od saj in dima. Porurški visok·i dimnik! potisnejo strupene izpuhtine v ozračje in jih potem zračni tokovi nosijo daleč proti vzhodni EvropL S Češke prihajajo fotografije, ki prikazujejo velike odmrle gozdove, kjer so ostali samo drevesni okostnjaki brez zelenja. Tudi na Poljskem ni prav nič bolje. Nesreča res nikoli ne pride sama. Ne vemo, koliko je neposrednega strupenega delovanja onesnaženja na gozdove in koliko je skriv- nostnega umiranja gozdov. Verjetno je težko ločiti eno od drugega. Kljub tej hudi obremenjenosti pa 1jz teh držav ni poročil o kakšni ekološki razgibanosti javnosti, o prizadevanjih za zmanjšanje onesnaženosti. Srednja Evropa ima veliko industrije na majhnem prostoru in na njenem vzhodnem delu je ta industrija še zelo umazana. Zato ni čudno, da se v Srednji Evropi že dolgo pojavlja sušenje jelke in sedaj še umiranje gozda. Boljši je položaj v Ameriki, kjer je •industrija razdeljena po večjem prostoru in v glavnem ni tako zgoščena. Poleg tega imajo v Ameriki močna ekološka gibanja, ki ne dopuščajo večjega onesnaževanja okolja. Tako v Ameriki kakšnega obsežnejšega umiranja gozda ne poznajo. Omeniti je treba še vertikalno razširjenost umiranja gozda. Zanimivo je, da so močno prizadeta močno prepihana pobočja in grebeni, kjer se zračni tokovi zgostijO'·in z njimi vred se verjetno zgosti tudi onesnaženost. Umiranje gozda sili že na južno stran Alp. Tako prihajajo vznemirljive novice tudi z Južne Tirolske. Pa tudi v naši neposredni soseščini na Koroškem so močno vznemirjeni zaradi umiranja gozda. Pravi čudež bi bil, če bi pri vsem tem naša država ostala neprizadeta. Posebno ogrožena pa je ravno naša Slovenija. Naša država spada skupaj s čehoslovaško, Poljsko in Vzhodno Nemčijo med največje svetovne onesnaževalce zraka. Na srečo nam zračni tokovi precej te umazanije odnesejo drugam. Naš·i sosedi, npr. Italija, pa pridno pošiljajo onesnažen zrak nam. Ne smemo naivno misliti, da onesnažen zrak prizadene samo gozd, ostalo pa ne. Gozdna drevesa so zaradi svoje dolge življenjske dobe •in dolge izpostavljenosti vplivom okolja na enem mestu zanesljivi bioindikatorji. Na njivi začenjamo vsako leto znova in njivske kulture so zato kot bioindikatorji manj primerni. če umira gozd, pomeni to splošno ekološko katastrofo, kateri se ne more izogniti ničesar iivega. Tudi kmetijski pridelki so manjši, kot bi sicer lahko bili. Onesnaženje oko- lja se maščuje tudi nad človekovim zdravjem. Zdravstvene statistike nam o tem lahko veliko povedo. Kaj bi pomenil izpad gozda? Z gozdom je tako kot z zdravjem. Njegovo vrednost spoznamo šele, ko ga izgubimo. Propad gozda bi verjetno pomenil tudi propad civilizacije, ali pa vsaj nepredstavljivo katastrofo. le zmanjšan donos gozda bi pomenil hude posledice. Neučinkovito gospodarstvo bi pri pomanjkanju lesa čisto odpovedalo zaradi »trga- nja reprodukcijskih verig« itn. Les je res nepogrešljiv v vsakdanjem življenju. Pomanjkanje lesa bi povečalo pritisk na gozdove in s tem pospešilo njihov pro- pad, kar se je v zgodovini človeštva v manjšem merilu že pogosto dogajalo. 195 Temu bi sledila erozija, propadanje rodovitnih tal, vecja sušnost in vetrovnost. Tisti, ki danes tožijo, da se je naša dežela preveč zarasla z grmovjem in drevjem, se lahko pomirijo ob izgledih za prihodnost. Ce je prizadet gozd, je prav tako prizadeto kmetijstvo. Tako je pomanjkanje še večje in možnosti za zaposlitev so še manjše. Vse to pa še ni dovolj. Poleg umiranja gozda v Srednji Evropi nam grozJ se svetovna lesna kriza. Danes živimo v dobi naglega uničevanja gozda, ki utegne v nekaj desetletjih močno spremeniti podobo našega planeta. Uničenje gozda se je nekako začelo po letu 1950, ko se je po zaslugi obilne in poceni nafte začel vrtoglav vzpon civil;zacije. Ta je prinesel nekaterim preobilje, drugim bedo. Hkrati se je začelo eksplozivno množenje človeštva, posebno v revnem delu sveta. Kljub vsej nafti in premogu je danes za Tretji svet les najpomembnejši ali celo edini energijski vir. Ko lesa zmanjka, ostanejo le še posušeni kravjeki kot edino nadomestilo za les. Ljudi je vedno več, potrebe skokovito naraščajo, gozda in dreves pa je vedno manj. Moderna tehnika in pohlep po lesu sta se zažrla v tropske gozdove. Človeška revščina z ognjem, sekiro, pašo uničuje revne ostanke gozda. Vsako leto samo v tropskih krajih za vedno izgine najmanj 20 milijonov hektarjev gozda, to je približno povrŠ'ina Jugoslavije. Vsako minuto je na svetu 40 hektarjev gozda manj. V primerjavi z dosedanjo človeško zgodovino je tak razvoj izrazito neugoden, nekakšen kratek stik. Posledice tega so nepred- vidljive. Za nafto še najdemo nadomestilo, toda za gozd in les gotovo ne. Zato bo tudi lesna kriza hujša kot kakršnakoli naftna kriza. Danes se v Zahodni Evropi sicer še trudijo, da bi čim bolj povečali potrošnjo lesa in tako poživili konjunkture. Toda take idile pri nas ni in je tudi ne bo. Lesna kriza se že pozna. Tako gozdovi vedno bolj čutijo pritisk l>gozdne proizvodnje«. črne sečnje, črna trgovina z lesom, kraje lesa, nabiralci drv v gozdu, pritisk kmetijstva v gozdni prostor, oživljanje gozdne paše, ponovno navdušenje za kozje rejo itd., vse to so znaki lesne in še kakšne krize. Kaj lahko storimo za rešitev gozda? Umiranje gozda lahko ustavi le drastično zmanjšanje onesnaženja okolja. Izgleda, da bo prav varstvo okolja nekaj odločilnega za preživetje narodov, držav, družbenih sistemov ·in ureditev. Japoncem lahko zavidamo, toda ne nj'ihov izredni gospodarski vzpon, temveč njihovo vzorno varstvo okolja. še pravi čas so spo- znali, da brez zdravega okolja tudi zdravega gospodarstva ni. Tudi zahodnoevrop- skim državam lahko zavidamo njihovo varstvo okolja, čeprav zaostajajo za tistimi v Severni Ameriki. Bolj trag-ična je usoda tistih narodov, ki se dušijo v premoga- vem dimu, ki jih tlačijo ekološke, gospodarske, socialne in druge krize. še tako vestno, napredno, sonaravne gojenje gozdov umiranja gozda ne more preprečiti. Lahko le rešujemo, kar se rešiti da. Tako je treba propadlo drevje pravočasno pospraviti. Gospodarjenje mora biti še bolj negovalno, malo- površinsko, še bolj se mora prilagajaN vsem posebnostim rastišča. Sestav dre- vesnih vrst naj bo čim bolj naraven, da so možnosti za preživetje gozda večje. Osnovanje nenaravnih drevesnih monokultur je v kritičnih razmerah zelo nepri- merno. Na sploh je treba gozd skrbno negovati kot bolnika v življenjski nevar- nosti. Sicer pa gojiteljem ne moremo priporočiti drugega, kot da vse svoje znanje in sposobnosti čim bolj vestno uporabijo. V srednjeevropski gozdarski literaturi priporočajo mineralno gnojenje kot sredstvo proti umiranju gozda. Z gnojenjem je res možno popraviti stanje gozda, če ne zagrešimo kakšnih napak, npr. s pre- obilnim apnenj em. Vendar gnojenje položaj le ublaži, ne pa reši. 196 Na drugi strani pa dodatne obremenHve za gozd ne pomenijo samo seštevanja, ampak potenciranje obremenitve. ln takih obremenitev je danes dovolj. od eks- ploatacijskega pritiska na gozd s težkimi stroji, do pritiska človeške revščine s pašo, nabiranjem drv itd. Najnovejše pridobiNe eksploatacije gozda z raznimi }}integralnimi izrabami biomase«, s hajkami na »sečne ostanke<<, ogroženemu gozdu ne morejo koristiti. V gozdu, kjer drevje zaradi onesnaženja okolja ne more doseči kakšne večje starosti, je pomembno, da ga pravi čas naravno pomladimo. Nova generacija gozda ima zaradi svoje mladosti večjo odpornost proti vplivom onesnaženja. Poleg tega upamo, da se bo onesnaženje končno le zmanjšalo na znosna mero. Zato moramo še posebej skrbeti, da gozd ne bo ostal brez pomlad-ka. Le mladje zagotavlja nadaljnji obstoj gozda, hirajoče odraslo drevje ga žal ne more. Umetno mladje in razni nasadi pa žal še zdaleč nimajo takih možnosti za preživetje, kot jih ima naravno mladje. Naši gozdovi bi se v splošnem povsod lepo naravno pomladili, če ne bi gozdno mladje slu~ilo za pašo preštevilni rastlinojedi divjadi. Olupljen, odrgnjen, obgrizen gozd brez naravnega mladja, pomeni slabokrven in izkrvavel gozd, ki v težkih razmerah ne more preživeti. Škode zaradi divjadi so že postale samo po sebi umevno zlo naših gozdov. Na drugi strani imamo že dovolj primerov iz tuje in navsezadnje tudi domače prakse, kjer so gozd ob- varovali pred divjadjo, ne da bi lovstvo izgubilo karkoli od svo}ih resničnih vred- not. Nenaravna preštevilnost nekaj vrst divjadi pa gotovo ni v skladu z resničnimi lovskimi vrednotami. ln če gozd ne bo mogel preživeti, tudi divjad ne bo pre- živela. Pri potenciranem obremenjevanju gozda so škode zaradi divjadi danes še posebno usodne. če v kleščah gospodarske krize ne moremo kaj dosti stariN za varstvo okolja in narave, to ne velja za problem divjadi. Od vseh težkih problemov, ki pritiskajo gozd, je ta problem daleč najlažje rešljiv. Težke gospodarske raz- mere ne morejo biti prav nobena ovi'ra za reševanje problema divjadi. Samo nekaj zdrave pameti je treba :in problem se lahko reši hitro in enostavno v raz- meroma ozkem krogu prizadetih brez gospodarskih in političnih pretresov, brez velikih denarjev. Kljub temu pa škode zaradi divjadi postajajo iz leta v leto hujše. Tako je problem divjadi preizkusni kamen za našo sposobnost reši,ti gozd ,jn za vse tiste lepe besede o varstvu narave, ekološkem ravnotežju itn., izrečene ob raznih prilikah •in zapisane celo v zakonodaji. če najdemo celo med gozdarji lovce, ki }im je trofejno rogovje dosti bolj važno kot ekološko ravnotežje v gozdu, potem lovcem samim ne moremo zameriti. če ob tem preizkusnem kamnu gozdarji odpovedo, ne moremo gozdu obetati nič dobrega. 197 Oxf.: 232.328.1 VEGETATIVNO RAZMNOŽEVANJE GOZDNEGA DREVJA Milan Hoče var* Hoče var, M.: Vegetativno razmnoževanje gozdnega drevja. Gozdar~ ski vestnik, 42, 1984, 5, str. 198-210. V slovenščini s povzetkom v nemščini, cit. lit. 19. Prispevek obravnava možnosti, probleme in uspehe vegetativnega raz- množevanja s posebnim poudarkom na tehniki dela s potaknjenci. Vidno mesto je posvečeno uporabi na različnih področjih gozdarstva. Predvsem v sklopu programa žlahtnenja gozdnega drevja se z vključitvijo te nove tehnike odpirajo neslutene možnosti. V oceni rizikov uporabe klenskega materiala avtor svari pred nepremišljenim in nenadzorovanim snovanjem takih nasadov v gozdu. H o č ev ar , M.: Veg etati ve Propagation of Forest trees. Gozdarski vestnik 42, 1984, 5, pag.: 198-210. ln Slovene with summary in German, ref. 19. Possibilites and problems connected with vegetative reproduction are summarized and discussed. The paper is concentrated on the propagatlon technics by cuttings. The place of vegelative propagalion in the breeding program is discussed. White considering risks of clone·material application. author warns about inconsiderate and uncontro!led founding of such p[antalions in forests. Gozdne drevesne vrste ·običajno razmnožujemo s semenom (generativno), vendar tudi vegetalivno (klansko) razmnoževanje ni nekaj povsem izjemnega. Vemo, da je mogoče nekatere vrste topolov 'in vrb razmeroma enostavno razmno- ževati s potaknjenci, manj znano pa je, da je sposobnost vegetalivnega razmno- ževanja često odločilnega pomena za ohranitev neke vrste na ekstremnih rastiš- čih, kjer je fruklifi'kacija redka in slaba, pogoji kalitve in rasli nove rastline pa izjemno neugodni. Tako so raziskave pri smre~i pokazale (Kvoch, Amiet 1970), da bi bila njena gornja drevesna meja precej nižja, če se le-ta ne b'i na ekstrem- nih mestih trdoživo razmnoževala tudi z grebenicami. Prav tako mnoge ,rastline aridnega podnebja kljubujejo zapuščavljanju le, ker 'Se vegetativno razmnožujejo s koreninskimi poganjki. Vegetativno razmnoževanje temelji na fiziološki sposobnosti živih celic, omni- potenci, ki omogoča, da se iz enega rastlinskega dela (npr.: poganjka), skupine celic ali celo ene same cel'ice (lk,ivne ali celične 'kulture) razvije zopet cel orga- nizem. Za razliko od generativnega razmnoževanja, za katerega je zna6ilna slu- čajnostna rekombi'naci'ja genov obeh staršev v meiozi, nastane ,jn raste nova rasHina pri vegetativnem razmnoževanju z enostavno delitvijo celic (mitozo). Vsi potomci ristega matičnega drevesa imajo zato isto dedno osnovo, v rasti in obliki se razli'kujejo le tol•i'ko, kol•ikor rastejo v razHčnih okoljih. Drevesne vrste lahko vegetativno razmnožujemo s cepljenjem (heterovegeta- tivno) ali z okoreninjanjem poganjkov (avtovegetalivno). Pri heterovegetativnem razmnoževanju se deblo in ·krašnja nove rastline razv,ijeta iz cepiča, ·koreninski pletež pa rjz podlage. Cepljenje je razmeroma zamudno delo, vendar ga odlikuje dobro pri,jemanje tako mladih kot starih cepi- čev (uspeh 85 %). V gozdarstvu se je uveljavilo za razmnoževanje sadik pri s no- " Dr. M. H., dipl. inž. goz., VTOZD za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti Univerze Edvar- da Kardelja v Ljubljani, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU. 196 vanju klanskih semenskih plantaž. Vendar pa v zadnjem času prav na tem pod- ročju pomen cepljenja upada. Vzrok za to so novi koncepti žlahtnega gozdnega drevja, ki ne temelje več ,jzključno na selekciji odraslega drevja (Kieinschmit 1974), predvsem pa inkompatibilnost cepljencev, ki desetkajo klanske plantaže duglazije in hrasta (odmiranje, sušenje navidezno prijetih cepičev še vrsto let po cepljenju). Zahtevnejše od cepljenja je avtovegetativno razmnoževanje gozdnih dreves- nih vrst, ki je pogosto uspešno le, če uporabljamo rastne hormone i-n če vzgajamo rastline v kontroliranem okolju. Od vrste različnih postopkov ima danes praktični pomen le razmnoževanje s potaknjenci; zelo obetaven je tudi razvoj tehnike ce- ličnih kultur, ki ga tudi že uporabljamo v gozdarstvu (npr.: razmnoževanje tre- petlike, Popu/us tremula). Potaknjenci so 10-20 cm dolgi poganjki, ki jih narežemo v krošnji matičr.ega drevesa, jih okoreni-nimo, iz njih se razvije nova rastli na. Vsi potaknjenci, nabrani na istem -matičnem drevesu, ·imajo isto genetsko osnovo in so kopija matičnega drevesa. Pravimo, da pripadajo istemu ki onu. Za praktično uporabo vegetativno razmnoženih sadik, sta pc-membrii dve lastnosti: 1. Vsi potomci enega matičnega drevesa imajo enako genetsko osnovo ter iste genetske lastnosti kot drevo, katerega potomci so. To pomeni, da je mogoče z vegetaUvnim razmnoževanjem nadpoprečne lastnosti izbranih matičnih dreves v polni meri 1jn brez izgub prenesti na potomce in se s tem izogniti za genera- tivno razmnoževanje značilni regresiji k poprečju. 2. Kratki generacijski ci,kH (3-4 leta pri potaknjencih, 1 mesec pri celičnih kulturah) omogočajo masovno vzgojo sadik želenega tipa v zelo kratkem času ,jn hiter napredek pri selekciji. Z vegetativnim razmnoževanjem se izognemo dolgemu čakanju na cvetenje in težavam zaradi slabe ali neredne fruktifikacije. Vegetativno razmnoževanje je v svetu že prerastlo znanstvenoteoretični nivo in dobilo operativni pomen. To velja še prav posebno za razmnoževanje s po- taknjenci, na katerega se bomo omejili v nadaljevanju tega sestavka. Problemi vegetativnega razmnoževanja s potaknjenci Uspeh vegetativnega razmnoževanja je odvisen od mnogih dejavnikov, katerih vpliv empirično sicer poznamo, vzročne, fiziološko-funkcionalne povezave pa mnogokrat le domnevamo. Od endogenih faktorjev, ki vpl,;vajo na uspeh razmnoževanja s potaknjenci, so primarnega pomena: fiziološko stanje potaknjencev v trenutku reza ter starost matičnega drevesa, od zunanjih dejavni·kov pa predvsem vrsta in ~koncentracija uporabljenih rastnih hormonov, način skladiščenja in priprave potaknjencev, medij v ,katerem jih vzgajamo (substrat, vlaga, svetloba, temperatura) ,;n od ukrepov za preprečevanje transpiracijskih izgub. Starost matičnega drevesa, na katerem režemo potaknjence, ima daljnosežne vplive na uspeh razmnoževanja kot tudi na prihodnjo rast sadik (tabela 1). Pri vseh drevesnih vrstah s starostjo pojema sposobnost okoreninjanja, slabša se ko- reninski pletež, prehod od vejnate (plagiotropne) rasti potaknjencev k pokončni (ortotropni) je dolgotrajen, intraklonalne razlike se večajo. Praviloma se okore- ninijo le mladi potaknjenci, že pri 10-20 letih je to mnogo težje in uspeva pri sta- rejših le 1izjemoma. Vegetativno razmnoževanje 100 in večletnih dreves (npr.: plus dreves v semenskih sestojih) s potaknjenci z današnjo tehniko ni mogoče 199 "' o o starost 1 }- mlado pomladitev rez (npr.: živa meja) ~ ponovno razmnoževanje :O panjevski poganjki ~ adventivni poganjki 0 celične kulture o_ ro ~ ·c .c 2 staro Tabela 1: Vpliv starosti matičnega drevesa na lastnosti potaknjencev Matično drevo ocena lastnosti - težavna ocena kakovosti negotova selekcija - negotova prognoza razvoja odrasle populacije na osnovi rasti v mladosti (nezanesljivost zgodnjih testov provenience) + kakovost dobro vidna ,J. + zanesljiva selekcija okoreninjenje + dobro + dober koreninski pletež -slabo - slab koreninski pletež - močna odvisnost od mesta odvzema potaknjencev Potaknjenec rast klanskih sadik + rast kot pri semenkah + pokončna rast + homogena populacija - ne fruktificirajo ± habitus in rast kot staro drevo + fruktifikacija - kulminacija rasti prekoračena, izguba prirastka - česta plagiotropa rast ± kakovost in struktura lesa kot pri starih drevesih - staranje klanov - heterogena populacija o::~::~co.~ ~"'=~-~~ 0A::J .., .... 0 -•o Q.....,. -·-'-·0> A ::J ::J-"(1) --....,.3:::::10> -'-· ao~3-0 ~ ~~ -3_ 0 ~-~~i ~~"03~::JN~~--N~~~ ~§~ ."~~ O~::~<=ro -- c ro-ooo_ "' ~~ " ro3=ro"~ "- O>~ - ~"3~"'N" O> rr-~a"~"' 3 ""'g"-g"~3~~o "o~ -"3 "="'&-~<~"3 -3~"'rr "~" ",< UH ...... O>._· 3 o -·<-·- 0 o-·(J) 0 0< ~O> 3--o <~:J0 11 ~A<::r- N ...._.- -· 0 -· 0> "-• N (!) ...._ • ...._. (J)< ..... O> O < 01 -· 0> 1 " O O.. osvetlevanja kultu;, Izrednega pomena je zaneslj-iv tehnični sistem za preprečevanje izsuševanja potaknjencev. Uveljavila sta se dva sistema. Za razmnoževanje ·iglavcev v velikih koHčinah se je uveljavil princip trans- p·iracijske zaščite z vodnim filmom preko sistema razpršilnih šob, ki so na- meščene 1 m nad gredo (sli·ka1). Trajanje in pogostost pršenja krmilijo v od- visnosti od hitrosti ·izhlapevanja avtomatična tipala (elek1ronski list, vodna tehtnica). Pri smreki npr. se šobe vključujejo vsakih 10 minut, pršenje pa traja 4-5 sekund, kar znese približno 7-10 l/m2 na dan. Vodne kapljice morajo biti čim manjše, sicer je izpiranje listnih površin in tal premočno. Zaradi visokih, stalnih padavin uporabljamo le močno porazne koreninske substrate (čisti· pesek ali substrat z visokim deležem peska). Sistem vodnih zamegljevalcev, ki zagotavljajo stalno visoko zračno vlažnost med 95 do 100 'lo se je uveljavil .pri razmnoževanju listavcev. Tudi ta sistem deluje avtomatično s pomočjo higrostata. Ker so padavine minimalne, je po- trebno občasno zalivanje koreninskega substrata, ki običajno vsebuje večji delež šote. Doseženi uspehi Danes večino naših drevesnih vrst razmnožujemo z večjim aH manjšim uspe- hom tudi s potaknjenci. Pri smreki so 'intenzivne raz:iskave v zadnjih dvajsetih letih vodile do razvoja metode, primerne za operativno razmnoževanje (Kieinschmit in sod. 1973, Jestaedt 1980, Hočevar 1981). Tako danes, npr.: v Nemčiji in Franciji, vzgajajo v plastenja- kih več milijonov potaknjencev letno. Pri uporabi mladih potaknjencev je uspeh razmnoževanja 90-100%, pri starejših pa od 30 do 70%. Smrekove potaknjence vzgajajo od marca do jul'ija v plastenjakih, potem jih presajajo na prosto in oskrbujejo kot običajne semenke. Ze po nekaj letih potaknjencev ni mogoče ločiti od sadik, ki so zrasle iz semena (slika 2). Pri macesnu so obsežne raz:lskave na švicarskem gozdarskem inštitutu vodile do razvoja metode, ki zagotavlja 60-75 'lo -uspeh pri 8-10-letnih potaknjencih. Macesnovi potaknjenci se že v drugem letu ne razlikujejo od semenk (slika 3). Podoben uspeh smo dosegli tudi pri razmnoževanju 16-letnih potaknjencev ze- lenega bora (60 °lo), medtem ko je bilo koreninjenje rdečega bora zelo različno (20-50 %), tako da bo pri tej drevesni vrsti potrebno z raziskavami nadaljevati. Pri duglaziji (Kieinschmit 'in sod. 1976, Franclet 1974, Ko bert 1980) •in jel~i (Ho- čevar 1982) je razmnoževalna tehnika pojasnjena (uspeh: 65-80 °lo), praktično uporabo zavira le močno ·in dolgotrajna plagiotropna rast sadik. Pri listavcih se prav nekatere gospodarsko pomembne vrste le težko razmno- žujejo s potaknjenci. Povsem na začetku smo še pri hrastu, kjer nam uspeva le razmnoževanje nekajletnih potaknjencev (Kieinschmit in sod. 1975, Spethmann 202 Sl.1. Vzgoja smrekovih potaknjencev v plastenjaku. Nad gredo je viden dvojni sistem razpršilnih šob. Letna proizvodnja je 180.000 potaknjencev Sl. 2. Habitus in koreninski sistem petmesečnega (levo) in triletnega smrekovega potaknjenca {desno) Sl. 3. Macesnovi potallao klanov/ proi:z;voduja semena 21 genetsko testiran H -~ semenski material ~ genetsko testiran ~ 3lvisokokakovosten ~ semenski material " •~ o " o " > '" ~• " • " , • o ~ ~ " • • .o • • c o • '" o .o " c •n • • " ~ •.-1 '1j > c " • • o " > ~ ~ o • " > p, . ..."o ~ • ~ •n c " ~ " >• •• • c ·.-1 •.-1 • " > p. .:";, • ~ • " . " •~ '" > '" ,n o " " " ~ '" •' ' ' Tako je uspelo selekcionirati in avtovegetativno razmnožiti sadike, ki jih odlikuje posebno pozno spomladansko odganjanje. V Nemčiji Jih že uporab- ljajo pri pogozdovanju na ekstremnih rastiščih. Potaknjence v te namene nabirajo na matičnih drevesih izjemne rasti, v kulturah, ki rastejo na takih rastiščih. Podobno lahko selekcioniramo in razmnožujemo osebke za pogozdovanje na zamočvirjenih rastiščih. Pr,j domačem kostanju vemo, da je odpornost proti raku deloma genetsko pogojena; tudi te je mogoče razmnoževali s potaknjenci in jih nato prenesti v gozd. Poseben problem postaja v zadnjem času ponovna ogozditev •imisijsko ogroženih rastišč. Klanske zmesi odpornih sadik so v takih primerih često edina možna rešitev. Pri listavcih kakovost in struktura lesa močno vplivata na prodajno ceno sor- timentov. Ker pa so lastnosti lesa poligensko Hksirane, je s klas·ičnim žlahtne- njem in generativnem razmnoževanjem vzgoja sadik izredno zahtevna in dolgo- trajna naloga. Z avtovegetativnim razmnoževanjem se prav tu odpirajo povsem nove možnosti. To velja predvsem za tiste drevesne vrste, kjer lahko s potak- njenci panjevskih poganjkov razmnožujemo tudi stara matična drevesa, katerih kakovost lahko zelo zaneslJivo ocenimo (češnja, javor, jesen, kmalu verjetno tudi hrast). Za ponazoritev velikih možnosti, ki se nam odpirajo z novo tehniko na po- dročju žlahtnenja gozdnega drevja, so zanimive raziskave razmnoževanja s po- taknjenci pri robiniJ'i. Pri razvoju razmnoževalne tehni·ke smo na gozdarskem inšti·tutu v Birmensdorfu (Švica) povsem nepričakovano dobili klone brez trnov, ki so ohranili to lastnost tudi pri ponovnem razmnoževanju. Riziki in nevarnosti klanskih nasadov Največja nevarnost vegetativnega razmnoževanja je osiromašenje in zmanj- ševanje genetske pestrosli drevesnih vrst, k·i je za obstoj v heterogenem okolju življenjskega pomena. Škode in kalamitete, ki se javljajo v kmetijstvu zaradi ekstremne selekcije ter občutlj-ivost enoklonskih topolovih nasadov v gozdarstvu, nam morajo blti v svarilo. Za vsako ceno moramo zato ohraniti genetS'ko varia- bilnost s pravilno zastavljenimi programi žlahtnenja ·in s premišljenim snovanjem in kontrolo klanskih nasadov v gozdu. Za nasade v gozdu moramo uporabljati zmesi z vsaj 100 kloni. To pravilo moramo brezpogojno spoštovati, čeprav kratkoročne koristi včasih narekujejo drugače. Nevarnost, da v praksi izberejo le klone, ki trenutno kažejo optimalne lastnosti (npr.: rast v drevesnici ali prijemanje pri pogozdovanju) je velika, zato znanstvene institucije še odlašajo s široko prodajo klanskih zmesi ·in čakajo, da bo uspelo razviti praktične postopke za identifikacijo klanskega porekla. Pomen raziskav vegetativnega razmnoževanja za slovensko gozdarstvo Prvi uspehi, ki smo Jih dosegli z razmnoževanjem smreke ·in metasekvoje s potaknjenci (Eieršek in sod. 1984) kažejo, da bodo v kra!kem to tehniko obvladali tudi pri nas. Seveda investicije in strošk·i ne bodo upravičeni, če vegetativnega razmnože- vanja ne bomo znali vključiti v aplikal'ivne raziskave in ga uporabili za dosego operativnih ciljev. Avtovegetativno razmnoževanje moramo vključiti v program žlahtnenja gozd- nega drevja, ki ga moramo hkrati posodob'iti in prilagoditi današnjemu nivoju zna- 207 nosti in mednarodnim predpisom o kakovosli genetskega materiala (semena in sadik). To je pomembno, ker bi Jugoslavija lahko postala pomemben izvoznik na tem področju (OECD 1974). V tem -programu bi bilo avtovegetativno razmnoževanje vključeno z indivi~ dualno selekcijo najboljših osebkov izbranih in testiranih provenienc pri proiz- vodnji sadik, in to za snovanje klanskih semenskih plantaž. Sama proizvodnja semena bi potekala, kot do sedaj. generativno, s čimer bi se izognili zlorabam pri klonsldh nasadih v gozdu. Povsem drugo področje uporabe vegetativnega razmnoževanja bi bila proiz- vodnja v posebne namene selekcioniranih klanskih sadik (lesna proizvodnja, kakovost lesa, rezistenca) za snovanje lesnih plantaž in pogozdovanja na izjemno tež~ih rastiščih. Pri tem pa moramo pri vnašanju klanskih sadik v gozd že takoj na začetku predvideti tudi način genetske ·kontrole. Povzetek Danes lahko večino gozdnih drevesnih vrst razmnožujemo tudi vegetativno. Cepljenje je v praksi preizkušeno; v gozdarstvu se je uveljavilo za razmnože- vanje sadik pri snovanju semenskih plantaž. Pri nekaterih drevesnih vrstah se javlja težava zaradi inkompatib"ilnosti cepi čev in podlage. Razmnoževanje s potaknjenci je cenejše, toda tehnološko zahtevnejše. Po- taknjence moramo vzgajati v kontroli ranem okolju (steklenjaki, plastenjaki) •in upo- rabljati rastne hormone. Metoda vzgoje smrekovih in macesnovih potaknjencev je zrela za praktično uporabo, pri duglaziji in jelki pa širšo uporabo zavira vejnata rast sadik. Pri listavcih ostajajo nekatera nerešena vprašanja predvsem pri razmnoževanju hrasta 1in bukve. Praviloma lahko uspešno okoreninimo le pog anj ke z mladih matičnih dreves. Zaradi prednosti klanskih sadik (potaknjenec je genetska kopija matičnega drevesa, kratki generacijs~i cikli) se je vegetativno razmnoževanje že uveljavilo na različnih področjih gozdarstva: pridelava sadi·k, žlahtnenje gozdnega drevja, raziskovalno delo. Z vegetativnim razmnoževanjem se predvsem v žlahtnenju gozdnega drevja odpi•rajo neslutene možnosti. Izbrane genotipe (rast, lesna kakovost, odpornost) iz provenienčnih poskusov, zanimive hibride in mutacije lahko hitro in v velikih količinah vzgajamo za nadaljnje žlahtnenje ali za snovanje nasadov v gozdu Nevarnost, ki preti pri nesmotrni in nenadzorovani uporabi ·klonsk·ih sadik, je osiromašenje genetske pestrosti gozda. Temu se lahko izognemo, če bomo pr·i snovanju semenskih plantaž in nasadov v gozdu uporabljali zmesi, ki vse- bujejo vsaj 100 različnih 'klanov. Dokler ·ne bodo izdelani praktičn•i 'lesti za identifikacijo klonsl\J!g. Fortsz., 35, 26: 684-{;86. 3. Hočevar, M., Kobert, H., 1981: No.chzucht von Lindenpf!anzen {Tilia cordata Mi!!.) durch die Steck~ lingsvermehrung Allg. Forst.- u. J.- Ztg., 152, S: 94-96. 4. Hočevar, M., Burkart, T., 1982: SubstratdOngung bei der Steck!ingsvermehrung der Fichte {Picea :~bies J\lig. Forst.- u. J.- Ztg., 146, 10: 179-185. 12. Kleinschmit, J., Schmidt, J., Sauer, A., 1976: Versuche zur Slecklingsvermehrung von Douglasien. Forstarchiv, 47, 11:226-231. 13. Kobert, H., 1980: Vegetative Vermehrung von Waldbiiumen durch Triebstecklingen, Deutsche Baumschule, 32, 10: 395--401. 14. Kuoch, R., Amiet, R., 1970: Die VerjOngung im Bereich der obern Waldgrenze der Alpen. Eidg. >\nst. forst. Versuchswes., Birmensdorf, Miti.: 46, 4: 159-328. 15. Monchaux, P., 1982: J::picea commun; selection massale en pepiniE!re. AFOCEL- 1982, Paris. 16. OECD, 1974: Systema de I'OECD pour la contr6le de mat8riales forestiers de reproduction deslines 3.u commerce international. Evrop. organizacija za vzajemno pomoč (OECD), Paris. 17. Spethmann, W., 1980: Einfluss von Substrat und Bodenheizung aut die Spross- und Wurzelentwicklung von Douglasienstecklingen. Forstarchiv, 51, s: 84-93. 18. Spethmann, W., 1982: Stecklingsvermehrung von Laubbaumarlen. l. Versuche mit Ahorn, Esche, Eiche, Buche, Kirscha, Linde, Birke. Allg. Forst.- u. J.- Ztg., 153, 1/2: 13---24. 19. Stutz, H. P., Hočevar, M., Burkart, A., 1983: Vegetative Vermehrung der Esche mit GrUnstecklingen, Forstw. Cb!., 102, 6: 337-343. VEGETATIVE VERMEHRUNG VON WALDBAUMARTEN Zusammenfassung ·Heute k6nnen wir die meisten Waldbaumarten auch vegetativ vermehren. Die heterovegetative Vermehrung durch Pfropfungen ist praxiserprobt. ln der Font- wirtschaft hat sie eine gewiBe Bedeutung bei der Anlage von Samenplantagen erlangt. Bel einigen Baumarten treten Schwierigkeiten wegen der Unvertr8glichkeit der Reiser und Unterlage auf. Die Vermehrung durch Stecklinge ist billiger, aber technologisch anspruchsvoJier. Eine erfolgreiche Stecklingsvermehrung ist nur im kontrolierbarem Milieu {Gew8chshaus, Plastikhaus) und bei Verwendung von Wuchsstoffen m6g!ich. Praxisreif ist die Stecklings- vermehrung von Fichte und L8rche, die praktische Verwendung von Douglasien- und WeiBtannenstecklinge wird durch den astf6rmigen Wuchs der Pflanzen verhindert. Bei Laubbiiumen bleiben einige ungel6ste Probleme, ver allem bei der Vermehrung von Eiche und Buche. ln der Regel k6nnen nur Reiser von jCrngeren Mutterbiiumen erfolgreich be- wurzelt werden. Die Vorteile der vegetativen Vermehrung (die Stecklinge sind genetische Kopien des Mutterbaumes, kurze Generationszyklen) wurden von der Forstwirtschaft erkannt und auf 209 verschiedenem Gebieten verwendet. Die gegenwš.rtig wichtigsten Anwendungsgebiete sind Pflanzennachzucht bei Mangel an Saatgut, die AuslesezUchtung und die Forschung. Die ungeahnten M6glichkeiten bieten sich beim Einbezug der vegetativen Vermehrungs- technik in der ZUchtung an. Die ausgew§.hlten Genotypen (Holzprodul11 .•, 1'•/ 1 , 11,'>1'>'1 • - li,UOiio,'l • _, lo·l<> I'Jhll l,foi,•J;• o O,'•ihlo >< - !1,11111'>11 x ,> l.•le> 1'1111 y U,lh'ol • 0,1'1'•1"- 11,11~(!,>(1 x;> 325 375 L._-'-c--..Lc---4> 425 475 SZS .J/ha LESNA ZALOGA Skupinsko prebiralni in mešani sestoji -pokrivajo najmanjši del povrs1n na jelovo-bukovih rastiščih. Tudi tu jelki vitalnost upada in bo v prihodnje težko vzdrževati prebiralno zgradbo. Ob upoštevanju intenzivnosti sušenja, dosežene razgradnje sestojev, zastopanosti jelke v lesni zalog·i, razvojne usmeritve sestojev in "intenzivnosti ,naravnega pomlajevanja je na območju Gozdnega gospodarstva Postojna 14.115 ha sestoj ev (21 'lo vseh gozdov območja ali kar 36 'lo vseh rastišč jelke-bukve 'in jelke), kjer je sušenje jelke doseglo kritično stopnjo. Toliko imamo v območju krHičnih pomlajencev, ki }ih bomo morali obnoviti najkasneje v 20 lelih. če k temu dodamo še ugotovitev, da je v območnih gozdovih še izredno neugoden razpored razvojnih faz, ki močno odstopa od normalnega stanja (dobro desetletje je obnovo preprečevala neusklajenost med rastlinojedo divjadjo in nje- nim okoljem in šele v zadnjem obdobju so bili doseženi določeni pozitivni pre- miki) spoznamo, kako je ogrožena trajnost vseh gozdov v območju. 224 Razvojna faza Dejansko stanje 1 Normalno stanje 1 Odstopanje % v% ±% Mladovje 9 13 -4 Prirastnik 37 72 -35 Pomlajen ec 54 15 +39 Rezultat tako obsežnega sušenja jelke je tudi velik delež sušic jelke v letnem etatu, ki znaša po ocenah za preteklo desetletje (1971-1980) 9% (samo pri iglavcih pa 12 %). Stopnjevanje sušenja jelke v zadnjih 30 letih je zarisano na grafikonu 1, kjer je prikazano zniževanje proizvodne sposobnosti lesnih zalog jelke v gozdnogospo- darski enoti Škocjan. Grafikon, k•i je narejen na osnovi analize 260 ha enomernih jelovih sestoj ev na raslišču A. F. din. c/ematidetosum (danes so ti sestoji stari 110-120 let), prikazuje naglo upadanje tekočega prirastka jelke od 1954. do 1974. leta. Upadanje vitalnosti se je na tem rastišču pričelo kazati že pri sta- rosti sestaja 80-SO let, od te starosti naprej je naglo padal tekoči prirastek, kar je povzročilo, da je tudi poprečni starostni prirastek že pri dobrih 100 lelih dose- gel svojo kulminacijo. Podobni neugodni trendi razvoja jelovih sestojev se kažejo tudi na drugih rastiščih ·in v drugih gospodarskih enotah. Tak primer močnega upadanja debelinskega prirastka jelke je prikazan tudi na grafikonu 2. Vidimo, da prirastek v zadnjih 20 letih upada na vseh rastiščih jelovo-bukovega gozda. Z globinskim vrtanjem smo zajeli priraščanje v debelina v zadnjih 20 letih in za vsako desetletje posebej izračunali regresijsko krivuljo. Pri krivulji debelinskega prirastka iz desetletja 1964-1973 smo upoštevali debeline (debelinske stopnje), ki jih je to drevje •imelo 1973. leta. če te korekcije ne opravimo, bi bilo prikazano znižanje prirastka manjše, kot je v resnici. Pre- seneča pa ugotovitev, da na videz vitalne jelke zelo slabo priraščajo. Pri takih trendih priraščanja (upoštevati moramo, da je na območju Gozdnega gospo- darstva Postojna delež jelke v celotni lesni zalogi kar 51 %) so seveda previsoko ocenjeni tudi prirastki v načrtih gozdnogospodarskih enot in to moramo pri prikazovanju odnosov med etatom in prirastkom upoštevati. 3. Izkušnje pri dosedanji sanaciji nevitalnih jelovih in mešanih sestojev Z obnovo prastarih, slabovitalnih jelovih in mešanih gozdov jelke in bukve se pri Gozdnem gospodarstvu Postojna ukvarjamo že 20 let. Skoraj vso to dobo pa je obnovo spremljala neusklajenost med rastlinojedo divjadjo in njenim živ- ljenjskim okoljem (to pa se je odražalo v močnem negativnem vplivu divjadi na gozdno mladje in v slabšanju kvalitete same rastlinojede divjadi, predvsem jelenjadi), ki je poleg drugih težav pri obnovi jelovih in jelovo-bukovih gozdov (Gašperšič 1) krojila usodo rezultatom, tako naravne kot umetne obnove. Osnovni rezultat vseh zgoraj naštetih dejavnikov je, da je obnova uspela v premajhnem obsegu za tako neugodno sestojno stanje. Poleg naravne obnove, ,ki smo se je posluževali v mešanih sestojih, smo v pretežno čistih sestojih jelke (kjer ni bilo pričakovati naravne obnove) 'izbrali umetno obnovo in to: - s setvijo smreke (poskusili smo tudi z jelko) v vrzelaste sestoje, s tem da- smo ohranili vse vitalno in ·kvalitetno drevje 225 A- F din ompho/odetosum G.e. Leskovo dolino A-F din mercurioletosum G. e. Lesko vo dolino 10 lctn.i dcb.prir. / / / 10 letn~ :::eb.p .:r. ---1964-73 60 50 / / / / / 11 13 15 D.st. A- F din lycopodietosum G.e. Leskovo dolino --1974-83 60 ·-0 JO 20 10 1 L__L __ L_~ __ L__L __ L_ __ S 7 9 11 13 1 'J D. st. A-Fdin ompho/odetosum G. e. Snežnik 10 lctrri deb. p!"i!". 1:: l~tni. deb pr.::.r . 60 - / .......... ..... 60 =;o I.;Q 30 20 10 / / / / / / / / / / / / ')J 30 20 l'J / / / / / / /_.,.,. ............ ----- 1 1 i 5 7 9 11 13 15 D.st. 3 5 7 9 li 13 15 J. st. Grafikon 2: Primer)ovo 70 letnega debelinskega prirastka jelke za obdoQje 7974-83 in !964 -73. Podatki ko- žrdo no mof:no zniževanje debelinskega pri- rastko jelke no rastišbh. Starost jelke 720-!50 let. - v vrzelaste sestoje smo podsajavali tudi dveletne smrekove semenke iz drevesni ce - v večje praznine (jedra premera dveh drevesnih višin in več) smo sadili 4-letne sadike smreke. Rezultati naravne obnove niso bili ugodni, vendar za to v glavnem ni bil vzrok naravni pomladitveni potencial mešanih jelovo-bukovih-smrekovih gozdov (na ograjenih ploskvah naravna obnova v mešanih sestojih ugodno poteka). temveč v preštevilni rastlinojedi divjadi, neusklajeni s prehrambenimi razmerami v okolju. Setev smreke v krpice in podsadanje dveletnih semenk smreke sta uspeli, vendar je nadaljnji razvoj tega mladja preprečila rastlinojeda divjad, ki je nežno mladje smreke, ki ga ni možno zašoititi, močno objedala. Tarča rastlinojede divjadi bo ta nežna smreka verjetno tudi v primeru, če bo rastlinojedov mnogo manj, in zato je smiselno to vrsto obnove uporabljati le ·izjemoma. Tako so bili dobri rezultati v glavnem le pri sadnji 4-letnih sadik smreke, na površine velikosti s premerom vsaj dveh drevesnih višin ali več. Sadnja drevesnih vrst je bila na pretežnem delu območja mogoča le v ograjah (macesen, du- glazija, listavci). Pestro izbiro •in tudi dovolj veliko število mladja listavcev pa dobimo na večjem ·delu rasNšč jelovo-bukovih gozdov že, če z ograjo izločimo rastlinojedo divjad. Zato sadnja in ograjevanje listavcev nikakor ni ne potrebno ne smiselno. Dovolj jih bomo imeli, če bomo uskladili odnose rastlinojede divjadi z prehrambenimi in bivalnimi zmožnostmi okolja, (seveda tega ne smemo s posegi slabšali, ampak z ukrepi izboljševati). 4. Kako naprej Velik delež jelke v lesni zalogi območja (51 'lo lesne zaloge), velik obseg sušenja jelke v skoraj čistih enomernih jelovih sestojih, močno upadanje pri- rastka, neizkoriščen rastiščni potencial in neugoden razpored razvojnih faz ter tudi izpad jelke v mešanih sesto}ih zahteva hitro ukrepanje. Sušenje jelke moramo sprejeti kot dejstvo in ga vključili v gospodarjenje kot »normalen« sestavni del dogajanj v gospodarskem gozdu. Tu bi moralo veljati še vodilo, da jelke ne smemo kar preprosto odpisati, ampak nanjo računati tudi vnaprej, seveda z določeno rezervo, v mešani in ne v 6isti oblik·i. Za ponovno normalno razmerje razvojnih faz in sanacijo sušečih jelovih se- stojev za melioracijo malodonosnih gozdov ·in grmišč moramo na območju Gozd- nega gospodarstva izvršiti obnovo in melioracije na 1010 ha letno. Obseg same obnove znaša 81 O ha, od tega je na 64 °/o površine predvidena naravna in na 36 °/o umetna obnova. Na rastiščih jelke-bukve pa je po skupinah gospodarskih razredov z območnim gozdnogospodarskim načrtom za obdobje 1981-1990 predviden naslednji obseg obnove (tabela na str. 228). Na jelovo-bukovih in jelovih rastiščih moramo letno obnoviti 626 ha gozdov, od tega je 55 °/o površine z naravno in 45 °/o z umetno ·obnovo. Ob upoštevanju sestojnih razmer ·in porušenega razporeda razvojnih faz bomo morali sestoje s takim tempom obnavljati 25-30 let. Razmerje med naravno in umetno obnovo je postavljeno na osnovi sedanjih razmer, tako pri uskladitvi odnosov med gozdom in divjadjo kot samim pomladitvenim potencialom jelovo-bukovih gozdov. Tu je va- žen predvsem obseg, ki ga glede na stanje sestojev moramo doseč·i; ob ugodni prirodni obnovi se bo obseg umetno znižal. 227 Naravna obnova Umetna obnova Skupaj Skupina gospod. razredov delež obnove delež obnove delež obnove ha v Ofo od ha v% od ha v Ofo od povr. povr. povr. enomerni jelovi sestoji z upadajočo vital nostjo 87 0,8 193 1,8 280 2,6 dvoslojni jelovo-bukovi in na bukev usmerjeni sestoji 131 1 ,O 64 0,5 195 1 5 smrekovi in na smreko usmerjeni sestoji na rastišču jelke-bukve 80 1,3 28 0,5 108 1.8 skupinsko prebiralni in mešani sestoji jelke, smreke in listavcev 40 0,6 3 43 0,6 skupaj jelovo-bukova rastišča 338 0,9 288 0.7 626 1,6 Kjerkoli je možno, obnavljamo sestoje naravno. Na vseh rastiščih ·in sestojnih razmerah, ki omogočajo naravno obnovo (ali dajejo upanje zanjo) se usmerjamo nanjo in po potrebi preredko zasnovano mladje le spopolnimo Naravna obnova uspeva predvsem na jelovo-bukovih rastiščih na dolomitu in nekarbonatnih pod- lagah in kjer so mešani sestoji jelke, smreke •in bukve ter javora in bresta. Končno je uspeh naravne obnove vezan še na stalno vzdrževanje ravnotežja med rastlin- stvom ·in rastlinojedo divjadjo, saj je šele tedaj omogočeno normalno preraščanje mladja v višje razvojne faze sestaja. Skoraj čisti enomerni jalovi sestoji (več kot 80% jelke v lesni zalogi) z upada- ječo vital nostjo na rasliščih A. F. c/ematidetosum, A. F. din. ompha/odetosum, A. F. din. dentarietosum ·in A. F. din. mercurialetosum pa se v glavnem naravno ne obnavljajo. Na vseh teh rasriščih, z 1izjemo A. F. din. mercurialetosum, se vrzelasti sestoji močno zaplevelijo in obilen zeliščni in grmovni sloj še dodatno ovira že tako neugodno naravno obnovo takih sestojev. Prav gotovo bi tudi tu prek pionirske vegetacije po naravni poti spet prišli do primernega gospodarskega gozda, vendar je ta pot predolgotrajna (več generacij) •in bogat rastiščni potencial bi bil predolgo neizkoriščen; zato je umetna intervencija upravičena. V takih se- stojih -in rastiščnih razmerah predvidevamo ('in tudi že uresničujemo) sadnjo na dobrih dveh tretjinah površin s 4-letnimi sadikami smreke. Na 1 ha sadimo do 3000 sadik, kar omogoča z nego v mlajših razvojnih fazah vključiti v umetno osnovane nasade smreke naravno mladje listavcev ·in jelke. Z ohranjanjem vseh Hstavcev pričnemo že pri obžetvi 1in čiščenju ter jih po- spešujemo pri redčenjih. Pričakujemo (imamo tudi že take primere), da se bo v varstvu smreke pomladila še jelka. Tako predvidevamo, da bomo z obnovo da- našnjih čistih jalovih sestojev ob zrelosti dosegli mešane sestoje jelke: smreke: listavcev v razmerju 10-20:50-60:30-40. Pri obnovi (naravni ·in umetni) praviloma ohranjamo vse perspektive in vitalne skupine premera višine drevesa in več, v posameznih primerih pa tudi manjše. ln kakšna naj bo velikost površine v obnovi? Pri naravni obnovi velikost in oblika površine za obnovo ni problem, pripravlja se za obnovo in kasneje svetli in sprošča mladje na vsej površini, ki je potrebna obnove. Tudi če gre za velike 228 strnjene komplekse se lahko brez posledic (ekoloških, krajinskih itd.) odločamo za obnovo, saj na površini v obnovi še ostaja za daljšo dobo pomemben del najvitalnejšega in kvalitetnega drevja. Ali velja to tudi za umetno obnovo s sadnjo? če se med seboj mozaične prepletajo površine za naravno obnovo in sadnjo, oziroma če se med seboj prepletajo nevitalni vrzelasti sestoji, ki so potrebni obnove s sadnjo in vitalni in perspektivni deli sestojev, tudi ni težko potegniti racionalne in tudi ekološke ·in krajinske estetske meje, do kod bomo obnavljali s sadnjo. Mnogo težja pa je odločitev na področjih, kjer so večji strnjeni kompleksi nevitalnih starih, skoraj čistih jelovih gozdov. Takih področij z več 100 ha pa tudi 1000 ha skupaj na območju Gozdnega gospodarstva ne manjka. Sem sodijo skoraj či;sti jelovi sestoji na rastišču A. F. dinaricum clematidetosum okrog Rakeka, Begunj, Rakovega Škocjana, obrobja Cerkniškega jezera in okolice Postojne. če se bo sušenje jelke nadaljevalo s sedanjim tempom (verjetno pa bo šlo še hitreje). bo potrebno vsaj 70 'lo teh površin obnoviti najkasneje v 30 letih in to kar tri četrHne s sad njo. Tu so žal površine namenjene obnovi, zaradi večjega obsega presvetljenih, nevitalnih in sušečih sestojev (če temu pogosto sploh lahko rečemo sestoj), ,ki ,imajo obilne grmovne in zeliščne sloje, s sadnjo mnogo večje. Nobenega pravega razloga ni za omejitev obsega pri sadnji, če pa se podobno sestojno stanje nadaljuje še naprej in te površine po prioriteli sodijo v obnovo. Osnova za pravilno obnovo je poglobljeno, natančno gojitveno načrtovanje. Osnovne usmeritve temu načrtovanju dajejo enotni, za območje določeni kriteriji. Ob upoštevanju sestojnega stanja je skupni potrebni obseg obnove razdeljen po gospodarskih razredih in nato na osnovi zastopanosti posameznih gospodarskih razredov po gospodarskih enotah še na gospodarske enote (revirje). Pri revizijah 80 10 LETNI DEBELINSKI PR lli'ASTEK .· .·· .· 70- -G.e.Snežnik ---G. e. Lesko vo dolina 60 ········G.e. Požacfe 50 40 30 - 2.0 10 DEBELINSKA STOPNJA 1-------.L_ -- __ _j --~-L__.L__j_ ____ _j~___________l._ __ ______j___ 3 4 r, 6 7 'd 9 10 11 12' 13 14- 15 1t5 Grafikon 3 'Primerjava JO letnega debelinskega prirastka jelke (v sestojih z deležem jelke nad 80%! na rostiStu Abieti-Fogetum din. ampholodetosum (vrtano 19831eta) Tako ugotovljene primerjave uporabljamo za dol oti lev prioritete zo obnovo. . . . . Nqjpr~ pristopimo~ obnovi na ploskvi v G.e. Snežnik kJer Je pri- rastek Jelke nCljniŽ)I. 229 načrtov gozdnogospodarskih enot se seveda na osnovi podrobnejših analiz stanja sestojev, razvoja .Jn ciljev obveze, preverijo in po potrebi korigirajo. Prioriteta obnove se tako med gospodarskimi razredi kot v samih gospodarskih razredih ugotavlja na osnovi stanja sestaja (vitalnost, gostota, zdravstveno stanje), ki ga poleg okularne ocene (dva gozdarska inženirja, ki skupno z vodji sektorjev za gojenje in načrtovanje TO sodelujeta pri detajlnem gojitvenem načrtovanju in odkazilu na celotnem območju, skrbita za enotne kciterije), po potrebi pa preverja tudi z vrtanjem prirastka na površinah, namenjenih obnovi (grafikon 3). Razlik v intenzivnosti obnove med družbenimi gozdovi in (v letu 1983 smo porabili v za- sebnih gozdovih 16 sadik/ha, v družbenih po 15 sadik/ha, upoštevaje pri tem vso gozdno površino), seveda pa zahteva obnova, še posebno obnova s sadnjo v zasebnih gozdovih, več dela strokovnega kadra. 5. Razvoj jelovo-bukovih gozdov območja Pred dobrimi 100 leti je bil v jelovo-bukovih gozdovih na Postojnskem odnos med iglavci in listavci približno 50: 50. Med •iglavci je bila to jelka, med Hstavci pa bukev, primešana pa je bila na določenih rastiščih še smreka med iglavci ter javor in brest med listavci. V obdobju od 1864. do 1906. leta je potekala premena dvoslojnih neoblikovanih sestojev (zgornji sloj je tvorila v večji meri bukev in delno jelka, spodnji sloj pa je tvorile obilno in bujno jelovo mladje) v pretežno oiste jelove. Tudi obdobje prebiralnega gozda, ki je sledilo temu obdobju, je še vedno pospeševalo jelko, delež listavcev pa se je še zniževal in pred drugo svetovno vojno dosegel najnižjo stopnjo (v jelovo-bukovih gozdovih je bilo že pod 20 'lo listavcev). Na prelomu stoletja pa so pričeli stare jel ove sestoje, ki se niso naravno obnavljali, obnavljati tudi -umetno s sad njo smreke (v večjem obsegu le na rastišču A. F. din. clematidetosum). Po 1962. letu je postopen prehod od takega prebiralnega gospodarjenja k rastiščnim in sestojnim razmeram primerni negi gozda; delež listavcev v sestoj ih se spet počasi veča. ·~ Mešanost po drevesnih vrstah (% od lesne zaloge) Skupina gospodarskih razredov l---s-ta_n_j_e_1_S-BO-.-Ie_t_a--,-----c-il-j -20_3_0_. -le-ta ___ _ jelka, smreka, listavci, jelka, smreka, listavci, ostali iglavci ostali iglavci Enomerni jelovi sestoji z upadajočo vital nostjo 82 5 13 18 46 36 Dvoslojni jelovo-bukovi in na bukev usmerj. sestoji 65 2 33 15 7 78 Smrekovi in na smreko usmerjeni sestoji na rastišču jelke-bukve 40 41 19 18 53 29 Skupinsko prebiralni in mešani sestoji jelke-smreke-listavcev so 25 33 33 38 29 Skupaj jelovo-bukova in jelova rastišča 60 18 24 20 35 45 Vsi gozdovi območja 51 13 36 13 29 58 230 Na osnovi upoštevanja rastiščnih razmer sestojev in razvojnih teženj so bili zastavljeni dolgoročni gozdnogojitven/ cilji in ukrepi, ki predvidevajo, da se bo leta 2030 na jelovo-bukovih rastiščih delež listavcev spet približal stanju iz leta 1864. V primerjavi s stanjem v 1980. letu se bo delež Hstavcev skoraj podvojil, znižal pa se bo delež iglavcev. Pri iglavoih gre še za dodaten premik, saj staro jelko, kateri vitalnost upada (prav tako je tudi nizek delež jelke v mladju, kjer poleg težav pri pomlajevanju v čistih jelovih sestojih opravlja pomembno selektiv- no vlogo tudi divjad, k•i jo je 20 Jet popolnoma iz/očala iz mladja), postopoma nadomešča smreka. Ocenjujemo, da okrog ene tretjine smreke v lesni zalogi jelova-bukova rastišča prenesejo in da to ne bo povzročilo večjih ekoloških posledic, posebno še, če poskušamo povsod oblikovati mešane sestoje, tako da delež smreke v poprečju na nobenem od rastišč ne bi šel prek 60%. Predvidena usmeritev je nujna, saj jo nakazuje narava sama s predvidenimi ukrepi jo Je spremljamo in do določene meje, upamo, da za naravo sprejemljivo usmerjamo. Viri 1. Gašperšič, F.: Zakonitosti naravnega pomlajevanja jelovo-bukovih gozdov na visokem krasu Snežnl!iko-javorniSkega masiva. Biotehnična fakulteta, disertacija. 2. Truden, A.: Analiza trenda prirastka je\ke za rastišča G. e. Leskova dol'ma in primerjalnih ploskev; 1983, strokovni izdelek. 3. Gozdnogospodarski načrt za Postojnsko gozdnogospodarsko območje za obdobje 1981-1990. 4. Republiški gozdnogojitveni seminar {obnova gozda) oktober 1982. PROGRAM GOZDARSKIH RADIJSKIH ODDAJ V maju in juniju 1984 bodo v oddaji Kmetijski nasveti, ki so vsak dan ob 12.30 uri na l. programu Radia Ljubljana, naslednje gozdarske teme: Maj Vrsta borov v Sloveniji Zanimivosti gozdne učne poti pri Ra- dovljici Pridobivanje drevesne smole Posebnosti gozdarsko-lesarskega mu- zeja v železnikih Junij Osnovana je semenska plantaža ma- cesna v Ljubnem ob Savinji Razvoj gojenja gozdov na novomeškem območju Mehanizirana lesno skladišče na Rečici pri Bledu Dosežki pri gojenju hitrorastočih dre- vesnih vrst na brežiškem območju Prof. dr. Rihard Erker, Ljubljana, Zrinskega 5 Nikolaj Lapuh, gozd. inž., GG Bled Franjo Jurhar, dipl. inž. gozd., Kranj, c. 31. divizije, 54 Niko Lu mer, 2elezniki, Trnje 2 Jože Jeraj, dipl. inž. goz., Gozdno gospodarsva Nazarje Stane Lu nič, dipl. inž. goz., Gozdno gospodarstvo Novo mesto Franc Remec, dipl. inž. gaz., Gozdno gospodarstvo Bled Marijan Hladnik, dipl. inž. goz., Gozdno gospodarstvo Brežice 231 Program sestavil Franjo Jurhar KRESNičKE IZ GOZDARSKE ZGODOVINE UMNI GOSPODAR O KOZAH (nadaljevanje) Ko bi koze gojzdom zares tako škodljive bile, kakor jih tožijo, bi ne bilo, koder hodijo, nikdar mogoče mladega gojzda zarediti, o čemur pa skušnja drugači uči. - Kjer Soča izvira, v TrenN, so pred 80 leti železno ruda ·kopali in žgali, (zi- dovje plavža še zdaj stoji), torej gojzde do čistega pokončali, pa rudarstva popu- sHti mogli. Ta srenja ima zdaj 52 hiš 'in 340 duš; nima druzega pridelka, kot nekoliko krompirja in zelja; redi po dva tavžent koza in toliko ovac, pa samo sedem do osem krav; vendar v celi bovški okrajni ni takih smrekovih in mecesno- V·ih gojzdov, kakor v Trenti, od koder druge srenje teh krajev za poslopja lepega lesu dobivajo. - V tem •kraju sta bila nekdaj dva hriba pogorela. Eden je cesarski drug'i pa srenjski; v cesarskega ne sme nobena koza iti, v srenjskem se pa vsaki dan pasejo, in ta se je spet lepo obrasel, uni pa je gol ostal; tedaj ni na kozah, temuč na ,kraju ležeče, da se gojzd zaradi, ali pa zastane. Da so pa gojzdi v naših krajih zginili, hribi prazni in goli postali, ·in se tudi, kakor so nekdaj bili, obrasti ne morejo, niso koze tega 'krive, 'kakor se misli, ampak vzroki te neugodne prikazni se morajo drugod iskati ·in so sledeči: Pervič, slabo gospodarstvo. Kadar se gojzdi posekajo, bi se ne smelo vse drevje od kraja poseči, ampak se mora tu in tam, posebno proti vrhu gojzda nekol,iko starih dreves za seme pustiti, da se spet mlado drevje zaseje in zaradi, pa tudi mlado drevje se mora puščati, da, kadar •korenine posečenih dreves pognjijejo, mlado drevje zemljo drži, da se meline in vsadi ne delajo; po tem pa tudi ni treba ·kakih šest let nobene živine noter pustiti, da se gojzd spet ob- rasti zamore. Drugič, neugodno vreme. Veoi •ko je pomanjkanje gojzdov, hujši so tudi po- vodnji, ktere po črteninah rahlo zemljo razderejo do gole skale; nar rajši se to na solnčni strani godi, zato so pa navadno hribi na solnčni strani bolj goli, kot na osonji (senčni). Osonja stran je po zimi, če ne pod snegom, vendar večidel zmrzla, tedaj v miru; drevje ohrani svoj sok, kakoršnega je v jeseni imelo; zato pa tudi spomladi hitreje požene, ,ko na solnčni strani; tudi na solnčni strani sneg pada, ali pa hitro skopni, de po tem zmrzlina zemljo razganja, solnce pregreva in v meli ne ali v nerodovitne pusčave spreminja. Tretjič, nemila sekira. V srenjskih pašni'kih ·in gojzdih hoče vsak prvi gospodar biti ·in vse sam imeti; zato nihče škode ne varuje; še celo zgolj iz hudobije ,in neR voščljivosti padajo vrhi mladih dreves, kakor da bi les nič vreden in potreben ne bil. Zato bi bilo važno in koristno, da bi se, kar les zadene, pašniki in gojzdi med kmete ,razdelili, da bi vsaki svoj del branil in go}il; ter v.idilo bi se, •koliko dobro gospodarstvo pomaga, da gojzdi napredujejo.- V dokaz te trditve naj sledeči res- nični izgled služi: V Hudajužni na Tominskem so bili kmetje pred 50 leli kos paš- nika med se razdelili, da bi les odgojili (zredili), in res imajo zdaj lep črn gojzd smrekovega lesU za svoje potrebe, če tudi ·koza niso ne odpravili, ne jim noter branili.- Naj bi tedaj slavna kmetijska družba te zadeve v preudark vzeti blagovo- Hia, ter neugodnim napakam srenjsk·ih pašnikov in gojzdov, kakor ve in zna, v okorn prišla, kar bi gotovo vel·i·ko več pripomoglo gojzdom v napredovanje, kot pa odprava koza, ki so gorskim krajem neoveržljivo potrebne ,jn kmetijstvu ko- ristne; to da preveč jih vendar biti ne sme, da bi po sili škode ne delale; zakaj koze v hudi lakoti vse, kar doseči morejo, objedo; to se vidi pred hlevom in na poti, ko na pašo gredo, kar se pa v gojzdu, ko imajo kaj izbrati, nikdar ne godi; 232 zato bi mogli gojzdnarji dobro pogledati, kaj koze na paši, pa ne kaj v sili, po poti grede, jed6, ·in po tem sklep storiti, da zavoljo majhne škode, ·ki jo koze naredijo, ni vredno vso korist, ves prid, k-i ga po drugi strani donašajo, odvzeti ubog emu kmetu, ki mora vendar tudi svoje dohodke imeti, če hoče shajati. FI ... r« le v naslednji številki (15. januarja 1864) je .. umni gospodar« objav.il še na- slednji dopis, ki vsaj delno pojasnjuje, kako (ne-)ustrezen je bil izbor kozjih pasem: "llahtni gospod! Posnel sem iz 21. lista (italijanskega) časnika c. k. kmetijske družbe, da v to- minskem zboru se je govonilo tudi od koz, ali se imajo rediti, ali ne, ·in ker se iz dotičnega posvetovanja razvidi, da so nekterim krajem koze koristne, in da ni treba jih popolnoma odpraviti; zdi se mi primerno, Vam žlahtni gospod, na znanje dati, da gosp. An!. Maria Cragl·ietto, ladijski poveljnik (kapitan) c. k. Lloyd-a avstri·janskega je pripeljal s sabo dvoje posebno lepih koz, njega •in njo, ki sta, če se ne motim, iz Azije. Ob enem sem Vam poslal tudi nekoliko volne na ogled, v ta namen, da, ko bi hoteli si kaj prizadeti, da bi se kozja plemena v naših go- rah zboljšale in požlahtnile, se poslužite lahko, ako Vam ·je všeč, priložnosti, ki jo gosp. kapitan ponuja. Prepričan sem, da gosp. Cragliettota bi to veselilo, •in da pri tem gotovo nikacega dobička ne išče. Zun unanjih •koz, ste tukaj tudi dve domači, ki misl•imo, da sta po unem tujem kozlu breji. Po teh dveh kozah, kedar storite, se pokaže, ali je za požlahtno- vanje našega plemena sam kozel (-iz ptuj ih krajev) zadosti, ali je tud•i koze treba. če bi se ne bal Vam biti nadležen, bi Vas povabil, da bi prišli omenjenega kozla •in kozo sami ogledat; vredna sta tega gotovo. Sprejmite, prosim, blago- voljno ponižno moje naznanilo 'in ponudbo. Z vsem spoštovanjem, žlahtni gospod, sem Vaš naj ponižni§i služabnik. Jožef Sartori.« Decembrski članek o -kozah je urednik sklenil s pozivom: »Da se resnica prav spozna, treba je čuti dva zvona. Preganjavci koz, hic Rhodus! »Umni gospo- darcc vam ponuja svoje predale.« Prvi odmev je prišel že marca 1864, k,i pa je bil očitno tudi zadnji - do ·konca svojega ·izhajanja >>Umni gospodar« ni več objavil nobenega sestavka o kozah. >>V 6. listu »Umnega gospodarja<< lanskega leta preudarja nek dopisnik važno vprašanje: Kaj bi kmetijstvu koristniši bilo: rediti koze, ali odpraviti jih? - Dovo- lite častiti gospod vredni k, da se tudi jest na to vprašanje oglasim. V 19. stoletji bi ne bilo menda treba še le obširno dokazovali, da so koze škodljive. Ali, ker bi, kdor bere »Umnega gospodarja«, misliti utegnil, da smo vsi gorjani z unim dopisnikom enakih misH: prosim, naj se še en zvon posluša. Bog je res vse modro ustvaril. Odkazal je vsaki živali njen prostor .jn posebno nalogo (opravilo), cel6 črvu in golazni, kakor medvedu in - kazi. Nečem tukaj preiskavati v čem da naloga posamnih žival ali živalic obstoji, to pa vem, da izobraženi ljudje stiskajo medvede, volkove, itd. čez mejo obljudenih krajev, ter preganjajo tudi koze; ·izobraženi ljudje sadijo po nekdanjih puščavah trte in sadne drevesa; omika nam nosi iz zamorskih kraev cel6 v te naše tominske gore svilne drevesa- murvo in ajlant. Vse vpije dandanes: Naprej! Jenja naj tudi v telesnih zadevah stari zakon, novi naj se prične! Ali stranka starokopitarjev kriči: Proč z novim! Nikar nam ne kalite sladke sreče starih časov! - - - Počasi, počasi, prijatl·i! Pomislite raji z nami vred: 233 Ako se bomo vedno starega držali, svojih posestev ne le zboljševali, ampak še cel6 ohranovali ne: kam pridemo? kdo bo za nas vedno viši davek plačaval? Da koze nekoliko korisHjo, je res, pa bi ne bilo morda mogoče enake ,;n še veči koristi drugod iskati? namesti pri kozah raji pri ovcah? Bi se ne dale mar koze, ki nam vse naše gojzde kazijo, vrednost lesU zmanjšujejo, ·in ki so vzrok plazovom, drčam, Hjakom itd., z veliko koristnišimi in nedolžnišimi ovcami nado- mestiti? Kar se mene tiče, nisem videl še ni,kjer tropa koza brez ovac, ne po Tomin- skem ne po Bovškem, temveč mi je znano, da ravno skopčevina (kaštronovo meso) 'iZ Trente kjer so, kakor dopisnik trdi, koze neobhodno potrebne, je zelo imenitna. Prijatel koz v 6. listu, U. G. prav pravi rekoč, da koze imajo hude zobe, 'in da so pripravne )•gmajne(( (pašni·ke trebiti) al·i ne tudi mej (host?) saj to nam spriču­ jejo bovške goličave. Al'i mi Tominci nečemo teh ... živali, ker začenjamo vred- nost lesu ceniti, in ker vidimo drugod, kako težko je gole. strme bregove zopet zasajati •in pogojzdovati. - Od kod pa pride to, da v Trenti cesarska meja (gojzd) hira, medtem ko srenjska napreduje? Po vzrokih te prikazni nam ni treba 2000 ondotih 'koza uprašati, temuč c. k. gojzdnarje. Res, koza daje lep dobiček človeku, naj bo še tako len ali siromak. Ali se pa s to koristjo vjema škoda, ki jo za vse veke stori? Koza se nikol·i ne vžene, trpi narhuji mraz, nikoli za lakotjo ne crkne, ne pr,izadeva gospodarju nobene skrbi, ne po leti, ne po zimi. Pade sneg: gospodar odpre hlev, vzame lopate, gazi pred njimi v mejo in 'koza je na dobrem. Ce zmrzne sneg, }ih podi po vrh snega, in zdaj strižejo mrhe lepe vrhe do kterih po leti niso mogle segati. - Ce zapade sneg nizko grmovje, zdaj še le 'ima ·koza svoje gostenje. Pastir vzame sekiro, splazi se na viši drevje, ·in hajd, vrh za vrhom nar brstnejših dreves pada požrešnim mrham v gobec. Kaj ne da? To je lahka živinoreja; tako si kmet brez težav pomaga in napreduje. Je li pa po tem takem moč, sadne ali druge drevesa pred temi živalmi ohraniti? Koliko sadnega drevja redi Bovec? Te nepovračljive škode se je naš prijatelj koz še le v sklepu svojega preudarka zavedil, kjer pravi: » ... toda preveč j:ih vendar ne sme bi,ti« ... (koliko pa jih ne sme biti, da jih ne bo preveč?) ... >•zakaj koze v hudi lakoti«, pravi na dalje, »v se kar d o seč i mo rej o , o b j ed o «. Sicer pa, da ostane kozam mi- lostljiv ,in pravičen, prosi na, zadnje da naj se na to pazi, kaj ·koze na paši, in ne v sili, po poti grede, jed6, ter sklepa, da prijatli koza 'imajo prav, da so umni živi- norejci.-- Kak6 pa naši gospodarji z mejo (hosto, gojzdi) gospodarijo, in da, ako se drugačnega gospodarjenja ne poprimejo, je koristnejši, koze rediti, kakor jih tudi jest redim- o ,tem bom drugi krat govoril, ako mi prostorček privolile. Iz Tom inske okolice 28. januarja 1864. Vam in Vaši reči vdani sluga Martin Burger, posestnik in mizar. Pripravil Boštjan Anko ZBOROVANJE GOZDARJEV V CELOVCU 1852 V dneh od 1. do 5. junija 1852 je bilo v Celovcu veliko zborovanje članov Goz- darskega društva avstrijskih alpskih dežel (Kranjska, Pcimorska, Koroška, Tirolska, Solnograška in štajerska). Navzočih je bilo 89 članov, med temi so bili iz sloven- skih pokrajin: Anton Gal le, graščak iz Bistre, Dr. Fuchs, posestnik gozdov in fužin iz Kokre, Hieronim Ullrich, gozdarski mojster iz Kranja, ravnatelj Zoisovih 234 posestev in železarne na Javorniku, Peter štular, posestnik -iz Zg. Jezerskega, Josip Koller, gozdni •in rentni mojster v Go,ici in Ferdinand Schulz, gozdarski ad- junk! v Kostanjevici na Dolenjskem. Generalni tajnik Gozdarskega društva Ullrich Hieronim je razprave s tega zborovanja objavil v posebni publikaciji, ki je izšla v Ljubljani 1853, tisk Kleinmayer-Bamberg.' En izvod je v študijski •knjižnici v Kranju (reg. št. 13054). Program 5-dnevnega zasedanja je bil zelo obširen. Po sprejetju statuta društva so obravnavali številne probleme takratnega gozdarstva: Gozdno-policijski ukrepi za zagotovitev načela trajnosti v gospodarjenju z gozdovi, posebej v gorskem svetu. Ukrepi za preprečitev razdiralnega delovanja hudournikov v alpskem svetu (v jeseni 1851 so bile katastrofalne škode zaradi podivjanih hudournikov na Ti- rolskem, Koroškem in Kranjskem.) Ureditev načrtnega oglarjenja v gozdovih. Ugotoviti kaj je v novejšem času napravljena za dvig privatne male gozdne posesti, bodoči ukrepi. Zakon o gozdovih z dne 3. dec. 1952. Obravnava raznih novih predlogov članov društva. Priprava tematike za prihodnje zasedanje Gozd. društva. Po obsežnih razpravah o posameznih temah so sprejeli sklepe, priporočila in predloge za ustrezne 'institucije. Glede zakona o gozdovih •iz leta 1852 velja omeniti, da je bil v veljavi v Avstriji 1 OO let, in tudi pr·i nas vse do leta 1920, .ko je bil uveljavljen ·jugos l. zakon o gozdo- vih. Od predlogov oziroma poročil članov društva naštejmo le najpomembnejše, ki delno obravnavajo tudi slovenske pokrajine: 1. Josip Koller (rojen v Boh. Bistrici) iz Gorice, član Kmetijsk-ih družb za Goriško, Kranjsko in štajersko, je Društvu predložil strokovni predlog, ki se v •izvir- niku glasi: Praktische Anleitung zu Forstbetriebs-Regulirungen durch periodische Wirtschaftspliine fUr Waldbesitzer und Forstbeamte in den sudlichen Kronliindern der osterreichischen Monarchie. (Praktično navodilo za izdelavo gospodarskih na- črtov za gozdne posestnike in gozdarske uradnike juž·nih kronovin avstrijske mo- narhije). Navodilo obsega tri poglavja v tekstu z napotki za urejevalce gozdov in še 6 obrazcev. 2. Ferdinand Schulz iz gozdarskega urada v Kostanjevici v daljš.em poročilu opisuje razdejanje zaradi poplav v jeseni 1851 na območju Dolenjske. Posebej obravnava vse desne pritoke reke Krke, ki je v letu 1851 kar trikrat zapored po- plavila mesto Kostanjevica. Pogorje Gorjancev in Opatove gore imenuje ))Usko- •ško pogorje« (Uskokengebirge). Nadalje tudi ugotavlja, da pogorje Gorjancev pokrivajo še nedotaknjeni bu- kovi pragozdovi, ki varujejo naselja v podnožju hribovja vse od Gorjanskega po- toka do jugovzhodnih izrastkov hribovja pri Jesenicah bl•izu Save. Niž·inski goz- dovi okrog vasi so zelo ·izčrpani 'in devastirani 'in kmetje vedno bolj pritiskajo v gorske gozdove. Z novim zakonom o gozdovih si obetajo veliko pomoč pri ohra- nitvi gozdov. 3. štefan Medeoti, nadgozdar v Matavunu v Istri, opozarja na nujnost po- gozdovanja golih površin; vedno več je pustih kamnišč, hudournik•i razdirajo flišne plasti itd. Priporoča večjo gojitev hrasta v dolini reke Mirne za potrebe ladjedelništva, zlasti so -:skana drevesa krivinčastih oblik (Kien-Krummholzer). Franjo Jurhar • Verhandlungen des Forstvereines der Osterreichischen Alpenlš.nder bei der ersten Versammlung vam 1-5. Ju ni 1852 zu Klagenfurt. 235 šTUDENTSKI RAZISKOVALNI TABOR »LUČE 83« črtomir Vi 1 har* 1. Uvod Lansko poletje je bil organiziran študentski raziskovalni tabor Zgornja Savinj- ska dolina. To je bil prvi tovrstni tabor v Sloveniji, vsi pa smo si edi,ni, da mora postati tovrstno ·udejstvovanje študentov tradicionalno. Predlog za organizacijo ra~iskovalnega tabora, v katerega so bili vključeni štu- dentje s svojimi mentorji iz različnih fakultet ter občani občine Mozirje, so dali člani Zgornjesavinjskega študentskega kluba. Izdelali smo okvirni program za delo v taboru. Potem smo se povezali še z gibanjem Znanost mladini. Tabor so mate- rialno podprle različne DO, med katerimi se na tem mestu zahvaljujejmo GG Na- zarje, ki je prek TOZD Luče še dodatno pomagalo študentom gozdarstva. Z organizacijo študentskega raz·iskovalnega tabora, ,ki bo organiziran tudi letos, je bil glavni cilj: - Pritegniti oziroma vključiti študente v raziskovalno dejavnost z usmerjenimi in strokovno vodenimi programi, tako da razi,s·kave ne bi bile same sebi namen, - omogočiti interdisciplinarni pristop k delu, kar pomeni, da ima vsaka stroka dvojen pomen; prvi pomen je specifičen in namenjen predvsem stroki, drugi pa medsebojnemu povezovanju in skupnemu raziskovanju strok, - spoznati Slovenijo. Tabora se je poleg gozdarjev udeležilo še pet smeri BF ter fakultete za geo- grafijo, c:uhitekturo, zgodovino, jezikoslovje 1in celo predstavnica medicinske fa- kultete. Omembe vredno je in ponosni smo na to, da smo bili gozdarji v Lučah izredno lepo sprejeti. Bili smo edina skupina, katero so kolegi iz TOZD Luče prvi dan tabora popeljali po območju KS Luče in Solčava, celo do najvišje kmetije na Slo- venskem (Bukovnik 1327 m), in na koncu še na kosilo na turistično kmetijo v Robanov kot. Nič manjše gostoljubje nam ni·so izkazovali tudi kmetje, čeprav smo jih vedno zmotili pri njihovih opravilih. Za naklonjenost smo poleg GG Nazarje dolžni zahvalo še magistru Vladu Puhku, ki je bil naš mentor ter je vodil računalniško obdelavo podatkov, ki smo jih zbrali v tednu dni. 2. Namen delovne skupine študentov gozdarstva Pomen gozda, ki porašča več kot polovico Slovenije in s tem gozdarstva kot primarne gospodarske dejavnosti v našem gospodarstvu, že poznamo. Vemo tudi, da je za našo malo Slovenijo značilna izredna pestrost v vseh pogledih. Podatka, kot sta delež gozdarstva v DP s 57 'lo in delež zaposlenih v gozdarstvu, ki znaša 69 °/o, na primer uvrščata občino Moz·irje v pomembno gozdarsko območje Slo- venije. Zaradi sposobnosti gozda, da opravlja hkrati več funkcij, 'in to trajno, lahko upravičeno sklepamo, da gre v primeru gozda kot nepogrešljivega člena člove- * č. V., abs. VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fakultete na Univerzi Edvarda Karde!ja v Ljubljani, Titova ul. 47, 61000 Ljubljana, YU. 236 kovega okolja, za izredno dinamičen sistem -in eno najpopolnejših in najbolj pestrih življenjskih združb. To lahko trdimo tudi za gozdove Zgornjesavinjske doline. Tako kot drugod po Sloveniji, je bil tudi v tej dolini kmet v preteklosti prikovan na svojo domačijo. Kako surovo je bilo življenje, nam zgovorno pričajo žuljave roke hribovskih kmetov ter njihovi utrujeni obrazi, po katerih je pretekla preneka- tera kaplja potu in za seboj zapustila neizbrisno sled. Take razmere pa so botro- vale, da je mnogo ljudi, predvsem mladih, zapustilo >1idiličneO ~ o A1-11 ~§ rn o ~ 1. OsreJe 12 550 S/H s 5 21-6 4200 sm 0,3 sm A, bu A ja 0,3 bu 0,2, je 0,1, brest 0,1 2. Zamuhovc 12 750 p J 7 22-S 3140 sad. obgriz. je 0,4 b" A po sajenju bu 0,3 je 0,3 3. Kotel pod 12 690 p v 6 22-5 3670 sad. obgriz. je 0,4 sm A, je A c. v, po sajenju bu 0.4 bu A, ja A sm 0,1 ja 0,1 4. V. Lipovec 11 640 v v 4 21-5 S2SO bu 1,0 b" B 5. Ilovski hrib 13 400 S/H s 5 23--0 4600 b. ga O,S bu 8,- sm A. sm 0,4 ja A, brestA ja 0,1 maklen A 6. Leskovec 9 625 S/H sv 5 21-5 4200 bu 1,0 bu A, ja B sm A, ko A 7. Stara vas- 12 470 S/H sz 7 22-S 3140 bu 0,6 bu A, ja B, Grič sm 0,2 js B, ko A, maklen 0,2 brest A 8. Ušivec 12 430 S/H sz 4 21-5 5250 sm 0,3 ja B, bu A, ja 0,3 brest A bu 0,2 brest 0,1 9. Gradišče 10 410 SIH sv 4 21-5 52SO bu 0,4 smA,buA ja 0,3 b. ga A, b. ga 0,2 brestA sm 0,1 sm 0,1 10. llova gora 9 470 S/0 s sv 6 22-S 3670 b" 1 bu 8, sm A, -zg. b. ga A 11. llova gora 9 450 SlO s 22-S 4400 bu 0,7 b" 8 -sp. ja 0,2 brest 0,1 12. Prestrana 11 370 SlO sz 4 23-6 S7SO bu 0,8 sm A, bu A, ja 0,1 češ. A hr 0,1 13. Leskov plaz 11 850 v sv 6 21-S 3500 ja 0,6 bu A, brestA bu 0,4 14. Vreteno 14 880 v JV 3 21-S 7000 je O,S ja B, sm A, bu O,S b" A 15. Vrbljene 13 330 SIH sv 4 22-S S500 sm. v nar. sm 0,9 ja A, oreh A g. je brest 0,1 verjetno saj ena 16. Bukovica- 9 400 SIH sv 6 21--5 3500 bu 0,9 sm A, bu A Potok maklen 0,1 17. Dobrava - zg. 9 sao S/H sv 4 25--) V RAZISKANIH SMREKOVIH NASADIH OD VISINSKE LEGE, VLAZNQSTNE STOPNJE IN PRfSQTNOSTJ TEVJA Graf.2 Višinske skupine združb v kombinaciji s tevjem Viš. skup. SIT s/o s v e-- T O P LO -------.; Tabela 5. Test signifikantnosti P ri 1 o g a t a b. št. 3 p 11,6 34 ... v 49,9 48 s 39,0 217 HLADNO sl.atistično značilna razlika pri stopnji tveganja 5 °/o-1,1 %. statistično značilna razlika pri stopnji tveganja 1 %-0,11 %. statistično značilna razlika pri stopnji tveganja 0,1% in manj. Priloga tab. št. 4 Vegetacijski tip 8 7 6 5 4 t:,. h3- cm 49,2 49,2 45,2 51' 1 45,1 N 16 16 16 33 81 Veg. tip 1 ... 2 ... 3 ... 4 .. 5 6 247 3 LEGENDA: štev veg. tipo 3/8- s\eV. nosodo S - srednJO lego ® -vi5in$kO lego VL -vloino rostiSte SV -sveže rost•S~e SU -su~ro rost•Ue 2 -okJfJ'f, po~rovnosti -\0-20"/. -Ol- x - 5tevrlno do s•t. + -6-10 primerkov -2-5 _"_ S/O 54,3 51 2 SiT 34,3 166 32,7 35,7 29,9 50 17 36 V\ŠINSKE KRIVULJE iZBRANIH SMREK PO ZDRUŽBAH .J-8 vegetacijski tipi, glej ta~e~o 4 hvm 2.5 ''l 1 j Graf. 3 ' ; VIŠINSKE KRIVULJE IZBRA~IH S,V,REK ZA VIŠINSKE STOPNJE 2,5 1,5 V ·'I:ŠJE lEGE 50 ~SRED'~,""E lW" 5'lG. 1~VJA ST -sRt;J-.:JE tEGE s 7EVJEM ? · POŠItum acu/eati) lahko osnujemo nasade ceneje, ker lahko izbiramo večje razmike (s kvalitetnimi sadikami), donosi pa so hitrejši. Podobne ugotovitve so objavljene za zeleno duglazijo (5) in veljajo za deželo Baden- Wurtemberg. Na težavnejših rastiščih naj bi tam sadili 2000 duglazij na ha, na boljših pa okoli 1000. Medtem ko se krošnje sklenejo na dobrem rastišču pri osem letnem duglazijinem nasadu pri razmiku 2,5 m se zgodi to na slabšem rastišču pri razmiku 1,5 m. Ta bistveni ekonomski vidik moramo upoštevati pri izbiri ·zemljišča za umetno obnovo. Primerjava med nasadi, ki smo jih merili l. 1982 na GG Novo mesto in l. 1983 na GG Ljubljana: GG Ljubljana GG Novo mesto N vse izmer. smreke 394 442 Poprečna vrednost Niha Sta-ro st 4430 11,1 3280 11,3 hJ cm hm 41,0 3,68 49.5 4,70 h/dl/2 97 107 St. plosk. s hJ 60-80 cm 1 3 40-60 cm 6 13 20-40 cm 9 4 V nasadih GG Novo mesto smreka v poprečju bolje prirašča, predvsem na račun nižjih leg. Kljub manjšemu številu drevja na hektar pa so smreke bolj vitke. Razlog je v večji višini teh smrek, zaradi česar bi jim morali zagotoviti še več rastnega prostora. Na napad uši v preteklih letih kažejo številne hipertrofične deformacije v obliki ananasa (»šiške«), ki smo jih našli na večini merjenih smrek. Napadene smreke v rasti niso zaostajale. Povzetek Leta 1982 začete prirastoslovne in fitocenološke analize smrekovih nasadov na območju GG Novo mesto smo v letu 1983 nadaljevali na območju GG Ljub- ljana. Zadnje leto smo obdelali 18 smrekovih nasadov, kjer smo izmerili 394 smrek na 89 stojiščih. V bližini nasadov pa smo poiskali in analizirali 17 ploskev (velikosti 5 arov) v naravnem gozdu, ki pripadajo istim vegetacijskim tipom kot nasadi. V nasadih smo izmerili številne parametre, ki so prikazani v tabelah. Različne vegetacijske tipe smo ovrednotili na osnovi višinskih prirastkov nasadov v osmem letu starosti, ki smo ga računali iz sedmega, osmega in devetega leta rasti nasada. Ta višinski prirastek nasadov se giblje med 27,9 cm in 62,4 cm. Ugotovili smo, da na raziskanem območju smreka slabše uspeva na sušnih rastiščih in na tistih rastiščih srednjih leg, kjer je tevje. V primeri s temi ra- stišči pa smreka bolj prirašča na vlažnih rastiščih, v višjih legah in v srednjih legah, kjer ni (ali je manj) tevja. Na rastiščih, kjer smreka v mladosti hitreje ra- ste, pričakujemo hitrejše donose, samo osnovanje pa je lahko cenejše, ker jo lahko sadi mo v večjih razmikih. V naravnem gozdu je smreka prisotna v 13 ploskvah, v 5 ploskvah pa je ni. V nasadih, ki rastiščno ustrezajo naravnemu gozdu brez smreke, rast smreke ne zaostaja za rastjo v ostalih nasadih. 251 Kvocient vitkosti (h/d112), računan za poprečen nasad, znaša 97. Največji kvocient vitkosti 120 je v trinajstletnem nasadu Vrbljenje, kjer raste 5500 smrek na hektar in pomeni večjo nevarnost za snega lom. Skoraj v vseh nasadih smo našli starejše hipertrofične deformacije ())šiške«), ki jih je povzročila smrekova uš. Močneje napadeni nasadi ne rastejo slabše od onih. ki so bili manj napadeni. Prav tako poškodovane smreke niso bile nižje od nepoškodovanih. Viri 1. Abetz, P.: Beitr8.ge zum Baumwachstum, Forst.~ u. Holzwirt, Hannover, 1976. 2. Burschef, P.: Neue Erziehungskonzepte fOr Fichtenbestande, Allgemeine Forstzeltschrift, MUnchen, 1981/51-53. 3. Dengler, A.: Waldbau auf 6kologischer Grundlage, Hamburg, Berlin, 1972. 4. Eler!iek, L.; Piskernik, M.: Rast smrekovih nasadov na različnih rastiščih na območju gozdnega ~:ocpodarstva Novo me:>to, Gozdarski vestnik, Ljubljana, 1983/9. 5. Kenk, G., Weise, U.: Erste Ergebnisse von Douglasien- Pflanzverbandsversuchen in Baden-WOrtem- berg, All. Forst-. u. J.- Ztg., Frankfurt am Main, 1983/3. 6. Kotar, M.: Ugotavljanje proizvodnih sposobnosti gozdnih rastišč in njenih izkoriščenosti, Gozdarski vestnik, Ljubljana, 1983/3. 7. KovačeviC, N.: Pojave smrčinih hermesa u SR Sloveniji, Sumarstvo, Beograd, 1963/3-4. 8. MOrmann, P.: Der Einfluss von Pflanzenverband und Durchforstungsstrategie auf den Betriebserfolg von Fichtenbetriebsklassen, A!lgemeine Forstzeitschrift, MUnchen, 1981/2. 9. Piskernik, M.: Problem podzdružb ali subasociacij z vidika njihove praktične uporabnosti, Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 1976/2. 10. PollanschUtz, J.: Erste ertragskundliche und wirtschaftliche Ergebnisse des Fichten - Pf:anz- weiteversuches »Hauersteig«, 100 Jahre Forst!iche Bundesversuchstanstalt, Wien, 1974. DAS WACHSTUM JUNGER FICHTENPFLANZUNGEN AUF VERSCHIEDENEN STANDORTEN DES WALDGEBIETES VON LJUBLJANA Zusammenfassung Die im Jahre 1982 begonnenen Wachstums- und Vegetationsanalysen der Fichten- pflanzungen wurden im Jahre 1983 auf dem Gebiet von Ljubljana fortgesetzt. Es wurden 18 Pflanzungen mit 394 Fichten auf 89 Punkten untersucht. ln deren N8.he wurden im naturnahen Wirtschaftwald 17 FIB.chen je 5 a aufgesucht und beschrieben, die den gleichen Vegetationstypen angehčren. ln den Pflanzungen wurden zahlreiche, in Tabellen wiedergegebene Parameter gemes- sen. Die verschiedenen (acht) Vegetationstypen (Tabelle N. 4) wurden an hand von Hčhen­ zuwachswerten im achten Lebensjahr, als Durchschnittswerte des 7., 8., 9. Jahres genommen, bewertet. Der Hčhenzuwachs bewegt sich zwischen 27,9 und 62,4 cm. Es wurde festgestellt, dass im Untersuchungsgebiet die Fichte auf trockenen Standorten und auf Standorten mit Hacquetia epipactis einen schlechteren, auf feuchten Standorten, in hčheren Lagen und in mittleren Lagen auf Standorten ohne Hacquetia oder mit seltener Hacquetia hingegen ein besseres Wachstum aufweist. Auf Standorten, wo der Jugendwuchs intensiver ist, sind raschere Ertr§.ge zu erwarten, w8.hrend die Grllndung der Pflanzungen verbilligt werden kann, weil weitere Abst8nde angewendet werden kčnnen. Im Wirtschaftswald ist die Fichte meistens {in 13 Fšllen) anwesend. Jn Pflanzungen, die standortsmassig einem Naturwa!d ohne Fichte entsprechen, wB.chst die Fichte ebenso gut wie in den Ubrigen Pflanzungen. Der durchschnittliche Schlankheitsquotient aller untersuchten Pflanzungen betragt 97. Der hčchste mit dem Wert 120 wurde in der 13 j8hrigen Pflanzung Vrbljene festgestellt, wo 5500 Fichten pro ha wachsen. Die Pflanzung ist daher stark schneebruchgef8hrdet. ln fast allen Pflanzungen wurden šltere hypertrophische Deformierungen angetroffen, n8.mlich von der Fichtenlaus hervorgerufene Gallen. Doch weisen die st8.rker betroffenen Pflanzungen keine schlechteren Zuwachs als die ilbrigen auf. 252 Oxf.: 228.81:182:(497.12 Rog) RAZVOJNA DOGAJANJA V PRAGOZDU RAJHENAVSKI ROG Tomaž Hartman* Hartman, T. : Razvojna dogajanja v pragozdu Rajhenavski Rog. Gozdarski vestnik, 42, 1984, 6, str. 253-258. V slovenl!ičini, cit. lit. 4. Pragozd je ena najtrdnejših naravnih tvorb. Vendar v njem ne poznamo pasivnega stanja naravnega ravnotežja. Nasprotno, zanj je značilna izredna dinamika razvojnih dogajanj in prilagajanje ekološkim razmeram. V stalnem aktivnem vzdrževanju homeostatičnega ravnovesja znotraj ekosistema, je stalna le sprememba. Prav zato je štud'ij razvojnih dogajanj v pragozdu pomemben in zanimiv. Hartmann, T. : Evolutionary events concerning the Aajhenavski Rog primeval forest. Gozdarski vestnik, 42, 1984, 6, pag. 253-258. ln Slovene, ref. 4. A primeval forest is one of the most stabte natural formations. Never- theless, a passive state of natural balance in such a forest is not known. On the contrary, extraordinary dynamics of evolutionary events and adjust- meni to ecologlcal circumstances is typical for it. Jn constant active maintenance of natural balance within the ecotogical system the only constant factor there is the change. Therefore the study of evolutionary events in virgin forest is n matter of importance and interest. 1. Predstavitev pragozda Rajhenavski Rog in pragozda Pečka PRAGOZD RAJHENAVSKI ROG leži v osrčju Kočevskega Roga, 1 km JUzno od žage Rog, na razgibanem visokokraškem platoju s številnimi vrtačami, na nadmorski višini 870-920 m, prevladujoča ekspozicija S in J. Matična podlaga so kredni apnenci, tla so rjava pokarbonatna, od plitvih do globokih na dnu vrtač. Glavna vegetacijska združba je Abieti-Fagetum dina- ricum v raznih variantah in ekspozicijah. Pragozd Rajhenavski Rog je bil s prvo ureditvijo roških, Auerspergovih goz- dov leta 1893 v takratnem oddelku 4 a, revir Travnik, površine 89,35 ha; v prvem revizijskem elaboratu 1930-1949 že označen kot pragozd-oddelek 4 a povr- šine 47,78 ha; danes pa v zaokroženi obliki spada v oddelek 31, površine 51,14 ha; GE Rog- GG Kočevje. Sestoji so po višinah dokaj izravnani, enomerni, čeprav ne enodobni, streho sestojev tvori masa bukovih in jelovih dreves višine 30-40 m. Iz katere štrle posamične jelke, ki bukev po višini prerastejo tudi za 10 metrov. Po številu in lesni masi prevladuje jelka, le v mladovju, debeline do 15 cm, bukev. Skupno število dreves v pragozdu je 285 na hektar; jelke 162 - 57%, bukve 123 - 43 °/o. Lesna masa v pragozdu je 802m3 na hektar; jelke 508m3 - 63 °/o, bukve 294m3 - 37 %. Težišče lesne mase jelke je pri 60-70 cm debe- line, lesne mase bukve pa pri 50-60 cm debeline. V sestojih je v malem številu opaziti smreko, javor, brest in lipo. Očitno sta tu, v pragozdni ki imi in rasti, konkurenčni le jelka in bukev. * T. H., dipl. inž. goz., Gozdno gospodarstvo Kočevje, Kolodvorska 25, 61330 Kočevje, YU 253 PRAGOZD PEČKA je oddaljen le 10 kilometrov zračne razdalje od pragozda Rajhenavski Rog; leži v podobni nadmorski višini, klimatskih, reliefnih in vege- tacijskih razmerah. Ta pragozdni ostanek ima površino 60,20 hektarov; število dreves 287/ha, lesna masa 810m3/ha v razmerju 58 'lo: 42 'lo za bukev; kaže povsem dru- gačno sliko, podobo, ki jo bo verjetno imel pragozd Rajhenavski Rog v prihod- nosti, ko bo tudi tam morda prišlo do razpada jelove populacije. Pragozd Pečka je očitno v popolnoma drugi razvojni fazi kot pragozd Raj- henavski Rog. Tu je pragozd v fazi staranja, posebno jelova populacija, kar pa daje pragozdu Pečka izredno slikovitost, medtem ko je pragozd Rajhenav- ski Rog v svoji zreli fazi na pogled dokaj )•monoton«. 2. Zgradba pragozdnih sestojev Ra z v oj ne faze. Pestrost življenjskih oblik in dinamično prilagajanje naravnemu okolju je v pragozdu pogoj za obstanek. Ze na prvi pogled opa- zimo veliko pestrost sestojnih oblik, ki se malopovršinsko in zelo hitro spre- minjajo. V razpadajoče dele sestojev se takoj vriva novo mladje, nikjer ni opa- ziti večjih vrzeli. Odrasli sestoj v svoji polni življenjski moči in stojnosti tesno oklepa mlajše dele sestojev. Kot ogrodje novemu sestoju vedno ostane nekaj živih dreves med razpadajočimi orjaki. Stabilnost pragozdnega ekosistema je pogojena z zgradbo, obliko in de- ležem razvojnih faz: optimalne ali zrelostne, inicialne ali mladostne ter termi- nalne starostne faze. V pragozdu Pečka pokriva optimalna faza, v svoji polni vitalnosti in rasti, kar 82 'lo pragozd ne površine in tesno oklepa razpadajoče in obnavljajoče se dele sestojev, ki se pojavljajo izrazito malopovršinsko. Najobčutljivejša, inicialna faza zavzema le 10 °/o površine, terminalna faza pa pokriva 8 °/o pragozd ne površine. Opomba: Razvojne faze so bile kartirane v pragozdu Pečka, ki je v fazi sta- ranja; zato je delež optimalne faze v pragozdu Rajhenavski Rog, ki je v svoji zreli razvojni fazi, še večji! 1 nici a 1 na ra z v oj na faza. Pri jel ki in bukvi gre v pragozdu za dvoje vzporednih razvojnih ciklusov, ki se medsebojno bistveno razlikujeta in včasih tudi ne dopolnjujeta. Ze način pomlajevanja jelke in bukve je povsem različen. Pomlajevanje jelke poteka po celotni pragozdni površini enakomerno in skromno, vraščanja v 1. in 2. debelinsko stopnjo skoraj ni. Analiza inicialne faze je pokazala, da jelk, višjih od 15 cm, praktično ni. V jel kini sposobnosti vztrajanja pri zelo skromnih svetlobnih razmerah, tiči naravna konkurenčna moč; faza čakanja traja pri jelki tudi 150 in več let. Jelka je v svojem načinu razvoja izrazit individualist in se posamič uveljavlja v masi bukovih dreves; v primerjavi z bukvijo ne pozna izrazitih stadijev gošč, letvenjakov in drogovnja- kov. Jelka dohiti v svojem razvoju bukev, ko je le-ta že polno uveljavljena v zgor- njem položaju ter jo prehiti tako po debeli ni, višini in starosti. Bukev vstopa v inicialno fazo kasneje kot jelka: v obliki manjših skupin, gnezd in šopov zapolni nastale sestojne vrzeli. Bukovo inicialno jedro se dokaj hitro in enakomerno dviga v nastalem svetlobnem jašku in se kljub morebit- nemu zastoru prebije v zgornji položaj. 254 Optima 1 na ra z v oj na faza. Narava uresniCUJe v optimalni fazi svoje cilje s kar se da majhnim številom osebkov, ki so po vitalnosti močnejši, po številu pa skromnejši del populacije in so osrednji nosilci življenjskih funkcij ·gozdnega ekosistema (Mlinšek 3). V pragozdnem ekosistemu se selekcija; izbira nosilcev življenjskih funkcij izvrši že v zgodnjih življenjskih fazah. To kaže, da narava izredno varčno ravna z energijo, saj se s selekcijo v naseme- nitveni in fazi mladja izgubi najmanj biosubstance, energije. V pragozdu je stalno prisotno ogrodje - najmočnejša drevesa, ki v opti- malni fazi skupaj z ostalo maso vitalnih, polno razvitih dreves tvori najstabil- nejšo- zrelo razvojno fazo. Te r m i n a 1 n a ra z v oj n a faza. V razpadajočih delih sestoj ev ostane vedno nekaj mogočnih jelk-zaščitnikov in šopov tanjših bukev, ki so bodoča nosilna armatura sestojev in ki pri razvoju ščitijo pomladitvena jedra, ki takoj zapolnijo nastale sestoj ne vrzeli. Analiza mortalnosti jelke je pokazala, da je od vseh suhih jelk kar 58 'lo tanjših jelovih dreves 2., 3., 4. in 5. debelinske stopnje. 3. Izmenjava vrst ter domneven razvoj pragozda Rajhenavski Rog Različnost razvojnih ciklusov jelke in bukve ne velja samo v danem trenutku, temveč tudi v širšem časovnem prostoru, vrsti se ciklična zamenjujeta, primer- java gibanja lesnih -mas in deleža jelke in bukve po letih: Pragozd RAJHENAVSKI ROG Pragozd PEC KA ' skup.l jelka 1 bukev 1 1 bukev 1 jelka 1 skup. m3/ha/ leto leto m3/ha) % m3/ha) % m3/ha 0/o J m3/ha Ofo J m3/ha 1893 73 27 58 42 1893 1957 293 37 490 63 783 942 50 472 50 470 1953 1967 290 36 531 64 803 936 48 452 52 484 1963 1976 294 37 508 63 802 832 46 381 54 451 1973 810 42 342 58 488 1980 Prete k 1 i ra z v oj. Slika sestojev pred sto leti je razvidna iz Hufnaglovih meritev leta 1893. Prevladovala je bukev, mednjo pa se je vraščala jelka, po številu in masi prevladujoča v debelinah pod 40 cm, torej v mladostni fazi, ki je nadomestila »ostarela« bukovo populacijo v fazi staranja. Presenetljivo je, da je dokaj hitro, v 100 letih, prišlo do obratnega stanja: danes je je lova populacija v svoji zreli fazi, bukova v mladostni. · S ed anj e sta nj e. Gibanje lesnih mas ter števila dreves po debelinskih stopnjah in letih, vzbuja poleg izmenjave vrst tudi drugo misel: če za pragozd kot celoto imenujemo tri razvojne stadije: mladostni, zrelostni in stadij staranja, ugotovimo, da je pragozd, prav zaradi izmenjave vrst, vse- skozi v svojem zrelem stadiju in se le nagiba zdaj k mladostni fazi, zdaj k dobi staranja. Bolj očitne so te faze za jelovo in bukovo populacijo posebej, pragozd kot celota pa je v svoji zreli fazi, kar nakazuje tudi malenkostno nihanje skupne lesne mase, medtem ko je v pragozdu Pečka opazen trend staranja pragozda kot celote. 255 Nihanje skupne lesne mase v pragozdu Rajhenavski Rog oziroma sedanjo zrelo fazo lahko ze/o shematično prikažemo, čeprav ·ne vemo najnižje oziroma najvišje lesne mase, ki jo bo pragozd dosegel. m' /ha 900 700 500 !IDO 900 700 PRAGOZD RAJHENAVSKI ROG 1 mled. faza zrela faza faza staranja \ 1 .......,.-.---' 1 ....(' : ~ ...... 1 1 "' t : •• ...... / 1 J/ '...!. // 1 ./1 1', // 1 // 1 1 ' )/ 1 / 1 1 ', "'1 1 ,....."..,...... 11 1 -............... ___ .... "'/ 1 -+- 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1957 67 76 čas PRAGOZD PECKA zrela faza 1 faza staranja 1 mlad. faza ' 1 1 1 --- 1 1 1 ,- ' 1 / ' 1 1 / ' 1 1/ \ 1 \1 / { ~ 1 ;" /1 /' 1 1 / 1 1 / 1 1 1 / / 1 1 : : :'-......... 1 "./ 1 1 ' ' ...... ~ ...... 1 1 : : : -----1 1 1 : 1 1 1 ' 1 1 ' ' ---h 1953 73 BO čas / / / / P ri h od nj i ra z v oj . Dokumentna izmenjava vrst, gibanje deleža jelke in b\Jkve po letih 1893, 1957, 1967 in 1976, »težave« pri regeneracij'! jelke, visoka mortalnost tanjših jelovih dreves, primerjava s pragozdom Pečka, vse to kaže, da se tudi pragozd Rajhenavski Rog počasi bliža fazi staranja, čeprav se bo trend prevlade jelke še nadaljeval in se bo lesna masa jelke, kot tudi skupna lesna masa pragozda, še povečala. Počasi bo verjetno le prišlo do razpadanja jelove populacije, ki jo bo spet zamenjala bukev. Izmenjavo vrst pospešuje suše- nje jelke ter vpliv preštevilčne divjadi. Za tak razvoj nam 'nudi razlago ,tudi analiza o pomlajevanju visoko-kraških jelovo-bukovih gozdov na Snežniku (Gašperšič 1): zaviralni učinki jelke na svojo lastno regeneracijo se večajo tako z absolutno višino deleža •jelke v lesni zalogi kot s starostjo jelovega sestaja. Posledica je naravno pospeševanje bukve, 256 IZMENJAVA VRST ooteka v pragozdu R/\JHENA VSf>pismeni«, - naučeni so bili na določen gozdni red, - med dolgoletno prakso in z dodatnimi izpopolnitvami so se priučili biološ- kim zakonitostim v gozdu, - ni se jim bilo potrebno uveljavljati (bili so avtoritativni). Pomanjkljivosti: - Nov način dela jim je bil tuj, - s fizičnim delom v gozdu (sprav•ilo in ·izdelava) praktično niso bili sezna- njeni, - tehnična kultura jim je bila tuja, - težko so dojemaH hitro spreminjanje tehnologi'je v gozdarstvu ·jn nove orga- nizacijske prijeme, - odnos do ostalih delavcev v skupini je bil delavec : preddelavec in ne dela- vec : sodelavec. Po upokojitvi oziroma premestitvi takšnega delavca smo ubrali drugo pot kadrovanja delovodje, in sicer smo dobre delavce-traktoriste, ki so prešli vse faze 267 dela v gozdu, prekvalilicirali v delovodje. Takšen način kadrovanja se je pokazal za ustreznejšega in danes so vsi delovodje na posestvu pridobljeni na omenjeni način. Na Gozdarskem šolskem centru v Postojni so se dodatno izpopolnili. Vse pomanjkljivosti, ki smo jih našteli za prejšnje delovodje, so pri takšnem kadrovanju odstranjene. Novi delovodje se težko vživijo •in potrebujejo dalj časa za uspešno opravljanje novih nalog na biološkem področju (mogoče je temu vzrok nagrajevanje, kar bo pozneje omenjeno). Naloge delovodje: Mikroorganizacija dela na delovišču, kontrola kvalitete izdelave, spravila, sortiranja ·in odpremljanja sortimentov, načrtovanje sekundarnih vlak v sodelovanju z revirnim gozd arjem, skrb za varno delo na delovišču, kontrola manj zahtevnih gojitvenih del (tistih, ki jih izvršijo sekači ob sečnji in izdelavi), - zagotavljanje rezervnih delov, goriva in potrošnega materiala na terenu, - mesečni zbirni-k uspešnosti, - evidenca prisotnosti na delu, dostava toplega obroka. Traktorist na zgibnem traktorju To je delavec, ki je več let delal z adaptiranim traktorjem in je pokazal dovolj tehničnega ·in tehnološkega znanja in izkušenj, da smo mu lahko zaupali zg;bni traktor. Zgibni traktor je osnovni stroj v skupini in zato mora biti traktorist še toliko tehtneje izbran. Poleg osnovne naloge opravlja v primeru krajše odsotnosti delovodje tudi del nalog delovodje. Traktorist na adaptiranem traktorju To je profil delavca, ki je bil izbran •izmed boljših •in najboljših sekačev in ima opravljen tečaj za traktorista v gozdu. Po določenem času in odvisno od priza- devnosti in sposobnosti delavca opravi tudi tečaj za traktorista na zgibnem traktorju. Ob odsotnosti traktorista na zgibnem traktorju upravlja zgibni traktor, tako da le-ta v nobenem primeru ne stoji zaradi pomanjkanja traktor;stov. Sekač - traktorist To je delavec sekač z opravljenim tečajem za adaptirani traktor. Občasno opravlja dela traktorista z rezervnim traktorjem, ki je parkiran pri skupini in sicer na deloviščih z daljšimi spravilnimi razdaljami, ob drobnejših sortimentih ·in pa ob ·izpadih obeh osnovnih strojev v S·kupini oziroma odsotnosti katerega od trak- toristov. Seka či Sprva so bili sekači in traktoristi v skupino odrejeni. Skupine so bile subjek- tivno formirane. Po zaživetju teh skup:~n pa so delavci sami izbirali svoje sode- lavce. Na posestvu imamo organizirano skupino sekačev, ,k,i na terenih, na kate- rih ni možno strojno spravilo, ·izdelujejo sortrimente na klasični način. Iz te sku- pine izbirajo sekače za popolnjenje strojnih skupin ob raznih večjih izpadih (od- hod delavca, težja nesreča pri delu, invalidnost itd.). 268 Prednosti in pomanjkljivosti skupinskega dela - izkušnje Prednosti: - Cilj vseh delavcev v skupini je •isti, kako drevo v čim krajšem času, po čim krajši poti, s čim manj energije, to se pravi čim racionalneje obdelati na sortimente na cesti, - sodelovanje posameznih članov skupine (sekač-traktorist in obratno), - najkrajši čas od sečnje do kupca in s tem odstranjen problem kopičenja zalog v gozdu in kvarjenja sortimentov ter vezan ja veli~ih obratnih sredstev, nepotrebno administriranje (ni potrebna evidenca sečnje in spravila), kvalitetnejša obdelava sortimentov, dodelava na kamionski cesti, kvalitetnejša organizacija na delovišču, boljša varnost pri delu, manjši izostanek z dela (predvsem neopravičen), prilagajanje skupine vremenskim neprilikam (prevozno sredstvo je parki- rano pri skupini), - razbremenitev se kača z motorno žago, opravlja tudi fazo pripenjanja. - organizirana prva medicinska pomoč, po potrebi tudi prevoz do ambulante, oziroma bolnišnice, - organiziran topel obrok. Pomanjkljivosti: - Večja površnost pri podiranju, obviselo drevo sproščajo z vitlom traktorja i·n ne ročno, daljši čas pripenjanja, sekač ni specializiran samo za pripenjanje, industrijalizacija gozdnega dela, stroj priganja delavca. problemi pri večjih okvarah na osnovnih strojih, slabše krojenje, posebno pri listavcih (dolžinsko in ne po kvali1eti), izkoriščanje rezervnega stroja. Vse pomanjkljivosti in prednosti, kot pri vsakem delu tako tudi pri skupinskem, izhajajo od posameznika. Človeka kot nosilca vseh nalog pa pri vsem tem ne smemo zanemariti, zato je veliko prednosti ,jn pomanjkljivosN ·iz sociološkega vi- dika vprašljivih. Določene izpade oziroma pomanjkljivosti rešujemo znotraj sku- pine z mater.ialnimi sredstvi in ne z delovno silo. Naše stališče je, naj bo sestav skupine stalen, tej pa se prilagajajo spravilna sredstva ali organizacija dela (raz- poreditev sekačev v sečni enoti na manj zahtevna gojitvena dela, pomanjka- nje spravilnih sredstev; premik sekačev v oddaljenejše sečne enote, premalo sekačev •itd.). Nagrajevanje skupinskega dela Obračun skupinskega dela naredimo tako kot bi en sekač opravil vse delo, to se pravi po sistemu akorda. Normativi. za skupinsko delo so izpeljani .jz norma- tivov za individualno delo (pri nas povečani za približno 10 'lo, kar se je v večlet­ nem delu pokazalo za ustrezno). Ključ za razbitje tako ugotovljenega osebnega dohodka na posamezne sekače je čas njihove prisotnosti na delu. Osebni dohodek traktorista je prav tako kot njegovo delo povezan in odvisen od uspešnosti sekača in njegovega zaslužka. Osebni dohodek traktorista uga- 269 tavljamo tako, da se akordna urna postavka sekača poveča za razmerje med režijsko urno postavko traktorista - režijska urna postavka sel•kontra« ilustracijo predstavil, kako so zunaj, v švici, organizirali informacijsko dejavnost, zlasti popularizacijo v javnosti. Gozdarji imajo poseben profesionalni komunikacijski servis, ki načrtuje in uresničuje ogromen in vsestranski informacijski program, ki vključuje vse: od trafike do parlamenta v Bernu. V sklad za razvoj komunikacijskega sistema so letos vložili 23 milijonov SFr. Profesionalni servts, ki je pri gozdarskem inštitutu v Birmens- dorfu sestavljajo sociologi, gozdarji, novinarji, politiki itd. in denarja imajo tudi dovolj, koliko, smo zapisali. Samo oddelek, J>Argumenti« našega znanega kolega zvenijo nekoliko dvoriščno - so pa že poznani· Ne koristijo niti stroki, še najmanj pa njemu, kar bi tudi moral vedeti, če se že sklicuje na modrost starejšega. Marko Kmecl 276 KRESNIČKE IZ GOZDARSKE ZGODOVINE Ortenburški gozdni red iz leta 1406 - na novo odkril Naš najstarejši doslej znani gozdni red je uredba Friderika Ortenburškega, izda- na v Kočevju 20. maja 1406. V zgodovinski literaturi doslej o tem redu bežno poročata le Simonič in Smo- letava, medtem ko ga druga (tudi temeljna) dela sploh ne omenjajo, čeprav gre za dokument, ki ni pomemben le za našo gozdarsko, ampak tudi pravno in širšo gospodarsko zgodovino. Original je očitno izgubljen, pač pa se je dokument ohranil v dveh prepisih. Prvi iz 1.1571 je v štajerskem deželnem arhivu v Gradcu, drugi, iz l. 1596 pa v Arhivu dvorne komore na Dunaju. Po dunajskem prepisu je Widmer že l. 1931 objavil transkripcijo, ki pa je med gozdarskimi zgodovinarji ostala neopažena. Graški prepis je bil doslej sploh nepoznan. Odkril in transkribiral ga je dipl. zgod. Božo Otorepec s SAZU, prevedel pa mag. Anton Janko s Filozofske fakultete v Ljubljani. Ortenburški gozdni red je hkrati tudi edini tovrstni srednjeveški dokument s slovenskega ozemlja. Večkrat se sicer omenjata še beneška reda za beneško Istro iz l. 1452 in 1475, katerih obstoj pa zaenkrat še ni dokazan. Znana sta namreč le iz Berengerjevih poročil. Dejstvo, da je bil red izdan v Kočevju, je verjetno vzrok, da ga je naša lite- ratura doslej omenjala kot Gozdni red za Kočevsko ali Gozdno uredbo kočev­ skega gospostva. Nekatere podrobnosti posredno res vzbujajo sklep, da je bil red pisan z mislijo na kočevske razmere v času po nemški kolonizaciji, vendar je tako poimenovanje očitno napačno. Le v uvodu namreč piše, da red velja za vsa ortenburška gospostva. Natančnih podatkov o obsegu ortenburških posesti nimamo. Raztresene so bile ne le po Koroškem, ampak tudi po Kranjskem. Tako Simonič npr. našteva okrog 30 gospostev, gradov in trgov, ki so jih po izumrtju Ortenburžanov (1. 1418) za njimi prevzeli grofje Celjski. Zelo verjetna je torej domneva, da je bil zaradi take razprostranjenosti ortenburških posesti tudi vpliv obravnavanega reda v tistem času pomemben za širjenje pravno bolj urejenega gospodarjenja z gozdovi v osrednjem delu slovenskega ozemlja, zlasti na Kranj- skem, kjer so se na ortenburški red sklicevali še v XVI. in XVII. stoletju. S svojo zgradbo in vsebino red vsekakor zasluži temeljitejšo obravnavo zgodovinarjev, zlasti pravnih. Z gozdarskega vidika pa nas predvsem zanimajo funkcije (koristi od) gozda, ki jih je takrat človek že upošteval, in pa krog njihovih koristnikov. Slednji je bil vsekakor ozko omejen na tlačana in zemljiškega gospoda. Le malo širši pa je bil tudi krog funkcij. Zanimivo je, da red lesa v kakršnikoli obliki sploh ne omenja, očitno je bilo lesa v vseh ortenburških posestih dovolj. Od proizvodnih funkcij je bil potemtakem najzanimivejši lov na polhe, o ka- terem red piše: »ln da bi se vsakemu pošteno priznalo njegove pravice in ugodnosti in da bi zaradi tega prihajalo do čim manj zdrah in prepirov, naj vsak od svojih gozdnih pravic glede polšjih jam vsako leto v jeseni da sodniku pet polhov, toda samo tista leta, ko je teh dovolj. Tista leta pa, ko polšjega leta ni, jim tega ni potrebno storiti.« Lov na polhe je bil za podložnika očitno posebej zanimiv kot dopolnilo belja- kovinsko revni prehrani, saj še Valvasor mnogo kasneje piše: nPolhi se kmetu ne studijo in jih rad uživa. Nekateri kmetje jih nasolijo in nasoljene v loncih ali sodih 277 jedo vso zimo. So kmetje, ki jih naselijo tisoč in več ... « Brez dvoma je bila zani- miva tudi polšja kožica. Polhu pa se ni odrekala niti gosposka. Ob obilju v polšjih letih polh zanjo ni bil zanimiv le kot kožuhovina, kar bi bilo pričakovati, ampak tudi kot hrana za vzdrževanje pridvornega gospodarstva, sicer ne bi zahtevali celih polhov. Da je bil lov ena glavnih koristi, ki jih je imel od gozda srednjeveški plemič, potrjuje tudi ortenburški red. Pravico visokega lova si je gospod praviloma pridržal zase. Njegov gospodarski pomen nikakor ni bil zanemarljiv, vendar v njem zdaleč prevladujejo sestavine, ki so za rekreacijske dejavnosti pomembne še danes in dajejo temu lovu predvsem obeležje kulturno pogojene dejavnosti, ki je bila Jev- dalcu očitno nadvse pomembna. Odtod tudi obširna obravnava zadev, ki se tičejo lovskih ptic: »Vsak, ki ima gozdno pravico, naj vsako leto našemu sodniku najavi, koliko gnezd v letu je imel, kaj je postalo iz njih kraguljev ali skobcev. Mi in naši predhodniki blaženega spomina smo imeli pravico, da se nam je od vsakega gnezda letno dalo po en kos in smo mi od tega za nas in za naše dediče in za njih naslednike po lastni milosti odstopili. Vendarle naj imetniki gozdnih pravic vsako leto gnezda najavijo našemu sodniku in nam ali našemu opolnomočenemu predstavniku prineso lovske ptiče, kar se jih letno ujame. Kar nam od tega ugaja in želimo obdržati, to naj se prinašalcu poplača in sicer za vsakega skobca 60 šilingov, za kraguljo samico 32 šilingov, za kragulja pa 12 šilingov. ln česar potem na gradu ne žele zadržati, se bo potem posebej zaznamovalo in to potem lahl>teren ce(( so pri kosilu nadomestili vodstve- ni kadri. Odšli smo z neprijetnimi vtisi, tako po družabni, kot po strokovni plati. Bencinska kriza ni prizanesla niti naš ekskurziji. Po prošnjah na mnogih črpalkah ob poti smo v Zenici Je prišli do goriva, naredili zalogo in pozno zvečer prispeli v Sarajevo. časa za daljši ogled mesta ni bilo, zadovoljili smo se s spre- hodom po Baščaršiji. Zjutraj so nas prijazno sprejeli predstavniki Gozdarske fakul- tete iz Sarajeva s prof. DriniCem na čelu, Id so nam razložili nekaj osnov o pogojih gozdarstva v Bosni in Hercegovini. Gozd pokriva 2,7 mio ha, približno polovica je visokega gozda, precejšen je delež šikare. Generalna strategija tamkajšnjega gozdarstva je povečanje deleža iglavcev. Namesto slabih bukovih gozdov uvajajo iglaste kulture. Srečujejo se s problemom obnavljanja naravnih borovih gozdov in s slabo kvaliteto hrastovih sestojev. Hrast želijo obdržati predvsem na njegovih naravnih rastiščih, z naravno ali umetno obnovo. V gospodarjenje sta vključena dva narodna parka, Sutjeska in Mrakovica na Kozari. Pri odhodu na teren se nam je pridružil še predstavnik TOZD gozdarstvo Igman. Pokazali so nam ostanek pragozda na planoti Igman. Spotoma smo si lahko ogledali tudi del olimpijskih objektov. Po zanimivem raz- govoru smo se morali z gostoljubnimi Sarajevčani kar prehitro raziti, saj nas je čakala še pot do Tjentišta. Spominski park Sutjeska je večina že videla, zato pa je pragozdni rezervat Peručica napravil na nas močnejši vtis. Do sedla pod Magličem smo se pri- peljali z avtobusom in nadaljevali peš navzdol skozi pragozd. Ožje področje narodnega parka zavzema 1300 ha površine, lesna zaloga je okoli 680 m'/ha, od tega je tri četrtine iglavcev. Zanimivo je bilo opazovati mogočne orjake, vrinjanje nove generacije v svetlobnih jaških in razpadanje velike mase lesa. Prepričali smo se, da si Peručica resnično zasluži evropski sloves med pragozdovi. Po štirih dneh smo zapustili Bosno in Hercegovino in ob razburljivi vožnji po strmi in kamniti cesti na Trsa začutil prostranstvo Durmitorja. Ob opazovanju in fotografiranju zanimive pokrajine je bila celodnevna vožnja manj utrudljiva. Mimo manjših planinskih vasic smo se pripeljali do naselja L:abljak na nadmorski višini 1450 m. Sprehodili smo se po okolici črnega jezera, ki je pod posebnim varstvenim režimom. Z Durmitorja smo se spustili v soteska reke Tare, prehodili visok most v Durdževi6a Tari in se za kratek čas ustavili še v znanem sestoju črnega bora Crna poda. V lvangradu smo se slučajno srečali s tamkajšnjimi goz- darji, ki so nas nadvse gostoljubno sprejeli, čeprav na naš obisk niso bili pri- pravljeni. Vrhunec ekskurzije je bil pohod preko Bjelasice do narodnega parka Bio- gradska gora. Hodili smo mimo katunov, majhnih lesenih hišic, kjer črnogorci pre- življajo velik del leta ob čuvanju ovac. Poseben pečat dajejo celotni pokrajini 280 pastirji, ki se kličejo s hriba na hrib, ženske, ki predejo volno in črede ovac. Posamezni deli gozda med pašniki so degradirani zaradi paše v preteklosti, pod- rastja ni več, tla so močno kamnita. Z vrha smo opazovali okolico vse tja do Prokletij. Pri prehodu pragozdnega rezervata debelih dreves nismo le gledali, ampak smo jih tudi občutili, saj smo morali ničkolikokrat preplezati ležeče orjake. Nekoliko utrujeni smo ob koncu občudovali Biogradsko jezero, ki je največje od vseh jezer v tem parku (šiško, Peši6 ter Veliko in Malo Ursulovačko jezero). S tem je bil gozdarski del ekskurzije zaključen. Nadaljevali smo z ogledom zgo- dovinskih in turističnih zanimivosti. Preko Titograda, Cetinja in Lov6ena smo pri~ s peli do Dubrovnika in se tu obrnili proti domu ter spoznavanje domovine zaključili z ogledom Plitvičkih jezer. Ob prihodu v Ljubljano smo bili enotnega mnenja, da so takšne ekskurzije koristne in potrebne, saj poznavanje gozdarske problematike v drugih republikah pripomore k reševanju nalog v slovenskem gozdarstvu. Hvaležni smo vsem gozdnogospodarskim organizacijam ter SlS za gozdarstvo, ki so nam omogočili izvedbo ekskurzije. Posebno se zahvaljujemo tudi našim profesorjem, ki so sodelovali pri pripravi, organizaciji in vodenju ekskurzije ter šoferju Danilu, ki je potrpežljivo prenašal naše želje in nas varno vozil iz kraja v kraj. Mojca šaus UMRL JE INZ. MIRKO ŠUŠTERŠIČ Dne 29. marca 1984 je v Ljubljani v 93. letu starosti umrl Mirko šušteršič dipl. inž. gozd., znani in priznani gozdarski in lovski strokovnjak. Z njim je odšel od nas eden poslednjih iz plejade tistih slovenskih gozdarjev, ki so živeli in delovali kar v treh prelomnih zgodovinskih obdobjih, pred prvo svetovno vojno, med obema vojnama in še v novi Jugoslaviji, in ki so utirali pot sedanjemu svobodnemu in sodobnemu slovenskemu gozdarstvu in lovstvu. Rodil se je 12. 9. 1891 v Kropi. V osnovno šolo je hodil v Radovljici, kjer je oče upravljal posestva grofov Thurnov (Radovljiška graščina). Tu se je že v mladih letih začel seznanjati z naravo in divjadjo v tamkajšnjih gozdovih. Maturiral je na slovenski realki v Idriji in diplomiral na Visoki šoli za kulturo tal leta 1917 na Dunaju. Pred tem je moral študij za dve leti prekiniti zaradi mobilizacije v tedanjo avstroogrsko vojsko. Po diplomi se je zaposlil na posestvu grofov Thurnov v Radovljici. Po končani prvi svetovni vojni je prevzel službo referenta za gozdarstvo pri takratni Agrarni direkciji v Ljubljani, nato pa leta 1921 mesto šefa gozdne uprave in lovišča na veleposestvu Belje. že leta 1923 se je vrnil v Slovenijo in postal upravitelj veleposestva Kranjske industrijske družbe na Jesenicah z okrog 1500 ha gozdov pod Golico in na Mežaklji, loviščem in lesnim obratom. Leta 1931 pa je začel s privatno prakso kot pooblaščeni gozdarski inženir in je med drugim upravljal gozdove in lesno industrijo Meščanske korporacije v Kamniku ter ne- katera večja zakupna lovišča v Karavankah. Od leta 1938 dalje pa je bil taksator pri Začasni državni upravi razlaščen ih gozdov v Ljubljani. Med olnormalen« saprofitski način kot večina drugih gliv. Velik pomen dobijo te glive, če nanje pogledamo z vidika biološke borbe proti fjkodljivcem. Nematodi predstav:ljajo eno najbolj razširjenih in odpornih skupin škod- ljivcev v prsti in pri zatiranju le-teh bi nam te glive lahko pomagale. So precej pogoste v naravnih tleh in večinoma niso izbirčne kar se tiče vrste nematodov. Prve poskuse kontrole nematodov s pomočjo predatorskih gliv so naredili že pred zadnjo vojno na Ha- vajih, kjer so glive uničevale plantaže ana- nasa. Zaradi preslabega poznavanja biologi- je gliv in nematodov poskusi niso dali zado- voljivih rezultatov. Danes predatorske glive še vedno niso dovolj poznane, da bi jih lah- ko na široko uporabljali, vendar raziskave intenzivno tečejo, kajti taka naravna pot zati- ranja škodljivcev bi lahko bila uspešnejša in manj škodljiva kot z raznimi kemikalijami. Odkrili smo še en kamenček v ogromnem in kompleksnem mozaiku dogajanj, ki mu pravimo tla oziroma prst, nihče pa ne ve koliko je še skritega oziroma koliko vsega še ne poznamo. Ali nam bo uspelo pravočas­ no odkriti še večino drugih in razumeti uskla- jeno delovanje vseh, ali pa bomo v kratkem času dokončno uničili in porušili ravno- težje, ki ga je narava ustvarjala sl ro ru o TIO " 0>() ..... ,, o o ~o oO oD. o " u:= c "':c " oc '" c- o ~· 0·- '" TI ~· > Eo 'ci.-6 N oo ·;: ~ o CDU:i "c " n._ n. ·- Prihodek 147 145 149 128 Dohodek 143 149 139 129 Cisti dohodek 137 151 136 125 Osebni dohodek na zaposlenega 128 127 132 126 Akumulacija 159 213 158 115 Plače slabe, reprodukcijska sposobnost ni- kakršna, pomembno pa je, da smo v repro- verigi, v kateri imamo zagotovljen plasman. IUFRO Med republiško dogovarjanje o financiranju IUFRO kongresa {kongresa mednarodne zve- ze raziskovalnih organizacij s področja go- zdarstva in lesne predelave, le počasi na- preduje. Medtem ko sta Slovenija in Hrvat- ska {gozdarji) ta sporazum sprejeli, pa osta- le republike še vedno oklevajo. Pri lesarjih in celulozarjih in papircih pa je še po vseh republikah precej negotovosti. Pri organizaciji že dela cela vrsta raznih skupin in teles in z vsako sejo se odpirajo nove naloge ter razširjajo stare. Vedno bolj pa se kaže, da tako velikega projekta ne bo moč izpeljati brez delne profesionaliza- cije. Tudi izbira organizatorja, to je Can- karjev dom Ljubljana, vse bolj kaže, da je bila prava. To so pomembna spoznanja, za katera je bilo treba precej delati, ki pa so osnova {izhodišče), ki bo olajšala začetno ne'lagodnost in negotovost. Zatika se pri sistemu financiranja, zato bi morali vsi, tudi tisti, ki sicer skrbe za vsebino kongresa, izpostaviti ves svoj vpliv, da se ta sistem čim prej vzpostavi. 288 Oxf.: 305/306:36+377(497.12) ERGONOMSKA OCENA DELOVNIH SREDSTEV PRI PRIDOBIVANJU LESA V SLOVENIJI Marjan L i p o g 1 av š e k* L i p o g 1 av š e k , M.: Ergonomska ocena delovnih sredstev pri pri- dobivanju lesa v Slovenij'!. Gozdarski vestnik, 42, 1984, 7-8, str. 289-303. V slovenščini s povzetkom v nemščini. Raziskane so bile ergonomske značilnosti petih tipov motornih žag, pnevmatičnega kladiva AK-21, vrtalnega stroja Pionjar 120, adaptacije goseni- čarja Fiat 605 C, prototipa zgibnika Belt GV-50 in tribobenskega vitla s stol- pom TVS-1500. Podrobneje so bile proučene obremen'1tve strojnikov, ki delajo v ropotu in z vibracijami pri teh strojih in primerjane z drugimi, doslej upo- rabljenimi delovnimi sredstvi pri pridobivanju gozdnih lesnih sortimentov. Predlagani so potrebni tehnični varstveni ukrepi in nekatere ergonomske izboljšave delovnih sredstev. Lip og 1 av še k, M.: Ergonomic assessment of working devices for the gaining of wood. Gozdarski vestnik, 42, 1984, 7-8, pag. 28!}---303. Jn Slo~ vene with sumary in German. The author investigated the ergonomic characteristics of 5 types of motor saws, of the pneumalic hammer AK~21, the bo ring mach ine Pi on jar 120, the adaptation of the caterpillar tractor Fiat 605 C, the prototype of the tractor Belt GV~so and the 3-d rum gin with the tower TVS~1500. Into details, the stres~ ses influencing the machinists working in noisy condition and exposed to vibrations caused by these machines have been analysed and they have been compared with others hitherts used working devices for the gaining of forest wood assortments. The necessary measures of technical protection and some ergonomic improvements of the working devices are proposed. V Sloveniji smo v letih 1981-1983 raziskali ergonomske značilnosti več delov- nih sredstev, ki jih že dalj časa uporabljamo pri pridobivanju gozdnih proizvo- dov. Prav tako smo spremljali adaptacije in razvoj novih delovnih sredstev, ki jih je pripravilo slovensko gozdarstvo ali strojegradnja. Rezultate teh ·raziskav pri- merjamo s prej ugotovljenimi ergonomski·mi značilnostmi in ocenjujemo njihove vplive na delavce oziroma ·n}ihovo obremenitev. Ugotovljene obremenitve so nam rabile za oblikovanje potrebnih varstvenih ukrepov, ·ki naj bi varovali zdravje delavcev, povečevali zadovoljstvo pri delu in delovne učinke. Ugotavljali smo ergonomske značilnosti dveh poskusov prilagoditve za po- klicno rabo starejših tipov motornih žag, ki jih je opravil Tomos, •in dveh novejših lažjih motornih žag (Husqvarna 266 SE in Jonsereds 630). ProučiH smo delo z ročnimi vrtalnimi stroJi pri miniranju tras gozdnih cest in vlak (rudarsko pnevma- tično kladivo RK-21 in vrtal ni stroj Pionjar 120). Med sredstvi za spravilo lesa smo ergonomsko presojali novo adaptacijo goseničarja Fiat 605 ·in prototip zgib- * Dr. M. L, dipl. inž. goz., VTOZD za gozdarstvo pri Biotehniški fakulteti na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU. 289 nika Belt-GV 50. Pri žičnih napravah za spravilo smo proučili predvsem obreme- nitev strojnika z ropotom, pri novem tribobenskem vitlu s stolpom TVS-1500 (lesna Slovenj Gradec) pa tudi obremenitve strojnika s tresenjem. Motorne žage Uporaba motornih žag je v Jugoslaviji normativno urejena s Pravilnikom o tehničnih normativih za uporabo motornih verižnih žag v gozdarstvu (Ur. list SFRJ 1980/34) pa tudi s samoupravnimi sporazumi o urejanju delovnih in življenjskih razmer delavcev v gozdarstvu. Omenjeni pravilnik predvideva tudi testiranje mo- tark, ki je standardizirano (JUS M.K8.020, 1982). Ti predpisi sicer nimajo enotnih kriterijev za presojo ergonomske prilagojenosti motark in so nedodelani, vendar jih pri testiranju motark lahko uporabi·mo. Deloma jih je mogoče uporabiti tudi pri presoji drugih, zlasti ročnih prenosn·ih strojev. Tako smo pri .testiranju mo- tark ·izmerili njihovo maso, preverili opremljenost za varno delo, ter izmerili ropot in vibracije po predpisani testni melodiki. Tovarna Tomos je poskušala zboljšati že pred leti razvita modela Husqvarna 65 in Husqvarna 77. Dali so jim oznake 650 oziroma 770, poskušali pritrditi ·ročaje prek gumijastih čepov, da bi zmanjšali Gru!'. ·1 ROPOT HDrORNIH ŽAG ~IE!l PREŽAGOVANJEI1 dll ,jpkost 100 90 80 60 /\ 1'- \ NR 95 l ., \ ·' \ \ r--~ l; \ if'-, \ \ il " \ ' . ' " ..:" il i 1 il il i 1 1 ,, ,, ,, ,, ,, ,, ,, ,, ,, li ,, 1 31,5 125 500 Hz 2 290 - Jonoeredo 630 -- TO!ll09 650 -·- Tomoo 770 .frekvenca 8 kB• vibracije ter montirali zavoro verige. Za primerjavo ·smo v enakih razmerah testi- rali tudi rabljen star model Husqvarna 77 in novega 266 SE. Na zahtevo GG Kranj smo testirali tudi motorno žago Jonsereds 630. Frekvenčne porazdelitve jakosti ropota med prežagovanjem testnega hlada, ki najbolje kažejo tudi na obremenitve sekača med delom, so pri obeh starejših motarkah Husqvarna (650 in 770) visoko nad normativno krivuljo 95 NR (grafikon 1 ). Ropot motorke Jonsereds 630 pa jo presega znatno manj. Ropot med prežago- vanjem znaša ob ušesu motorista pri motorki Jonsereds ravno 104 dB(A), kar še imamo za ergonomsko sprejemljivo, ropot obeh motark Husqvarna pa je znatno močnejši (tabela 1). Tabela 1. Ropot testiranih motornih žag Motorke Prosti tek Prežagovanje Polni plin dB (A) dB (A) dB (A) Tomos-Husqvarna 650 83,3 107,3 107,7 Tomos-Husqvarna 85 110,5 112.5 Jonsereds 630 75,5 104 106 Vibracije, ki so bile izmerjene na obeh ročaj ih rabljene Husqvarne 77 v vsem fre·kvenčnem ·območju, so izredno močne. Na vodilnem ročaju v vertikalni smeri jakost pospeškov presega 100 m/s2• Seveda motorka nima antivibracijskih ročajev. Z ·dodatnimi čepi na modelih 650 in 770 je Tomos sicer nekoliko zmanjšal jakost vibracij, vendar so še vedno mnogo nad ergonomsko sprejemlJivim kriterijem 50 m/s'. Z dodatnimi čepi pa se je poslabšala varnost in priročnost motark, saj je zaradi ·premehkih ročajev oteženo zaganjanje motorke in veriga 1udi nenadejano začne teči, ·ker v nekaterih položajih ročaj pritisne ročico za plin. Grat. 2 VERTIKAL!fE VIIlRACI.TE tlA ROČAJ" III MO'('Ol!.HIIJ ŽAG 1 8 1\ / 1 dopu!ltn!l lllll;!o 1\ 5x4.x - J"onsarada 630 -- 'l!clllOO 650 1 1 1 1 1 ,, 1 1 . 1 1 1 ! \ \ 1 1 i 1 1 . 1 i 1 1 i 1 i 1 i 1 i 1 1 1 1 7 1 1 1 291 125 ' li ii 1 1 i 1 i 1 1 1 1 1 1 '\ 1 1 1 \ \ ...... ·"· v...- \ "· -·- TOillOII 770 "\..-'""\.\. \, ,, i'rekvanco. "' " ·"::::):::;- 800 IJ:; Izmerjene skupne vibracije pri novejših motarkah, tako pri Husqvarni 266 kot pri Jonsereds 630 so mnogo manjše od sprejemljivega maksimuma in do petkrat manjše kot pri starejših motarkah. Testiranja so tudi pokazala, da se že po ne- kaj deset obratovalnih urah uporabe motark jakost vibracij na ročajih poveča. Zato je za manjšo obremenjenost sekačev z vibracijami zagotovo pomembna redna in pravilna nega ter vzdrževanje motorke, pa tudi zamenjava antivibracijskih čepov, ko se 'izrabijo. Tudi trekvenčne porazdelitve vibracij v najbolj neugodnih smereh na vodilnem ročaju (grafikon 2) kažejo, da tresenje obeh Tomosovih ·modelov presega vse dopustne meje (petkratnik 8-urne obremenitve), tresenje motorke Jonsereds 630 pa ne presega štirikratne vrednosti dopustnih 8-urnih obremen•itev. Glede na tehnične normative lahko njena uporaba za žaganje (efektivni čas) traja v delov- nem dnevu 0,5 do 1 ure, ob daljših prekinitvah (20-30 min./delovno uro) pa do 2 uri dnevno. Tedaj obremenjenost sekača z vibracijami ne bi bila prevelika in pri poprečno občutljivemu delavcu ne bi ogrozila njegovega zdravja. Tabela 2. Vibracije na ročajih motork med žaganjem - linearno merjeni pospeški Nosilni ročaj Vodilni ročaj smer vibracij smer vibracij Motorke 1 1 1 1 ve rt. hor. aks. ve rt. hor. 1 aks. m/s2 m/s2 Tomos-Husqvarna 650 51 48 65 96 69 23 Tomos-Husqvarna 770 51 32 24 97 90 28 Husqvarna 77 rabljena 61 55 67 >100 85 40 Husqvarna 266 SE 20 16 19 30 18 24 Jonsereds 630 14 12 9 20 24 28 Zaključimo lahko, da so za profesionalno rabo danes uporabni samo noveJSI tipi motornih žag, ki 'izpolnjujejo vse postavljene ergonomske zahteve (samouprav- ni sporazum o delovnih •in življenjskih razmerah). Samo dobro negovani in vzdrže- vani stroji ohranijo tudi po daljši •uporabi ugodnejše ergonomske značilnosti. Ročni vrtalni stroji Za vrtanje vrtin pri miniranju na gozdnih cestah uporabljamo ročna vrtalna kladiva, ki jih poganja stisnjen zrak. Pri ·izdelavi vlak precej množično uporab- ljamo zlasti na -kraškem področju prenosne vrtalne stroje. Medtem ko imajo v drugih panogah take stroje le za občasna manjša dela, pa jih v gozdarstvu upo- rabljamo stalno, ker je teže, zlasti na vlakah, uporabiti razne prevozne stroje. Obremenitve vrtalcev pri teh strojih, zlasti zaradi teže, ropota in vibrac-ij, so že na oko zelo velike in zato je že doslej delo organizirano tako, da se vrtal ci med seboj zamenjujejo. Proučevali smo obremenitve z ropotom pri vrtanju z rudarskim kladivom RK 21 in pri vrtanju s prenosnim vrtal nim strojem Pi on jar 120. Ugotovili smo veliko jakost ropota ob ušesu delavca med vrtanjem pa tudi med drugimi opera- 292 cijami ·in celo med delavčevim počitkom (tabela 3), kadar dela hkrati več strojev drug ob drugem. Dnevne obremenitve vrtal cev z ropotom torej pri vseh vrtal nih strojih ·in organi- zacijah dela močno presegajo dopustne meje. Ropot povzroča delovanje stroja s svojim poganom in tudi udarjanje svedra ob kamnina. Z varovali sluha (glušniki) lahko deloma zmanjšamo škodljivost ropota, za vpliv vibracij pa nimamo ustrez- nih osebnih varovalnih sredstev. Te so namreč izredno močne. Linearno ·izmerjene na vsem frekvenčnem območju (tabela 4) •med vrtanjem tudi presegajo normativ jakosti 50 m/s2• Tabela 3. Obremenitve vrtalcev z ropotom v delovnem dnevu Vrtal ni stroj RK 21 Pionjar 120 __ ,_ menjava na menjava na neredna Organizacija 20 min 30 min menjava Elementi dela dela trajanje 1 ropot traj~nje 1 ropot trajanje 1 ropot mm dB (A) mm dB (A) min dB (A) čisto vrtanje 193 103,4 180 103,4 216 103,9 Ostali prod. čas med vrtanjem in premiki 37 97,3 46 97,3 14 97,5 Zastoji med vrtanjem 118 90,2 108 90,2 14 104,6 Zastoji, malica, odmori, PZČ 132 60,0 146 60,0 236 40,0 Delovni čas 480 99.8 480 99,5 480 100,8 Tabela 4. Jakost vibracij na vsem frekvenčnem območju med vrtanjem RK 21 Pionjar 120 Smer vibracij ročaj zgoraj zgornji ročaj spodnji ročaj Jakost vibracij m/s2 Vertikalno 67,9 59,1 69,9 Horizontalno 75,9 65,8 32,9 Bočno 70,3 30,5 49.0 Vektorska velikost 123,7 93,6 91,5 Frekvenčne porazdelitve na ročajih vrtalnih strojev (grafikon 3) pokažejo, da obremenitve delavcev presegajo vse dopustne meje. Normativi dopuščajo za krajša obdobja največ 5-kratno vrednost 8-urnih obremenitev. Vibracije pa že pri obeh strojih pri nižjih frekvencah v vertikalni smeri močno presegajo to vrednost, najbolj pri RK 21, najmanj na spodnjem ročaju stroja Pionjiir 120. Torej so delavci tudi tedaj, ko zelo kratek čas dnevno uporabljajo te stroje, preobremenjeni in no- bena organizacija dela tega ne more preprečiti. Vibracije v horizontalni ~in bočni smeri pa imajo največje jakosti pri višjih frekvencah in so nekaj manj nevarne. Zaradi preobremenitev delavcev je edina prava rešitev prehod na vrtanje z lafe- tami, 'ko delavec stroja ne drži več v rokah. Dokler pa tega sredstva nimamo, naj bi delavci dnevno delali z vrtalnimi stroj'i tako kratek čas in s toliko odmori, 293 52 44 36 28 20 12 4 Graf. 3 VERTIKALNE VIBRACIJE NA ROČAJIH VRTALNIH.STROJEV / 8 20 50 5x dopustna meja \ /· 1\\ .,, / ,~. p.klad.RK21- Pionj8r 120 -- z. PionjŠr 120 -·- s. ,.. ~ ~. \.,../ ~--- frekvenca 125 313 Hz kolikor je to le mogoče. Morda bi bilo potrebno omejiti tudi trajanje dela s temi stroji v delovni dobi vrtalca. Kljub tem ukrepom lahko pričakujemo, da bodo posamezniki tudi ob uporabi rokavic obolevali zaradi vibracijskih bolezni. Obre- menitve delavcev so toHkšne, da se bo treba čim bolj izogibati uporabi ročnih vrtal nih strojev ali pa izredno pogosto menjavati delavce pri tem delu. Traktorji za spravilo lesa Pri prototipu zgibnega traktorja Belt GV-50 in deloma pri adaptaciji goseni- čarja Fiat 605 C smo posebej podrobno proučeval'i obremenitve traktorista z ro- potom in tresenjem sedeža, ki lahko po daljšem času izpostavljenosti povzročajo poklicne okvare organizma. Ugotovitve primerjamo z značilnostmi zgibnika Tim- berjack, goseničarja Fiat 505 C brez kabine in z adaptiranimi traktorji IMT-558 in 560, ki jih najširše uporabljamo pri spravilu lesa v Sloveniji. Preskusili smo var- nostne kabine obeh traktorjev ter posk-ušali tudi celovito in primerjalno oceniti ergonomsko prilagojenost obeh strojev človeku. Frekvenčne analize ropota ob ·ušesu traktorista kažejo, da že ropot neobreme- njenega traktorja pri polnem plinu presega dopustno normativno krivuljo 85 NR. (Grafikon 4.) Odločilna za škodljivost ropota pa je velikost tega preseganja. Med- tem ko je pri Fiatu 605 ropot pod krivuljo 90 NR, sega ropot IMT 560 in Belta GV-50 le nekoliko nad krivuljo 90 NR, ropot zgibnika Timberjack pa je visoko nad njo. Manj škodljiv je ropot tistih traktorjev, ki imajo maksimalno jakost ropota pri nižjih frekvencah, kjer je človek manj občutljiv. Med spravilom lesa je ropot ob ušesu traktorista v splošnem manjši, ker ne vozimo večino časa s polnim plinom. Konice 294 C~af. l;. ROPOT OB UŠESU TRAXTORISTA PRI POU.LH PLiliU dJ jokoct l05 95 05 75 NR 90 !IR 85 \ . /'. 1 i 1 '!, ; 1 ' ;, i ,, 1 i i t i 1! i !i 'i i i 125 - gosoničo.r Fiot-605 -- kol.eanik IMT-560 -- :~;gibnik TBJ -209 ··-··--z:gibnik Bolt-50 \ . .Crekvenca 500 liz: 1 4 16 kHz ropota pa so lahko tudi mnogo višje, ker se ropotu motorja pridruži še ropot pod- vozja in rezonance posameznih delov traktorja. Obremenjenost traktorista z ropo- tom zato močno niha od ene do druge delovne operacije (tabela 5) in je tudi močno odvisna od delovnih razmer. Skupna obremenjenost, računamo ekvivalentno jakost ropota, je odvisna še od časovne strukture elementov dela z različno jako- stjo ropota v delovnem dnevu. Pri vseh traktorjih predstavljata največjo obreme- nitev prazna in polna vožnja in je zato skupna obremenjenost zlasti odvisna od njunega deleža v delovnem času. Celodnevne meritve obremenjenosti traktoristov z ropotom so bile narejene za IMT 560 in Belt GV-50 le •na enem delovišču, za Fiat 505 C in Timberjack pa na več deloviščih. Za Fiat 605 C s kabino nam take meritve še manjkajo. Obremenjenost traktor·ista z ropotom je torej najmanjša pri Fiatu 505 brez kabine in ne .presega z jugoslovanskim pravilnikom dovoljenih meja. Največja obremenitev je pri Timber·jacku, kjer je več kot dvakrat .prevelika. Ugotovljene obremenitve pri traktorju IMT 560 so nekaj večje, kot jih lahko pričakujemo v poprečju, saj je bilo posneto delo na dolgi vlaki. Pri traktorju Belt GV-50 pa so lahko v poprečju nekaj večje obremenitve od ugotovljenih, ker je bilo spravilo posneto na kratki vlaki navzgor pri ·relativno dolgotrajnem zbiranju lesa. Obreme- njenost je tolikšna, da bi morali tudi vsi traktoristi uporabljati varovala sluha, sicer bodo sčasoma dobili trajne okvare sluha. 295 Element dela Prazna vožnja Razvlačenje vrvi Vezanje Privlačevanje Polna vožnja Odvezovanje Ram panje Produktivni čas Delovni čas Tabela 5. Obremenjenost traktoristov z rop.otom Struktura časa% 12-28 5- 7 10-16 4-13 17-24 5-10 3- 9 80-85 100 Fiat 505 c 93,1 64,4 64,1 83,7 91,4 69,4 86,7 Obremenitev z ropotom IMT 560 1 Belt 1 Timberjack GV-50 208 D Lmzv- dB {A} 96,5 40,0 40,0 90,8 94,9 81,6 91,9 95,0 76,7 94,6 97,9 81,1 91,9 101,1 82,1 81,8 94,8 100,0 83,8 98,9 89,8 94,2 93,0 98,0 89,1 93,3 92,2 97,2 ----------------------~----~----~--~-- Obremenjenost traktoristov s tresenjem ugotavljamo tako, da izmerimo li- nearne vrednosti pospeškov na vsem frekvenčnem območju v treh pravokotnih smereh med posameznimi elementi dela. Pri poskusni vožnji čez oviro ugotovimo frekvenčno porazdelitev vibracij na sedežu. To porazdelitev prilagodimo izmer- jenim vrednostim med delom in jo primerjamo z dopustnimi mejami za 6 ur pro- duktivnega dela v delovnem dnevu. Take primerjave smo doslej narediH le za vertikalno smer, čeprav so za delavca transverzalne vibracije pogosto močnejše in bolj neugodne. Tabela 6. Jakost vibracij na sedežu traktorja v širokem frekvenčnem območju Traktor Goseničar Kolesnik Zgibnik Elementi dela Fiat 505 C IMT 560 Belt GV-50 1 Ti mb. 208 D Vektorska velikost pospeškov m/s2 Prazna vožnja 5,25 4,59 2,19 3,44 Razvlačevanje 0,43 0,21 0,24 0,30 Vezanje 0,46 0,23 0,16 Privlačevanje 1,47 4,80 1 ,oo 2,22 Polna vožnja 6,20 5,13 1,67 3,29 Odvezovanje 0,43 1,03 0,50 0,40 Rampanje 2,58 2,63 1,61 3,01 SMER VIBRACIJ Produktivni čas 4,29 4,04 1,37 2,77 vertikalno z 1,72 2,62 0,64 1,47 Horizontalno x 2,73 2,73 0,78 1,48 Aksialno y 2,82 1,42 0,92 1,83 296 Grafa 5 OBREMENITEV TRAKTORISTOV Z VIBRACIJAMI NA SEDEŽU -- goseničar Fiat-605 ---- koleanik IMT-560 -·- zgibnik TBJ-209 m/s2 jakost ········· zgibnik Belt-50 0,9 0,5 o,1 dopustna meja za 6 ur ISO-ogroženo zdravje . 1 ., /\ dopustna meja za 6 ur ISO-zmanjšana delovna \ sposobno~ 1 / 1 1 r 1 1 1 \ \ \ l 1 . . . • /.. f /1\ "'·,_.,!..",.. .... \ ........ . / ~--./ ~ ,.···········... : '\ ·_········;? \.-·· ··~·····'"·• ... / .\'-___ ·· .. ...J - ................ ___ ·····.:t:;t:!';kvenca o,a 2 5 20 aa Hz Zbrani podatki (tabela 6) kažejo, da so razlike med traktorji precejšnje. Pri zgibniku Timberjack povzroč·i položa-j sedeža relativno manjše tresenje voznika, čeprav sedež ni vzmeten. Zgibnik Belt ima tako nizke vibracije zaradi položaja in hkrati ustreznega vzmetenja sedeža pa tudi hitrost voženj ni bila velika. Pri goseničarju pa togost gosenic povzroča tolikšna vibracije, da jih tudi ustrezen sedež ne duši dovolj. Najslabši pa je originalni sedež IMT 560, ki ima lastno frekvenco tam, kjer je človek ·najbolj občutljiv za vertikalne vibracije. V nizko- frekvenčnem območju, kjer je človek občutljiv, najdemo en ali dva maksimuma jakosti vibracij, kar je značilno za posamezne vrste traktorjev (grafi'kon 5). Pri zgibniku Belt ugotovljene obremenitve traktorista ne presegajo ISO dopustne meje zmanjšane delovne sposobnosti, pri Timberjacku pa jo presegajo. Obremenjenost traktorista lahko v neugodnih delovnih razmerah pri IMT 560 in pri goseničarju Fiat 505 C preseže celo dvakrat večjo ISO dopustno mejo ogroženosti zdravja. Zato je treba iskati in vgrajevati še naprej sedeže z vedno bol,jšimi dušilnimi lastnostmi. Celovito presojo ergonomskih značilnosti adaptacij in novejših konstrukcij traktorjev smo opravili s pomočjo nemške vprašalne pole za gozdarske delovne stroje (KWF- 1977). Vsebuje vrsto vprašanj o raznih dejavnikih ergonomske pri- lagojenosti, ki pa niso vsi enako pomembni za oceno primernosti stroja. S pomočjo deleža ergonomsko ugodnih in delno ugodnih odgovorov skušamo oceniti posamezne dejavnike in dati tudi celovito ergonomsko oceno. čeprav so stroje ocenjevala različne skupi·ne strokovnjakov ob različnem času, primerjamo (tabela 7) ocene med seboj in z drugimi že prej uporabljanimi traktorji. Glede na ugodnost odgovorov smo 11 dejavnikov ocenili z ocenami od 1 do 10. Ker gre za 297 Tabela 7. Ergonomska ocena traktorjev za spravilo lesa ' 1 1 Področje presoje Po- Traktor koles Traktor gos. Zgibniki me mb- nost ergonomske ocene Traktor IMT SS8 IMT S60 Fiat Fiat Timb. Belt sos c 60S c 209 D GV-SO Rangi Leto ocenitve 1980 1981 1980 1983 1980 1983 1. Vstop in izstop s 6 s 2 s 9 6 2. Delovni prostor 6 7 7 2 10 7 6 3. Sedež 3 2 2 6 8 6 6 4. Kontr. instrum. 8 8 9 10 10 7 10 5. Elementi za upravljanje 4 8 8 7 8 10 7 6. Vidljivost 11 8 4 7 3 8 3 7. Šl<.---.. .//...:::.. .. _____ ..... ··-- /l ;J /1 1 0,1 ·······--....... -············· frekvenca ··--........... . ····- 1 10 kHz Običajno se velika jakost ropota pojavlja na širokem frekvenčnem območju (gra- fikon 6). Tudi tu je obremenjenost strojni,kov z ropotom zelo različna pri različnih strojih in zelo odvisna od delovnih razmer. Najhujša je obremenitev pri spravilu navzdol (zračna zavora) in na dolgih trasah. Posamezni elementi dela predstavljajo močno različno obremenitev -in skupna obremenitev je zelo odvisna od časovne strukture. Med vožnjami po nosilni vrvi ter pri dviganju bremena do vrvi oz. spušča­ nju bremena na tla so obremenitve največje. Tabela 8 prikazuje obremenitve po elementih dela in skupne obremenitve v delovnem dnevu. Kurzivno označene vred- nosti v tabeli pomenijo preseganje mednarodnih, polluepko označene pa milejših jugoslovanskih standardov dopustnih obremenitev, če poleg jakosti ropota upo- števamo tudi dnevno trajanje izpostavljenosti. Obremenitev strojnika pri klasičnih žičnih žerjavih je tolikšna, da mora med celotno polno in prazno vožnjo uporabljati varovala sluha. Tudi pri manjših žičnih napravah (vitlih) in spravilu navzgor na krajših razdaljah obremenitev z ropotom presega mednarodno dopustne meje. Tudi strojniki teh naprav naj bi vsaj med polno vožnjo uporabljali varovala sLuha. Strojniki ž·ičnih žerjavov so obremenjeni tudi s tresenjem ročic, s 'katerimi upravljajo stroj. Vse telo pa se pri tem ne trese, saj strojniki večinoma stojijo na tleh ob stroju. Doslej smo le pri tribobenskem vitJu s stolpom TVS-1500 izmerili 299 Tabela 8. Obremenitev strojnikov žičnih naprav z ropctom pri spravilu lesa navzgor - Stabilni Urus Mini Lična naprava Lombard ini Unimog Urus TVS 1500 Warchalowski Razdalja spravila 70-500 m 100-200 m 15-50 m 60-80 m Stevilo posnetih ciklusov 24 15 7 20 časovni delež polne vožnje v del. 30% 32% 15% 22% času ELEMENTI DELA Obremenitev z ropotom LEKV- dB {A) Prazna vožnja 82,5 tla-voziček 87,3 81,0 87,4 nosilka 86,0 80,7 voziček-tla 84,4 75,5 82,8 razvlačevanje 83,9 78,8 Vezanje 83,8 76,2 75,1 84,7 Polna vožnja 102,5 privlačevanje 98,5 90,4 93,0 tla-voziček 101,4 89,2 nosilka 105,3 95,0 96,5 voziček-tla 97,6 84,5 Odvezovanje {in odmik) 84,9 81,5 89,0 88,2 Produktivni čas 100,3 89,8 95,8 90,3 Delovni čas 98,8 88,2 94,5 88,7 obremenitve strojnika z vibracijami prek rocJc. Delavec upravlja stroj pretežno z eno ročico (ročica bobna vlečne vrvi), druge prime le občasno za zelo kratek čas in vibracije se prenašajo na njegovo telo le prek te ročice. Tudi tu so obreme- nitve močno različne glede na delovne operacije in so daleč največje med pri- vlačevanjem in polno vožnjo. Vertikalna smer pri tem močno prevladuje (tabela 9). Vibracije imajo največjo jakost pri višjih frekvencah (200Hz), kjer roke niso več tol·i·l~Čopova metoda(<, ki je grajena na osnovi tovrstnih raziskav na Hrvaškem in prikazana v nadaljevanju tega članka, v 4. poglavju. Le-ta popolnoma zadovoljuje to vprašanje in zato ni potrebno nadaljnje raziskovanje omenjenega ekonomskega dela Svetličičeve študije. Morda bi bilo potrebno ali priporočljivo sprejeti le še prehodno rešHev za čas, dokler ne bodo v praksi uve- ljavljeni enotni JUS hlodov in žaganega lesa, ki so pogoj za realno ugotavljanje tržnih cen hlodov. Zato je objavljeni l. del (tehnične osnove) Svetličičeve študije pravzaprav samo prispevek h konsolidaciji obstoječih JUS hlodov in žaganega lesa jelke- smreke in bukve, ki so v praksi zanemarjeni. 2. Vprašanje sestavin JUS za praktično uporabo Pisec prej navedene študije navaja med drugim na str. 22, da se poleg dobrih strani kaže slaba stran JUS hlodov 1967, ker da so preveč zapleteni in vključujejo preveč podrobnosti, k·i da jih pri sodobnem klasificiranju ni mogoče niti pregledati, še manj pa upoštevati. Na to trditev moramo načelno reagirati že zaradi nadalj- njega izpopolnjevanja JUS. Ta trditev •je namreč netočna ali vsaj pretirana. Pravzaprav osuplja, če pride iz ust nekoga, ki pozna klasifikacijo hlodov z uporabo standardov v obliki praktično prirejenih tablic. Pri hlod ih iglavcev namreč navadno odločata že 1 do 2 napaki lesa (grča, koničnost), v kateri kvalitetni razred hlod spada in ni potrebno tehtati drugih napak lesa. Tu pa tam pa se pojavi še katera pomembna napaka lesa, za katero mora biti določeno, do katere mere je dopustna, da bi se pri klasificiranju znali ravnati. V nasprotnem, če vpliv napake ne bi bil opredeljen, ne bi mogli vedeti, kaj je npr. »velika« ali »majhna(( napaka lesa ka- terekoli vrste, ki odločilno vpl·iva na kvaliteto lesa. Na prvi pogled je videti za- četniku zamudno ugotavljanje npr. koničnosti v odvisnosti od premera hlada, toda že v nekaj dneh se tudi začetnik tako izuri, da z lahkoto in hitro opravlja ta posel, kot je pokazala praksa. Pri zadnJih poskusih klasifikacije hlodov iglavcev po JUS 1979 je en ocenjevalec izklasificiral v eni uri čez 100 hlodov, le da je drugi sodelavec zapisoval podatke o izmerjenih sortimentih. Podobno je pri listavcih, čeprav so pri njih odločilne druge napake lesa. Tudi tam navadno odločata 1 do 2 napaki (grče slepice, napaka v srcu). Seveda pa klasificiranje listavcev ne gre tako hitro kot pri .iglavcih, in sicer zaradi večje raznovrstnosti in velikosti napak lesa. Opredeljevanje določenih napak lesa v odvisnosti od debeline ali premera hlodov, ki je nekaj zamudnejše kot brez te odvisnosti, pa je pri naših JUS po- trebno, ker ne opredeljujemo uporabnosti hlodov še posebej po debelinskih raz- redih, kot je to ponekod v tujini. O tem bo govor še posebej v naslednjem poglavju pri obravnavi debelinskih razredov hlod av. Poleg tega •je namen dosledna opredelitve napak lesa v JUS, da uporabniki v praksi spoznavajo vpliv posameznih ·napak in si sčasoma pridobijo občutek za njih v tolikšni meri, da lahko okularno in morda le še tu in tam z meritvijo izklasifi- cirajo določen sortiment. To poznavanje spada ponekod že v poslovno zanesljivost ali solidnost, kot je bila znana v tržnih poslovnih odnosih tudi brez podrobnih pogodbenih določil o posameznih sortimentih. 3. Vpliv debeline hlodov na njihovo kvaliteto ali uporabnost Znano je, da je debelejši hlod pri sicer enaki kvaliteti več vreden kot tanjši, ker omogoča pri žaganju kvalitetnejši ali vrednejši žagan les in večji izkoristek. 305 V citirani Svetličičev; študiji je poudarjena odvisnost kvalitete hlodov od njihove debeline po vzoru standardov ali uzanc omenjenih sosednjih držav v tolikšni meri, da daje vtis, da bi morali v naših JUS upoštevati posebej tudi debelinske razrede hlodov in ne samo njihov minimalni premer v posameznih kvalitetnih razredih. čeprav je bilo to vprašanje pri naših JUS že prej rešeno, ga je potrebno, v izogib nadaljnjim motnjam, dodatno osvetliti. Prav gotovo bi bila opredelitev hlodov v JUS posebej še po debelinskih razre- dih najbolj natančna. Tudi je izmera debeline bolj zanesljiva kot presoja kvalitete po napakah lesa. Toda hkrati bi to pomenilo mnogo večjo zahtevnost JUS in njihovo mnogo težje uveljavljanje v praksi, ki v naših razmerah ne bi odtehtala koristi. Upoštevati je namreč treba, da gredo pri nas na bazenske industrijske žage praviloma vsi žagarski hladi iz njihovega gozdnega zaledja in da se tako medsebojno izravnajo debaline hlodov, ko jih razvrščamo v kvalitetne razrede po naših JUS. V omenjenih državah pa so številne zasebne manjše žage in je več različnih ·kupcev hlod av iz istih gozdov. Poleg tega bi bilo napačno misliti, da v naših JUS prav nič ni upoštevana debe- lina hlodov še poleg minimalnega premera po posameznih kvalitetnih razredih. V JUS hlodov so namreč tolerance posameznih napak lesa, ki najbolj vplivajo na opredelitev hlodov po kvalitetnih razredih, npr. grče, koničnost, ovalnost, zavitost lesnih vlaken, napake v srcu itd., opredeljene v sorazmerju s premerom hlada. To omogoča, da padejo v boljši kvalitetni razred tudi hladi s sorazmerno večjimi napakami lesa, ker s svojo debelina prispevajo k boljši kvaliteti oziroma k večji vrednosti. Pri vsem tem pa moramo končno še posebej upoštevati, kako težko uveljav- ljamo v praksi že sedanje JUS hlodov, ali kako smo jih zanemarili, da sedaj pravzaprav ne uveljavljamo nobenega kvalitetnega merila. Zato je bolje in smotrneje, da ostanemo pri sedanjih sestavinah JUS. Po- trebno bo tako in tako mnogo naporov, da bi jih uveljavili v praksi, ker je zelo težko izkoreniniti tako zelo zavožene navade. Pri tem bo priporočljivo tolerance v JUS približati praksi ali jih ublažiti, da bi laže dosegli osnovni namen, to je njihovo dosledno izvajanje v praksi. Debelina hlodov pa lahko najbolj smotrno še dodatno upoštevamo pri izbiri vzorcev hlodov za poskusna žaganja, ki so v vsakem primeru osnova za ugotav- ljanje realne tržne cene hlodov v odvisnosti od vrednosti proizvodov, ki jih do- bimo iz hlodov. 4. Raziskave na Hrvaškem O tovrstnih raziskavah na Hrvaškem je objavljena zelo temeljita in izčrpna študija: »Pi/anska prerada ; odnosi sa šumarstvom<< od Bogomila čopa iz Zagreba, (Šumarski list št. 1-2 in 3-4, 1983 in poseben knjižni ponatis Saveza IT šumar- siva i drvne industrije Hrvatske, Zagreb, 1983.), (1). Pisec je znan po dolgoletnem delovanju v žagarski industrijski proizvodnji. Na Hrvaškem so v desetletju po letu 1962 in deloma tudi do leta 1977 opravili na iniciativo Inštituta za drva iz Zagreba po posebnih raziskovalnih nalogah in tedanjih JUS ter po enotni metodologiji številna poskusna žaganja hlodov vseh njihovih glavnih drevesnih vrst, hrasta, bul•Čopova metoda<< predvideva v vsakem primeru obstajanje in izvajanje enotnih jugoslovanskih standardov hlodov in žaganega lesa, da bi bila poskusna žaganja mogoča in smotrna. Nujnost konsolidiranja in dosledne uveljavitve enotnih JUS tesnih sortimentov v praksi, ki danes pomeni odprto vprašanje, je torej izredno podkrepljena tudi s te strani. V nasprotnem bomo tavali v temi v škodo tega važnega gospodarskega področja! 5. Možnost ugotavljanja realnih tržnih cen hlodov iglavcev na CMS po debelinskih razredih Po tehnologiji centralnih mehaniziranih skladišč lesa (CMS) oddajamo kupcu hlade, ki so sortirani po debelinskih stopnjah. Razpolagamo torej z dimenzijskimi podatki. Nimamo pa podalkov o kvalitetnih razredih, kot jih zahtevajo dosedanji JUS. V Sloveniji odpade na CMS že nad polovico vse letne oblovine iglavcev. JUS, ki slonijo na kvalitetnih razredih, za CMS niso uporabni, ker njihova tehnologija 308 ne omogoča razlikovanja po teh razredih. Zato smo skušali najti izhod s pred- logom za JUS dolge oblovine, da bi s pomočjo predhodnih vzorcev ugotavljali zastcpar.ost kvalitetnih razredov hlodov in njihove poprečne kvalitete. Ta predlog standarda je še v razpravi. G~ede na pomen debeline hlodov v zvezi z njihovo kvaliteto ali vrednostjo, kot je razviden iz prejšnjih poglavij tega članka, se poraja misel, če ne bi kazalo na CMS nasloniti osnovo za ugotavljanje realne tržne cene hlodov na debelinske razrede, tembolj ker z njimi že razpolagamo. Pri tem bi zanemarili določene kva- litetne razlike oziroma upoštevali, da se medsebojno ·izravnavajo, podobno kot upoštevamo, da se pri obstoječih JUS medsebojno izravnavajo določene razli·ke v debelini. Ugovor, da so pri nekaterih hlodih prisotne tako hude napake lesa, Id povsem zasenčijo debelina, lahko zavrnemo z dejstvom, da je takšnih hlodov zelo malo ali da jih lahko izločimo. V še večji meri pa pri tem upoštevamo, da na CMS tako in tako odžagujemo nagnite dele oblovine za celulozni les in jih na ta način izločimo iz hlodov. če je tanjša oblovina preveč grčava ali deformirana, jo tako in tako izločamo ·iz hlodov in namenjamo za druge namene (jamski les in pod). Te najvplivnejše napake lesa torej ne bi motile predloženo ugotavljanje cen hlodov na osnovi debelinskih razredov. Debelinske razrede bi bilo umestno računati: 0 do 29 cm, 30-45 cm in nad 45 cm oziroma po sporazumu med tržnimi partnerji. Seveda bi tudi v tem primeru prišli do zanesljivejših podatkov, če bi uporabili poskusna žaganja hlodov po izbranih poprečnih vzorcih, podobno kot je bil govor v prejšnjem poglavju po Čopovi metodi. Priporočljivo je torej predloženo osnovo ugotavljanja tržnih cen hlodov ig/avcev na CMS preizkusiti, še zlasti ker oficialni JUS hlodov v praksi tako in tako niso upoštevani in za CMS sploh ne pridejo v po§tev, dokler ne bi prišli do boljše re- šitve. Ko bo predpisan JUS dolge oblovine, bo priporočljivo primerjalno preizkusiti oba načina, pri čemer velja upoštevati tudi prednosti Copove metode poskusnih žaganj. Povzetek V Sloveniji in na Hrvaškem so bile zastavljene ustrezne raziskave o odprtih vprašanjih konsolidiranja in uveljavljanja sedaj povsem zanemarjenih jugoslovan- skih standardov (JUS) hlodov in žaganega lesa in še posebej o manjkajočem ustreznem postopku za ugotavljanje realnih tržnih cen hlodov. Leta 1983 so bile objavljene študije o rezultatih teh raziskav. V pričujbčem članku so prikazani izsledki navedenih študij in predvsem od- tehtana njihova ·uporabnost. V Sloveniji je opravljen le prvi del raziskave, ki se nanaša na konsolidacijo JUS. študija med drugim ugotavlja tudi pomanjkljivosti, da so sestavine naših JUS preveč zapletene in da premalo upoštevajo debelinske razrede hlodov. Zato je v tem članku razložena, zakaj je treba obdržati sedanje sestavine JUS in da je debelinske razrede hlodov mogoče in umestno dodatno upoštevati pri ugotavljanju tržnih cen hlodov s pomočjo poskusnih žaganj poprečnih vzorcev hlod av. študija iz Hrvaške se naslanja na številna poskusna žaganja vzorcev hlodov hrasta, bukve, jesena ·in jelke-smreke. Izčrpno prikazuje vrste in kvalitete na- padlega žaganega lesa, ločeno po kvalitetah in debelinskih razredih hlodov. Za- radi pogostega spreminjanja cen lesa pod vplivom inflacije, avtor študije označuje vse sortimente s koeficientom vrednosti v razmerju z vrednostjo ·izbranega tipič­ nega sortimenta. Tako z izhodiščno tržno ceno izbranega sortimenta vsak trenutek 309 lahko izračuna iskana realno tržno ceno hlodov in drugih sortimentov. Tako ta metoda eksaktno rešuje vprašanje ugotavljanja realne tržne cene hlodov na osnovi vrednosti žaganega lesa, dobljenega s poskusnim žaganjem vzorcev hlodov in s ;::mmočjo koeficientov vrednosti. Hkrati omogoča tudi različne gospodarske analize obravnavane proizvodnje. Toda ta metoda zahteva v vsakem primeru obstajanje in izvajanje enotnih JUS hlodov in žaganega lesa, ki jih je zato nujno potrebno predhodno konsolidirati. V pričujočem članku je tudi predlog za poskus ugotavljanja tržnih cen hlodov ig!avcev na centralnih mehaniziranih skladiščih lesa (CMS) in sicer na osnovi de- belinskih razredov hlodov. Na CMS namreč dobavljamo hlode žagarski industriji po debelinskih in ne po kvalitetnih razredih, kot to, v nasprotju s tehnologijo CMS, zahtevajo obstoječi JUS. Viri 1. Cop, B.: Pilanska prerada i odnosi sa šumarstvom. Sumarski list 1-2 in 3-4/1983 in ponatis Saveza IT šumarstva i drvne industrije Hrvatske, Zagreb 1983. 2. Svetličič, A.: Primerjalna klasifikacija hlodov in žaganega lesa smreke-jelke in količinske ter vrednostne soodvisnosti. Publikacija Biroa za lesno industrijo v Ljubljani, 1968. 3. Svetfičič, A.: O soodvisnosti gozdnega in lesnega gospodarstva s posebnim ozirom na medsebojna tehnična in ekonomska razmerja med proizvodnjo hlodov in žaganim lesom smreke-jelke in bukve, !. deJ. Tehnične osnove, Inštitut za GLG, Ljubljana, 1983. 4. Turk, Z.: Kvalitetna struktura lesnih sortimentov, Les 11-12/1981, Gozd. vestnik 3/1982. 5. Turk, Z.: Vprašanje konsolidacije kvalitetnih meril gozdnih lesnih sortimentov. Les 9--10/1983. WIE ZU DEN REELLEN MARKTPREISEN VON S:O:GEBLOCHEN AUF GRUND DES SCHNITTHOLZWERTES ZU KOMMEN Zusammenfassung ln Slowenien un Kroatien wurden entsprechende Untersuchungen Uber offene Fragen der Konsolidierung und zur Geltungbringung der jetzt durchaus vernachlilssigten ju- goslawischen Standarde (JUS) der Bloche und des Schnittholzes, wie insbesondere Uber das fehlende, entsprechende Verfahren fUr die Feststellung der reellen Marktpreise von Blochen unternommen. Im Jahre 1983 wurden die Studien Uber Ergebnisse dieser Unter- suchungen ver6ffentlicht. Im vorliegenden Artikel werden die betreffenden Forschungsergebnisse dieser Studien dargestellt und var allem ihre Verwendungsf8.higkeit abgeschatzt. ln Slowenien ist nur der erste Teil der Untersuchung, mit Bezug auf die Konsolidierung der JUS, ausgefUhrt worden. Diese Studie konstatiert unter anderem auch die Milngel, dass die Bestandteile unserer JUS zu kompliziert und die St8.rkeklassen der Bloche zu wen ig beachtet seien. Deshalb erkl8.rt man im vorliegenden Artikel, warum es nOtig wird die jetzigen Be- standteile der JUS zu behalten und dass es mOglich und angebracht wird, die Blochen- st8.rkeklassen zusatzlich bei der Feststellung der Marktpreise von Blochen auf Grund der Probes8.gen von durchschnittlichen Blochmustern zu beri.icksichtigen. Die Studie aus Kroatien wird an zahlreiche Probes8.gen von Blochmustern der Eiche, Buche, Esche und Tanne-Fichte angelehnt. Sie schildert exakt die Arten und Qualit8.ten des angefallenen Schnittholzes, getrennt nach den Qualit8.ts- und Stilrkek!assen der s:oche. Wegen der h8.ufigen Holzpreis8.nderung unter dem Einfluss der lnfJation, bezeichnet der Autor dieser Studie alle Sortimente mit dem Wertkoeffizienten im Verha.Jtnis zum Wert des ausgesuchten, typischen Sortimentes. So kann man mit dem Ausgangspreis des aus- gesuchten, typischen Sortimentes, jederzeit den reellen Marktpreis von Blochen und anderen Holzsortimenten ausrechnen. Auf diese Weise !Ost diese Methode exakt die Frage der Feststellung des reellen Marktpreises von Blochen auf Grund des gewonnenen 310 Schnittholzwertes auch Blochmustern und mit Hilfe der wertkoeffizienten. Gleichzeitig er- m6glicht diese Methode auch verschiedene Wirtschaftsanalysen der betreffenden Holz- produktionen. Diese Methode erfordert aber in jedem Fali das Bestehen und die Anwendung von einheitlichen JUS der Bloche und des Schnittholzes, die man dringend vorgehend kon- solidieren muss. Der vorliegende Artikel schiB.gt auch den Versuch var, die Feststellung der Marktpreise vom Nadelblochholz auf den zentralen mechanisierten HolzlagerpiB.tzen auf Grund der StB.rkeklassen von Blochen zu machen. Auf dlesen Lagerplš.tzen wird nš.mlich das Blochholz der anliegenden Holzindustrie nach Stš.rke- und nicht nach Qualit8.tsklassen geliefert, was die bestehenden JUS im Gegensatz zu der ZMH-Technologie erfordern. BOLJE - LEPŠE - PRAVILNEJE DIN Za obremenitev prispevka posameznega gozdnega gospodarstva je bil upoštevan dosežen dohodek. Ukrepi protipožarnega varstva gozdov so terjali velik delež porabe delovnega časa delavcev Zavoda ... Znatni del proizvodnje drv je bil reali- ziran s konjskim iznosom drv. Potreba po nujni prekoračitvi planirane dolžine cest je nastala ... Izgradnja cest in vlak se je zavlekla za eno leto in to kot posledica nepravo- časnega dotoka finančnih sredstev. Negodovanje lastnikov prvega leta sa- nacije ... Izvajanje programa je zastavljeno pred- nostno glede na ... Pri sadnji se je uporabljalo sadike iglav- cev ... V izogib škodam ... Cesta nudi odpiranje in povezovanje kmetij ... nezakoniti lovci programi za smer X-informatikov so v pripravi ... mil ion din (kadar gre za plačilno sredstvo). DIN po- meni Deutsche lndustrienormen Ni bil obremenjen prispevek, marveč gozdno gospodarstvo. Zato bomo rekli: za obremeni- tev s prispevkom ... doseženi in ne dosežen dohodek, ker gre za določer:o stvar, ki je natančno znana. Torej rabimo določno pridevniško obliko. Ukrepi protipožarnega varstva gozdov so de- lavce Zavoda močno angažirali ... Znatni del drv so iz gozdov znosili s konji ... Novih cest smo zgraditi več kot smo načrtova­ li ... Izgradnja cest in vlak se je zaradi nepravočas­ nega dotoka finančnih sredstev zavlekla za eno leto. Negodovanje lastnikov v prvem letu sanaci- je ... Da ne bi kdo mislil, da so si lastniki prisvojili prvo leto sanacije. Kako komplicirano! Izvajanje programa ima prednost glede na ... Sadili so {smo) izključno iglavce ... Pri tem pa so lahko uporabljali posebne sadil ne stroje. Da bi se škodam izognili .. . Cesta odpira in povezuje .. . ? Ce so to morda divji lovci, moramo povprašati !ovce. Rešitev bomo objasnili pozneje. programe za smer X-informatikov pripravlja- jo ... milijon, milijarda 311 Oxf.: 383(438) GOZDNE CESTE NA POLJSKEM* Jadwiga N o w a k o w s k a- M o r y 1 ** No w ak o w ska~ Mor y 1, J.: Gozdne ceste na Poljskem. Gozdar- ski vestnik, 42, 1984, 7-8, str. 312-319. V slovenščini, cit. lit. 11. V prispevku so opisane splošne značilnosti gozdov in gozdarstva Poljske ter predstavljene naloge pri gradnji go;:dnih cest, pri čemer je obravnavana gostota cestnega omrežja, klasifikacija cest in nekateri teh- nični elementi teh cest. Posebna pozornost je namenjena nalogam v zvezi s tistimi gozdnimi cestami, ki jih proučuje sektor gozdnega inženirstva Agronomske fakultete v Krakovu. No w ak o w ska-Mor y 1, J.: Forest roads in Poland. Gozdarski vestni!~. 42, 1984, 7-8, pag. 312-319. ln Slovene, ret. 11. The paper presents the general characteristics of forests and forestry of Poland and the tasks concerning the construction of forest roads as well as the density of road network, road classification, and some technical elements ol forest roads. A special sight is kept on tasks concerning forest roads representing the research objects of the Faculty of Agriculture in Krai "'< JO ............. t-- 1 o 0,2 0,4 0,6 o' 8 spravi lna razdalja 1 - s tro k spravila 2 st ro k gradnje ; " vzdrževanja cest J st ro k skupaj 313 poljske razmere izdelane tabele gostote cestnega omrezJa v miha, kjer so upoštevani naslednji parametri: bonitetni razred, spravilne razmere in stanje sestojev s prevladujoča drevesne vrsto. Ekonomsko-tehnični elaborat omrežja gozdnih cest predstavlja obvezno osnovo pri sprejemanju investicijske odločitve o obsegu gradnje, rekonstrukcije ali obnove trajnih prometnic v določenem gozdnem območju. V tem elaboratu med drugim določimo tudi optimalno gostoto cestnega omrežja, ki naj bi bila smotrna za določen gozdni predel. Omrežje gozdnih cest na Poljskem je dokaj razvito, saj znaša 21,6 miha, s tem da je 12 'lo cest utrjenih, kar omogoča celoletni prevoz lesa (2). Za gozdove srednje Evrope sodimo, da bi ustrezala optimalna gostota ce- stnega omrežja 20 do 50 miha. Pri načrtovanju omrežja gozdnih cest izhajamo iz okvirnega izračuna opti- malne gostote cest, ki je pogoj za večjo intenzivnost gospodarjenja z gozdovi. sanitetni razred Il 111 IV Spravi Ine razmere 1-11 JII-IV HI 111-IV HI 111-IV HI JII-IV Optimalna gostota cest v m/ha Gorske razmere jelka~bukev srn reka 19,0-25,0 23,0-26,0 2,9-4,0 2,9-4,3 22,0-24,0 22,0-18,0 2,7-4,0 2,7-3,7 18,0-22,0 18,0-22,0 2,2-3,7 2,2-3,2 15,0-17,0 11,9-13,2 v števcu: skupna dolžina cest v m/ha v imenovalcu: od tega utrjenih cest v m/ha 3. Klasifikacija cest Nižinske razmere bor srn reka 2,0-3,0 7,0-9,0 2,4-3,2 3,4-4,8 14,0 22,0 2,8-3,5 4,4-6,5 11,0-12,0 1,5-1,7 2,2-3,0 3,0-4,2 13,0 19,0 2,6-3,2 3,8-4,8 9,0-10,0 11,0-12,0 1,8-2,5 2,2-3,0 11 ,O 13,0 2,2-2,8 2,6-3,2 8,0-9,0 1,6-2,2 10,0 2,0-2,5 Javne ceste na Poljskem se glede na upravljanje in uporabljanje delijo na: državne ceste regionalnega pomena, lokalne ceste krajevnega pomena, 314 ceste različnih ustanov, ki povezuJeJo njihove površine z državnimi ali lokal- nimi cestami in služijo predvsem njihovim potrebam. Gozdne ceste spadajo k zadnji kategoriji cest. Zaradi svojih značilnosti se gozdne ceste delijo še v dve skupini (11): v prvo skupino sodijo gozdne ceste, ki povezujejo gozd z omrežjem javnih prometnic, namenjenih predvsem izvozu lesa in jih lahko uporabljajo tudi drugi uporabniki, v drugo skupino pa sodijo ceste, ki potekajo znotraj gozdnih kompleksov in so prilagojene značilnostim in po- trebam gospodarjenja z gozdovi. Te ceste so lahko tudi zaprte za javni promet, ker so namenjene predvsem različnim gozdarskim dejavnostim. Glede na potek prometa v gozdu, kjer je upoštevana prometna obremenitev in način transporta lesa, delimo gozdne prometnice na: gozdne ceste (glavne in stranske), gozdne poti. Gozdna cesta je za promet izločeni pas terena, ki ima določene elemente, prilagojene za stalni ali občasni promet izvoza lesa. Glede na tehnične lastnosti delimo gozdne ceste v tri kategorije: L 1, L 11 ·in L 111. H kategoriji L 1 štejemo gozdne ceste z načrtovano hitrostjo 40 km/h in so enopasovne, Š·ir.ina cestišča 5 m, voz·išča 3,5 m. Pr.j projektiranju teh cest upo- števamo normative, veljavne za javne avtomobilske ceste, Je da se tehnični elementi preračunajo za potrebe prometa v gozdu. Navedene ceste imajo značaj spojnih cest. H kategoriji L 11 štejemo gozdne ceste, ki potekajo v notranjosti gozdnega kompleksa in jih delimo na glavne in stranske, so pa lahko utrjene ali neutrjene. Načrtovana hitrost znaša 30 km/h so enopasovne, širina cestišča 5 m (4,5 m), vozišča 3,5 m (3m). H kategoriji L 111 spadajo gozdne ceste, ki tudi potekajo v notranjosti gozdnega kompleksa, pretežno po pobočjih, so utrjene ali neutrjene in opravljajo predvsem naloge stranskih cest. 4. Tehnične karakteristike gozdnih cest 4.1. Potek cest v situaciji V situaciji je cesta sestavljena iz prem in krivin (del krožnih lokav). Najmanjši rad ij horizontalnih krivin znaša za ceste LIJ 70 m (50 m) pri načrtovani hitrosti 40 km/h in 40 m (30 m) pri načrtovani hitrosti 30 km/h. Prehod iz preme v krivi no je izveden s prehodnico ali brez prehodnice (11). 4.2. Cesta v podolžnem profilu Največji podolžni naklon za ceste kategorije L 11 znaša 9 °/o pri načrtovani hitrosti 40 km/h in 12 'lo pri načrtovani hitrosti 30 km/h. Minimalen podložni naklon za ceste kategorije LIl z utrjenim voziščem znaša 0,2 %. Najmanjši radij vertikal nih konveksnih krivin znaša za gozdne ceste ka- tegorije L JI 1000 m (600 m) pri načrtovani hitrosti 30 km/h. Najmanjš'i rad ij vertikalnih konkavnih krivin znaša glede na načrtovano hitrost 500 m (250m) in 350m (200m) (11). 4.3. Odvodnjavanje ceste Odvodnjavanje cestnega telesa nastopa z dvigom nivoja cestišča nad teren ali z uporabo posebnih naprav za odvodnjavanje: jarki, dražnik/, prepusti, nasipi, ki rabijo kot propust. 315 Kovinski dražnik. Foto J. N.-M. Jarki so v prečnem profilu trapezne, trikotne ali ovalne oblike. V odvisnosti od položaja razlikujemo naslednje jarke: obcestni jarki, ki potekajo vzdolž ceste in pobirajo vodo s cestišča, odl<.apnih brežin ter bližnjih pobočij, odvajal ni jarki, ki odvajajo vodo z obcestnih jarkov v naravni prostor, pobočni jarki, ki sprejemajo vodo nad odkopno brežino in preprečujejo erozijsko delovanje vode na tej brežini, osuševalni jarki, ki rabijo za osuševanje terena ob trasi ceste. Najmanjši dopustni naklon dna odvodnih jarkov znaša 0,2 'lo, največji naklon dna odvodnega jarka je odvisen od vrste talne podlage in od načinov utrditve dna in brežin jarka. Na odsekih, kjer ni mogoče doseči znižanja nivoja vode z odprtimi jarki, odvodnjavamo z drenažnimi cevmi vzdolž trase ceste. Da pa bl odvedli vodo s površine vozišča in s tem preprečili erozijo, uporabljamo na bolj strmih cestah prečne jarke (dražnike). Na pobočjih, v hribovitem terenu, kjer je cesta nagnjena v podložni smeri, se za odvajanje padavinske vode s cestišča uporabljajo dražniki, različnih izvedb (sl.). Na osnovi strokovne opredelitve, izdelane v gozdarskem inženirskem sektorju Agronomske fakultete v Krakovu (5), uporabljamo naslednje izvedbe dražnikov: leseni, betonski, kovinski, asfaltni. Dražniki predstavljajo odtočni žleb, postavljen prečno na cestno os s padcem v odtočni smeri za odvajanje površin- skih voda. Padec naklona dražnikov in dolžina dražnikov sta odvisna od širine 316 Cevni propust. Foto J. N.-M. vozišča. Minimalni padec dražnikov je 1 °/o, optimalni 2 do 5°/o. Razmik med dražniki je odvisen predvsem od podolžnega naklona ceste. Za odvajanje vode z obcestnih jarkov ali bližnje okolice na drugo stran ceste so propusti (sl.). Uporabljamo naslednje izvedbe: masivne obokane propuste, masivne ali montažne propuste škatlaste oblike, cevne propuste ep 0.60 m pri dolžini propusta do 10m, (jJ 0,80 m pri dolžini propusta do 20m, ep 1,0 m pri dolžini propusta več kot 20m. V hribovitih in gorskih terenih uporabljamo pri propustih vtočne jaške, ki zavarujejo propuste, blažijo padec jarka in zaustavljajo grušč in naplavine. Na gozdnih cestah v gorskih terenih (posebno na pobočnih cestah) je namesto propustov v izjemnih primerih možno uporabljati posebne nasipe (sl.), zložene iz kamna, skozi katerega se pretaka voda. Njihova izvedba je enostavna, lahka in poceni, posebno kjer lahko dobimo kamen v bližnji okolici. Tako izdelan propust lahko zajema celoten nasip ali le njegov spodnji del. Višina nasipa mora biti prilagojena pretočni koHčini vode in podolžnemu poteku ceste. Omenjene nasipe proučuje Koczwanski (6, 7) in sektor gozdnega inženirstva Agronomske fakultete v Krakovu. Na osnovi ra~iskav so izdelani tehnični normativi za različne tipe navedenih nasipov (4). Nasip v vlogi propusta. Foto J. N.-M. 317 Prečni prerez ceste kat. L 11. Sirino cestnega telesa 3.50 5. 50 \1 l10 km/h p 3.50 5,00 V 3D kcl/h p 3,00 ~/o. 75 + l, '50 4.4. Prečni profil ceste Izoblikovanje prečnega profila ceste ima tehnični in ekonomski pomen in vpliva na izvedbo zgornjega ustroja ceste. Uporabljeni elementi prečnega profila gozdnih cest so naslednji (11): šir-ina cestišča za ceste kategorije LIl znaša 5,0 m, za L lil 6,0 m (4,5 m). $irina vozišča 3,5 m, širina hodnika 0,75 m {sl.). Velikost prečnih naklonov cestišča v premi je odvisna od vrste zgornjega ustroja in znaša primerjalno: za utrjeno vozišče kvalitetnejše izvedbe 4-3 °/o pri vzdolžnem naklonu do 3 °/o in 3-2 °/o pri vzdolžnem naklonu nad 3 °/o. Za pobočne ceste L 111 uporabljamo prečni naklon vozišča od 4 do 5 'lo. V krivinah izvedemo enostranski prečni naklon (na dolžini celotne krivine), ki je odvisen predvsem od radi ja krivi ne. Pri radiju do 70 m znaša nagib 6 'lo, pri radiju 70-99 m 5 'lo, pr.i radiju 100-149 m 4 'lo, pri radi•ju večjem kot 150m 3%. V krivinah, ki imajo rad ij več kot 250m in z načrtovano hitrostjo 30 km/h oziroma z rad ij em večjim od 300m in načrtovano hitrostjo 40 km/h, izvedemo enake prečne naklone in obliko prereza kot v premi. Razširjenost vozišča v krivinah pride v poštev le pri tistih krivinah, ki imajo manjši rad ij od 250m. Velikost razširitve je odvisna od velikosti radi ja in dolžine krivine ter znaša pri radiju 40 m, 1,15 m, pri radiju 100m pa 0,45 m. Prečni naklon hodni kov v premi in po notranji strani krivi ne znaša 5-6 °/o, a na zunanji strani krivine je enak prečnemu naklonu vozišča. Viri 1. Antonczy S., Nowakowska-Moryl J.: Podstawowe problemy p!anowania sieci drOg !ešnych. Skrypt. Akademia Rolnicza, Krakow, 1976. 2. Hodor G., Zarzycki 5.: Zagadnienie drog lesnych w Lasach Panstwowych. Sylwan, Nr. 3, 1978. 3. Kaminski E.: Rela drog w gospodarce lesnej, Sylwan Nr. 5, 1982. 4. Katalog typowych nasypow filtracyjnych (zastepczych obiektow nostowych na lesnych drogach stokowych). Akademia Rolnicza, Krakow, 1977. 5. Katalog typowych wodospustow drogowych (do stosowania na leSn}'Ch gruntowych drogach sto- kowych}. Warszawa, 1979. 6. Koszwanski S.: Obiekty oszczednosciowe na lesnych drogach stokowych. Sy!wan Nr. 8, 1967. 7. Koszwanski S.: Wybrane zagadnienia z Komunikacji Lesnych. Skrypt, Akademia Rolnicza, Krakow, 1973. 8. Nowakowska-Moryf J.: Zagadnienie planowania sieci drog lesnych w swietle literatury. Zeszyty Naukowe Wyszej Szkoly Rolniczej w Krakowie, Nr. 57, Lesnictwo Zeszyt, 5, 1970. 9. Nowakowska-Moryf J.: Nekateri problemi transporta lesa na Poljskem. Gozdarski Vestnik 33, Nr. 3, 1975. 10. Raper! o stanie lasow i gospodarstwa lesnego w Polsce. Polskie Towarzystwo Lesne. Sylwan Nr. 9, 1982. 11. Wytyczne Techniczne Projektowania Drog Lesnych. Panstwowe Wadawnictwo Rolnicze i Lesne. warszawa, 1979. 319 Oxf.: 903(497.12) USKLAJEVANJE INTERESOV PRI GOSPODARJENJU Z GOZDOVI Stanko Brod nja k* Brod nja k, S. : Usklajevanje interesov pri gospodarjenju z gozdovi. Gozdarski vestnik, 42, 1984, 7--8, str. 320--326. V slovenščini. V prispevku, ki je povzetek raziskave istega avtorja, so razčlenjene ne- katere teoretske prvine sedanje organiziranosti slovenskega gozdarstva. Avtor predvsem na osnovi opredelitve različnih interesov pri gospodarjenju z gozdovi, predlaga nove organizacijske in normativna rešitve. B ro d n j ak , S. : Coordination of interests in the forest management. Gozdarski vestnik, 42, 1984, 7-8, pag. 32o-326. ln Slovene. The paper, a summary of the investigation of the same author, analyses some theoretical elements of the presen! organization of the forestry in Slovenia. The author proposes, based on the establishment of different interests Within the sphere of forest management. new solutions for the organization, and standards. 1. Uvodne misli 1.1. Opredelitev problemov V naši družbi smo z institucionalnimi predpisi ustvarili široke možnosti raz- voja demokratičnega pluralizma samoupravnih interesov in razvoja demokratičnih odnosov samoupravne socialistične družbe. V praksi ugotavljamo, da je med za- konskimi možnostmi za demokratizacijo odnosov v .naši družbi 1in med vsakdanjim usklajevanjem ,interesov še mnogo razlik in nerešenih vprašanj, ·kar vsekakor predstavlja enega od bistvenih problemov pri razvoju našega političnega sistema in družbenoekonomskih odnosov. V gozdarstvu, kot specifični dejavnosti, se navedeni problem pojavlja še močneje kot v ostalih dejavnostih. Pri gospodarjenju z gozdovi obstaja nasprotje med ·interesi družbe -in zasebno lastninskimi interesi. Družbeni ·interesi so v nasprotju s temeljnimi poslovnimi cilji gozdnogospodarskih organizacij, pri za- sebno lastninskih interesih pa prevladuje predvsem ekonomski interes posamez- nika. Za gospodarjenje z gozdovi je značilno, da se moramo dosledno držati enega od temeljnih poslovnih ciljev, to je načelo ohranjanja trajnosti odnosov in re- produkcijske sposobnosti gozdov. Ob revizijah gozdnogospodarskih načrtov pa v večini primerov ugotavljamo, da zaloge lesa zmanjšujemo. Prispevek za biološka vlaganja je po določilih zakona o gozdovih sestavni del dohodka TOZD in TOK gozdarstva. To določilo pa ne vpliva ugodno na poslovni rezultat TOZD in TOK gozdarstva. Vprašljiva je tudi usklajenost samoupravne ogranizranosti združenega dela gozdarstva z določili zakona o združenem delu. Odprto ostaja vprašanje, kako vzpodbuditi ekonomski interes TOZD in TOK gozdarstva za dohodkovno pove- zovanje prek skupnega prihodka znotraj gozdnogospodarske organizacije in v reprodukcijski verigi z lesnopredelovalno industrijo. Mag. S. B., dipl. inž. gaz., Ekonomski center Maribor, 62000 Maribor, YU 320 Kot poseben problem moramo izpostaviti tudi mejna področja vplivov na gospodarjenje z gozdovi (kmetijstvo, vodno gospodarstvo, zimski turizem, Javno gospodarstvo, gradnja infrastrukturnih objektov in onesnaževanje okolja) ter množico različnih interesov, ki so zato prisotni. 1.2. Zastavljena naloga Naša naloga bo usmerjena predvsem v analizo problemov, ki se pojavljajo pri gospodarjenju z gozdovi. Raziskati bomo morali probleme, ki so vezani na lastništvo gozdov, na razlike med evidenNrano in dejansko ·ugotovljeno ·lesno maso in na prispevek za biološka vlaganja, ter opraviti presojo ustreznosti institu- cionalnih predpisov, ki urejajo gospodarjenje z gozdovi. Poseben del naše naloge bomo namenili raziskavi interesov v gozdarstvu in opredelitvi pojma interes z različnih vidikov. Opravili bomo analizo samoupravne organiziranosti združenega dela goz- darstva, raziskali kakšen je ekonomski interes TOZD in TOK gozdarstva pri do- hodkovnem povezovanju ter poizkusili vzpostaviti soodvisnost med samoupravno organiziranostjo združenega dela gozdarstva in dohodkovnim povezovanjem prek skupnega prihodka. Na osnovi analize problemov bomo s pomočjo sinteze prišli do boljših mož- nih rešitev in nakazali možnosti usklajevanja interesov pri gospodarjenju z gozdovi. 1.3. Podmene in omejitve Temeljni cilj, ki smo si ga zastavili, je usklajevanje 1interesov pri gospo- darjenju z gozdovi. Osnovno vprašanje je torej: Kako povečati usklajenost različnih interesov? Konfliktne situacije, ki se pojavljajo, moramo razreševati sproti oziroma odpravljati vzroke za njihovo nastajanje. Da bi to lahko dosegli, je potrebno razrešiti predvsem naslednje podmene: 1. Samoupravna organiziranost združenega dela gozdarstva ni usklajena z določili zakona o združenem delu, predvsem ne z njegovim 14., 320. in 410. čle­ nom. 2. Med samoupravno organiziranostjo združenega dela gozdarstva in do- hodkovnim povezovanjem obstaja korelacija. Organizacijske strukture, k'i so usklajene z določili zakona o združenem delu, kažejo večji ekonomski interes za dohodkovno povezovanje. 3. Institucionalni predpisi, ki urejajo gospodarjenje z gozdovi, so pomanj- kljivi in za posamezna področja neustrezni. 4. Prispevek za ·biološka vlaganja zmanjšuje sredstva za razširitev mate- rialne osnove združenega dela TOZD gozdarstva. 5. Ohranjanje gozda kot sistema dinamičnega ravnotežja postaja vprašljivo, predvsem zaradi odtujevanja lesa in neusklajenih lesnobilančnih razmerij. 6. Drobnolastniška struktura gozdov predstavlja oviro za celovitejše in bolj racionalno gospodarjenje z gozdovi. Pri raziskavi bomo kot omejitve upoštevali določila ustave SR Slovenije in zakona o združ'enem delu ter nekatera ·določila zakona o gozdovih. 2. Analiza gospodarjenja z gozdovi z vidika nekaterih problemov v gozdarstvu 2.1. Interesi in gospodarjenje z gozdovi Pri raziskavi •interesov je bil naš ·namen usmerjen predvsem v bolj inter· disciplinarno opredelitev pojma interes in sočasno razmejitev rabe pojma 321 interes. Zanima nas predvsem interes kot pojem v našem političnem sistemu in družbenoekonomskih odnosih. Zato smo raziskovali: osebni interes splošni družbeni interes skupni družbeni interes ekonomski interes in pluralizem samoupravnih interesov. Splošni in skupni družbeni ,interes smo povezali z gospodarjenjem z goz- dovi in razmejili njuno pojmovno rabo. Izpostavili smo tudi interese TOZD goz- darstva in interese TOK gozdarstva. Raziskali smo interese kmetov lastnikov gozdov, in njihovo povezavo z ·drobnolastniško strukturo in razdrobljenostjo zasebnih gozdov. 2.2. Nekateri problemi pri gospodarjenju z gozdovi Pri raziskavi nekaterih problemov, ki se pojavljajo pri gospodarjenju z goz- dovi, smo najprej "ObravnavaH probleme, ki v največji meri vplivajo na gozd kot sistem dinamičnega ravnotežja, nato prispevek za biološka vlaganja in na- zadnje nekaj problemov, specifičnih samo za gospodarjenje z zasebnimi goz- dovi. 1. G o z d 'k o t s i s t e m d i n a m i č n e g a r a v n o t e ž j a. Za oh ra- nj anje dinamičnega ravnotežja v gozdu je potrebno predvsem vzpostaviti ravno- težje med posekom in prirastkom s takšnimi gozdnogojitvenimi ukrepi, da bo ohranjeno načelo trajnega gospodarjenja z gozdovi. V analizi smo ugotovili, da med relevantna kritične dejavnike, ki vplivajo na dinamično ravnotežje v gozdu, uvrščamo predvsem: posek in prirastek odtujevanje lesa in lesnobilančna razmerja. 2. Pri spe ve k za bi o 1 oš ka v 1 agan ja. V bilanci uspeha TOZD gozdarstva so sredstva za biološka vlaganja sestavni del dohodka, po svojem namenu pa pretežno predstavljajo vir financiranja za enostavno biološko re- produkcijo gozdov. Soglasje k oblikovanju in porabi sredstev daje območna SlS za gozdarstvo, kar pomeni, da gre za samofinanciranja enostavne biološke reprodukcije gozdov in sicer s sredstvi, ustvarjenimi v TOZD gozdarstva. Ta posebnost gozdarstva pa ne vpliva ugodno na poslovni rezultat TOZD gozdar- stva. Zato bi bilo smotrno, razmejiti financiranje enostavne in razširjene gozdno- biološke reprodukcije. Prispevek za biološka vlaganja bi tako razdelili v dva dela: v biološko amortizacijo (za financiranje enostavne gozdnobiološke repro- dukcije in bi jo zato lahko prenesli v strukturo celotnega prihodka) in v prispevek za biološka vlaganja, ki bi ga oblikovali in uporabljali po zakon- skih določilih, ki veljajo za svobodno menjavo dela. 3. Zasebni gozd o v i. Pri problematiki gospodarjenja z zasebnimi goz- dovi gre za ugotovljeno ·temeljno nasprotje med osebnimi interesi lastnikov gozdov in splošnimi in skupnimi družbenimi interesi. To nasprotje zavira ohra- njanje gozdov in posredno zmanjšuje splošnokoristne funkcije gozdov. Tega nasprotja pa nam ·do sedaj še ni uspelo odpraviti, predvsem zato, ker uhra- njamo lastništvo nad gozdovi. Večina avtorjev nakazuje rešitev v nadaljnjem podružbljanju gozdne proizvodnje, idealnem lastništvu, oddelčnem gospodar- jenju 'in podobno. Tem dolgoročnim rešitvam bi morali dodati še bolj kratko- ročne in operativne rešitve, kot so: ' 322 preprečevanje nadaljnjega drobljenja zasebne gozdne posesti, pospeševa- nje zemljiških operacij vključno z odkupom gozdov in razmejitev namembnosti uporabe zemljišč. 2.3. Presoja ustreznosti zakona o gozdovih Pri presoji ustreznosti •institucionalnih predpisov, ·ki urejajo gospodarjenje z gozdovi, smo analizirali predvsem zakon o gozdovih z vidika njegove ustavne podlage, temeljnih določil, uspešnosti uveljavljanja, aktivnosti pri spremembah in dopolnitvah ter pripravi predloga sprememb in dopolnitev. Osnutek zakona o gozdovih (Priloga Poročevalca, Ljubljana 9. 8. 1982) pa z nakazanimi rešitvami in uspel uskladiti različnih interesov in stališč delegatov v skupščini SR Slovenije. 2.4. Analiza ustreznosti samoupravne organiziranosti združenega dela gozdarstva V dokaj celoviti analizi, ·ki smo jo opravili na ravni makroorganizaoijske strukture v gozdnogospodarskem območju, smo ugotovili: 1. Temeljne organizacije so v gozdarsko delovno organizacijo povezan~ pretežno po principu ))vzporednega povezovanja«, kar vpliva tudi na njihovo obnašanje v poslovnem sistemu. V praksi se TOZD in TOK gozdarstva obnašajo kot podjetja v malem, kar pa ni v skladu z določili 14. člena zakona o združe- nem delu, ki govori o TOZD kot samostojnem delu celote, v katerega je smi- selno 'integriran in brez -katerega ne more obstajati. 2. TOZD in TOK gozdarstva imajo v svojem poslovnem predmetu vknjiženi po dve glavni dejavnosti (proizvodnja gozdnih sortimentov -in varstvo ter goje- nje gozdov), kar ni v skladu z določili 410. člena zakona o združenem delu, ki določa, da sme TOZD opravljati le eno dejavnost. 3. V posameznih TOZD in TOK gozdarstva je zaposlenih ·izredno malo delavcev, zato postane vprašljivo ·uresničevanje 320. člena zakona o združe- nem delu v tistem delu, ki govori, da morajo delavci v delovni celoti uresniče­ vati svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice. 2.5. Analiza dohodkovnega povezovanja V gozdarstvu Slovenije lahko govorimo samo o bolj ali manj uspelih poiz- kusih dohodkovnega povezovanja prek skupnega prihodka. Povezovanja prek skupnega dohodka pa praktično ni. V analizi smo ugotovili, da ekonomskega ·interesa pri dohodkovnem pove- zovanju prek skupnega prihodka ni, čeprav so skoraj v vseh gozdnogospodar- skih območjih Slovenije za to dane možnosti. Udeleženke v skupnem prihodku so namreč od skupnega prihodka premalo odvisne. Zato je potrebno vzpo- staviti večjo stopnjo odvisnosti udeleženk do skupnega prihodka. Stopnja od- visnosti do skupnega prihodka pa je v korelaciji s samoupravno organiz-irano- stjo združenega dela gozdarstva. 3. Predlagane možne rešitve Iz obsežne analize smo predlagane možne rešitve nakazali predvsem v treh smereh: 1. Spremembe samoupravne organiziranosti združenega dela gozdarstva, ki je usklajena z določili zakona o združenem delu. 323 2. Dohodkovno povezovanje se v takšni samoupravni organiziranosti pojav- lja kot posledica ekonomskega interesa po dohodlwvnem povezovanju prek skupnega prihodka. 3. Potrebne spremembe zakona o gozdovih so nakazane predvsem zaradi: uskladitve z ostalimi, že sprejetimi ·institucionalnimi ·predpisi (kar v nast nalogi nismo obravnavali) in zaradi sprememb v smislu :izboljšanja dosedanjih rešitev. 4. Model gozdnogospodarske organizacije V predlaganem modelu gozdnogospodarske organizacije, gozdarskem po- slovnem sistemu, ki ga ponujamo kot možno rešitev za gospodarjenje z goz- dovi v gozdnogospodarskem območju, je upoštevana mnogo večja usklajenost interesov. TOZD in TOK gozdarstva so v gozdnogospodarski organizaciji med seboj reprodukcijsko bolj odvisne, kar predlaganemu modelu daje povsem nove kvalitete in ustvarja večje možnosti pri dohodkovnem povezovanju prek skupnega prihodka v gozdnogospodarski organizaciji in reprodukcijski verigi. Model ponuja tudi možnosll za večjo delitev dela, boljšo organizacijo dela in poenostavlja gozdarski informacijski podsistem. V nekoliko spremenjeni vlogi se pojavlja območna in republiška SlS za gozdarstvo. Pomembnejše naloge kot doslej, pa so zaupane gozdarskim inšpekcijskim službam. 5. Zaključek Ob zaključku je prav, da posredujemo še kritično presojo predlaganih možnih sprememb, za katere smo ugotovili, da lahko predstavljajo možne spremembe zakona o gozdovih in samoupravne organiziranosti združenega dela gozdarstva. S tem bi dosegli tudi poenostavitev gozdarskega informacijskega podsistema in še več drugih izboljšav in racionalizacij pri gospodarjenju z gozdovi. 1. Spremembe, ·ki jih predlagamo, so v celoti uporabne za vsa gozdno- gospodarska območja v Sloveniji, razen za Kraško gozdnogospodarsko ob- močje, ki s svojo specifiko povsem izstopa, tako po nalogah kot po načinu njihovega financiranja. To območje zahteva svojstveno obravnavo in poseben pristop. Za ostala gozdnogospodarska območja pa naš reprezentativen vzorec povsem ustreza. Zato ni zadržkov, da ne bi ugotovitve iz naše naloge analogno uporabili v ostalih gozdnogospodarskih območjih. 2. Pri predlaganih spremembah samoupravne organiziranosti združenega dela gozdarstva smo v analizi dokazali, da preobrazba samoupravne organizi- ranosti, ki je bila izvedena po izidu zakona o združenem delu, ni v skladu s 14., 320. in 410. členom zakona o združenem delu. Da pretežno vzporedno povezo- vanje temeljnih organizacij v delovno organizacijo vpliva na njihovo podjet- niško obnašanje, kar deluje negativno na pričakovane sinergijslstranskih učinkih«, •ki jih prinaša in- formatika, so pričeli po svetu razmišljati šele pred nekaj leti. število »skeptikov<< se povečuje in vse več jih je, ·ki verjamejo, da bo gibanje zoper zlorabe dosežkov v informatiki kmalu postalo enako vplivno kot ekološko (1) . .. M. S. dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. 327 Za sodobno družbo je ambicija o propulzivnem gospodarskem razvoju in zmanjševanju razkoraka do razvitih ter ustrezna organiziranost in obvladovanje informacijskih procesov ključnega pomena. Zaskrbljujoča je razlika v tehnološki opremljenosti informacijskih procesov pri nas in v razvitih državah, ki eksponen- cialno narašča. Zanimiv podatek: Samo za področje strojništva znaša uporaba računalniške tehnologije ••of line« v ZDA 2 mio. ur, v ZRN 160.000 ur in v naši državi 16 ur letno (od tega 15,5 ur v Sloveniji);• Po vsej verjetnosti bi naša država z manjšimi investicijskimi vlaganji v proiz- vodnjo računalniške opreme še vedno ostala na obrobju tovrstnih proizvajalcev (to je tudi razlog da proizvodnja računalniške opreme ni bila vključena med pred- nostne dejavnosti v načrtu bodočega razvoja naše družbe, ))Kraigherjeva ko- misija«). V tehnološko razvitih družbah vlagajo v razvoj informacijske tehnologije med 200 do 500 $ na prebivalca, pri nas pa manj kot 5 $ na prebivalca. Slovenija zaostaja v pogledu informacijske tehnologije za najrazvitejšimi državami za 12 do 15-krat, čeprav je razmerje doseženega družbenega proizvoda na prebivalca v primerjavi z najrazvitejšimi med 3 ·in 4. Zaskrbljujoča je ravno ta informacijska pod razvitost, ki nima osnove samo v materialni sferi (2). število računalnikov v odvisnosti od DP/preb. in število prebivalcev v 1980/1981 SRS' 1 SFRJ' 1 A t '1 ZR 1 vs nja Nemčija2 Madžar-I Fran- 1 ZON ska3 cija4 $t. prebivalcev v mio 1 ,9 22,7 7,5 61,6 10,7 53,7 227,6 DP/preb. v dolarjih 4.600 2.430 8.630 11.730 3.850 9.950 10.630 Št. računalnikov 320 1.500 13.000 60.000 2.800 94.000 500.000 št. rač. 1 mio preb. 170 66 1.730 975 262 1.750 2.200 $t. rač. 1 mio preb. 1000 $ DP/preb. 36 27 200 83 68 176 207 Na drugi strani pa dejstvo, da je področje družbenega sistema informiranja (OSI) obdelano v treh členih Ustave SFRJ iz leta 1974, v enem poglavju Zakona o združenem delu, v Resoluciji o temeljih družbenega sistema informiranja Skup- ščine SFRJ 1979 in v Zakonu o temeljih družbenega sistema informiranja in o in- formacijskem sistemu federacije 1981 1., že samo po sebi govori o izjemni družbeni pomembnosti tega področja. V ustavi je določeno, da se z družbenim sistemom informiranja zagotavlja ))usklajeno evidentiranje, zbiranje, obdelava, izkazovanje« itd., podatkov in dejstev važnih za spremljanje in usmerjanje družbenega razvoja (3, 4). Ta dejavnost naj bi bila zasnovana na projektih izgradnje ·informacijskih sistemov. Glede na tehno- logijo ·in možnosti informacijskih procesov so to lahko: Projekti izgradnje računalniško podprtih informacijskih sistemov - projekti IRPIS, projekti izgradnje računalniško nepodprtih informacijskih sistemov - projekti IRNPIS. Podatek je posredoval Informacijski center Ljubljana. 328 S stališča celovitosti izgradnje informacijskega poslovnega sistema, je -umestno ta dva projekta izvajati vzporedno in usklajeno kot integralni projekt izgradnje poslovnega informacijskega sistema, projekt IPIS. Nosilci zbiranja podatkov (informacijske službe) in vsebine podatkov še niso dokončno določene. Obstajajo pa opredelitve, ki so povezane s programi sta- tističnih raziskovanj, ki so pomembna za vso državo in z ·načrtom statističnih raziskovanj za SRS. Pomembno je, da način zbiranja, obdelava in izkazovanje po- datkov tvorijo določen sistem podatkov OSI. Sistem podatkov tvorijo tako imeno- vane verbalne, referenčne ali nenumerične baze podatkov. Pomembno je, da ima taka baza podatkov svojega upravljalca, da je dovolj ažurna, da je problemsko in vsebinsko aktualna, da je omogočen njen permanenten razvoj. Na tej ravni se tudi gozdarstvo SRS vključuje v OSI. Za potrebe zvezne gozdarske statistike, izdelave temeljev plana SlS za goz- darstvo Slovenije za obdobje 1981-1985, ter za potrebe izdelave območnih gozdno- gospodarskih načrtov za obdobje 1981-1990, so že leta 1979 pristopili k oblikova- nju gozdarskega fonda podatkov (popis gozdov). Omenjeno zbiranje podatkov je šele prva faza oblikovanja gozdarskega informacijskega sistema. Naslednje faze: obdelava podatkov, hranjenje podatkov in informacij, ter posredovanje informacij koristni kom, so v fazi vključevanja v sistem informiranja. Ker so baze podatkov grajene po ustreznih pravilih, ki jih določajo zakoni o OSI SFRJ in SRS, bi bilo možno, da v nekaterih problemsko orientiranih bazah podatkov integriramo tako nenumerične ·kot numerične podatke. V svetu se že uveljavljajo sistemi baz (ki so integrirane s·kupine problemskih baz) in ki pokrivajo vsebinsko sorodna področja, npr.: ekonomsk·i odnosi s tujino v celoti, za plani- ranje v celoti, za družbene dejavnosti, za razvoj agrokompleksa, za pravni ter informacijski sistem, ipd. (6). Problematika računalniških komunikacij Načrtovanje kompleksnih informacijskih sistemov, izgradnja in uporaba več­ namenskih baz podatkov in še posebej dostop do tujih baz podatkov (dostop do svetovnega znanja) zahteva zanesljiv, ·kakovosten in hiter dostop (7). Najbolj raz- širjeni mediji so: Javno telefonsko in telegrafsko omrežje, ki pa sta za računal­ niške komunikacije neustrezna, ker sta prepočasna. Izkušnje z zakupljenimi vodi (ki so dragi in neelastični) so vzpodbudili nadaljnje raziskave na področju pre- nosa računalniških podatkov. Tako so se na začetku sedemdesetih Jet v svetu pričela razvijati specializirana javna omrežja za prenos podatkov. To so digitalna omrežja s kratkimi časi za vzpostavljanje zvez, s kvalitetnim in zanesljivim preno- som, prilagojena zahtevam računalniških komunikacij. Omogočajo povezavo raz- ličnih računalniških sistemov, uvedbo številnih novih služb in storitev (npr. tele- tekst, videoteks!, digitalni faksimile itd.). Možne so tudi povezave omrežij v po- sameznih državah in s tem tudi avtomatski mednarodni promet. Pri nas PTT že gradi specializirano javno omrežje za prenos podatkov in zanj tudi odgovarja (8). Vprašanje strokovnega kadra Razvijanje računalniško podprtega družbenega informacijskega sistema zahte- va tudi sodobno interdisciplinarno in fleksibilno kadrovsko strukturo. Optimalna eksploatacija informacijske tehnologije zahteva 10 do 15 X-informatikov, enega splošnega informatika in enega računalnikarja (9). Za dva (inženirja in diplomira- 329 nega inženirja računalništva in informatike) že imamo izobraževalne programe na univerzi (Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani, Visoka tehniška šola Maribor). Programe za smer X-informatikov pa pripravljajo. X-informatike razvijajo matične stroke (ekonomija - ekonomske informatike, družboslovne vede - družboslovne informatike, medicinske vede- biomedicinske informatike, gozdarstvo - gozdar- ske informatike, tehniške vede - procesne informatike), ki usposabljajo nov strokovni kader za delo v kompleksu informacijskega sistema. Problemov v šolanju omenjenih strokovnih kadrov pa že sedaj ni malo. Viri 1. Banovec, T.: DS!, informatika, Zagreb. 2. Banovec, T.: Skupne osnove, baze podatkov DSI in zadovoljevanje dela informacijskih potreb OZD s pomočjo informacijskih služb, referat, Xlii. posvetovanje o ekonomiki in organizaciji združenega dela, Portorož, 1984. 3. Krisper, M.: Vloga informacijske tehnologije kol infrastrukturne komponente družbenega sistema informiranja, referat Xlfl. posvetovanje o ekonomiki in organizaciji združenega dela. Portorož, 1984. 4. Križaj, F.: Ranljivost informacijske družbe, referat, Xlii. posvetovanje o ekonomiki in organizaciji združenega dela. Portorož, 1984. 5. Meše, P.: Računalniške komunikacije v javnem omrežju za prenos podatkov, referat, Xlii. posve· tovanje o ekonomiki in organizaciji združenega dela. Portorož, 1984. 6. Virant, 1.: Nova znanja, spremembe in ustrezni ukrepi, ki jih zahteva razvoj informacijske tehno- logije, referat, Xlii. posvetovanje o ekonomiki in organizaciji združenega dela. Portorož, 1984. 7. Družbeni sistem informiranja, Ur. list SFRJ, 1983. 8. Ericsson Information Systems AB: The Slovenian Packet Switching Data Network (ponudba za omrežje), 1983. 9. Zakon o družbenem sistemu informiranja, Ur. list SRS, št. 10/1983 z dne 24. 3. 1983. BITKA JE DOBLJENA, VOJNA ŠE TRAJA 13. junija je bil za Brki ne veliki dan. Zbrali so se vsi, ki so sodelovali pri sana- ciji škode, ki jo je povzročil usodni žled novembra 1980 v gozdovih tega področja. Gozdarji iz vse Slovenije so tri leta z velikimi napori odstranjevali polomijo, po- spravljali, gradili ceste in vlake, pogozdovali. Vmes so se srečevali z raznimi ne- všečnostmi, med katerimi so bili tudi konjunkturni ekstrem/, ki so že itak skrajno neugodno gospodarsko in politično pozicijo sanatorjev, še bolj otežili. Celotno delo je vodil posebni štab za odpravo posledic žleda, sestavljen iz prekaljenih gozdarskih operativcev in drugih, ki so vešče in učinkovito vodili in usmerjali. Kajti tako heterogena vojska gozdarjev, štajercev, Primorcev, Dolenjcev, Kočevarjev, Gorenjcev in drugih je zahtevala skupno vodstvo, da bi delo lahko normalno teklo. nBonaparte« Blaj Silvij je vneto vztrajal na čelu štaba do konca, ko je zasluženo slavil dve zmagi, uspešno opravljeno proizvodno nalogo v Brkin ih in preizkus slovenske gozdarske strokovnosti in organiziranosti. Takole je triletno brkinsko gozdarsko akcijo ocenil v svojem slavnostnem govoru 13. junija v Sežani. Dobra tri in pol leta so minila, ko so se sprostila neslutene naravne sile in udarile po Brki nih in Čičariji. Na žalost to ni bilo prvič. Ker je tokrat prizadelo pa- sivno pokrajino, je še težje in huje. ln kot zakleta, za Kozjanci in Tolminci naj še Brkinci nosijo breme, ki jim ga naklada narava. Kako vse to sprejeti, kako se sprijazniti s krutim dejstvom uničenja. Takšne misli in žalost so obhajale ljudi teh krajev v tistih novembrskih dnevih 1980. leta. O velikem obsegu te naravne nesreče, ki jo je povzročil nakopičen žled, je bila kmalu obveščena vsa slovenska javnost. Uničujoča sila je prizadela tudi 330 kmetijstvo ter infrastrukturne objekte. Samo škode v gozdovih so znašale nekaj sto milijonov dinarjev. Republiška strokovna komisija je ob pomoči delavcev Zavoda za pogozdovanje in melioracijo Krasa ugotovila, da obsežnost poškodovanih gozdnih sestojev presega 12.000 hektarjev in da je poškodovane skoraj pol milijarde kubikov lesne mase. Tak zalogaj nakopičene in polomljene, povrhu tega še razmeroma hitro kvarljive lesne mase, bi še dobro organiziranemu gozdnemu gospodarstvu, delal hude preglavice. l(raško gozdnogospodarsko območje, kamor sodijo prizadeti gozdovi pa je v družbi ostalih gozdnih gospodarstev v Sloveniji najrevnejše. Ze leta prisotni problemi, predvsem pomanjkanja sredstev, ·kadrov, opreme in še mnogo česa, so se hitro pokazali še nevarnejši. Zato je bilo takoj očitno, da 'delavci Zavoda in kmetje-lastniki gozdov, nastalemu položaju sami nikakor ne morejo biti kos. Ker so bili za odpravo nastale škode- potrebni ne le obsežni, pač pa tudi učinkoviti in hitri ukrepi, smo -potrebovali mnogostransko pomoč za prizadete območje. Sredstva, idejne rešitve, strokovnost, kadri ter mnogo dobre volje so bili elementi želene in pričakovane pomoči. Tudi akterji, ki naj bi sodelovali pri rešitvi nastalega položaja so bili takoj znani. Od temeljne organizacije združenega dela gozdarstva do Splošnega zdru- ženja gozdarstva SR Slovenije naj bi na osnovi jasno opredeljenih nalog poskrbeli za učinkovit potek operativno-tehničnih nalog. Krajevne skupnosti, družbeno-po- litične organizacije občine in regije naj bi zagotovile potrebno politično vzdušje. Republiške, oblastne, samoupravne in finančne institucije ter skupščinski odbori SR Slovenije naj bi sodelovali pri reševanju najpomembnejšega vprašanja, to je financiranja /. in Il. faze predvidene sanacije v poškodovanih sestojih. Vsekakor zelo obsežen sklop organov in posameznikov, ki naj bi 'kar se da usklajeno delo- vali. Danes lahko trdimo, da je celoten mehanizem dobro deloval. Dragocena je bila pripravljenost odgovornih posameznikov, za vse vrste pomoči. Tudi vsakršnjih zatikanj ni manjkalo, toda dogovorjenih smeri poteka akcije ni mogel nihče preusmeriti. Jasno opredeljeni cilji so bili naslednji: /. faza: Izdelati 300 tisoč m3 podrte lesne mase, izgraditi 60 'km gozdnih cest in 600 km gozdnih vlak; 11. faza: Izvesti gozdnogojitvene ukrepe na 8900 ha poškodovanih gozdov. ln kaj bo do sredine letošnjega leta realiziranega v l. fazi sanacije? Ob zelo povečanih sečnih odpadkih, značilnih za poškodovane sestoje, bo pospravljenih 400 tisoč ·kubikov bruto lesne mase. Ta masa predstavlja 290 tisoč neto kubikov. 240 tisoč je blagovnega značaja, 40 tisoč pa so lastniki porabili za kritje lastnih potreb. Ob tem je potrebno poudariti, da so to proizvodnjo opra- vili poleg lastnikov gozdov, delavci Zavoda, delavci enajstih gozdnih gospodar- stev Slovenije ter JLA. Gozdna gospodarstva in JLA so sodelovali pri polovici pridobljenih sortimentov za blagovno proizvodnjo, to je 100 tisoč kubikih. Drugo polovico so pripravili lastniki gozdov in delavci Zavoda. Eno šestino lesa so porabili lastniki za lastne potrebe. Tu je prav, da povemo, da sta se neposredna gozdnogospodarska soseda, to je Postojna in Tolmin najbolje odrezala. Pospra- vila sta tretjino zadolžitev vseh gozdnih gospodarstev. Posek, ki je dal pretežno les za izdelavo lesnih plošč, je bil dražji kot je bil izkupiček, zato je bilo treba najti vire za pokrivanje nadstroškov. Gozdna gospo- darstva in območna lesnopredelovalna industrija so pokrili prek 40 milijonov nadstroškov. Ta sredstva so bila zbrana ob veliki pripravljenosti gozdarjev in lesarjev, da podprejo izrazito deficitarne proizvodnjo lesne mase iz poškodovanih sestojev. Hkrati se je ta pomoč neposredno odrazila pri ustvarjenem dohodku Temeljne organizacije kooperantov pri Zavodu. Tri četrtine nadstroškov so pokrili 331 gozdarji. Pot do teh sredstev ni bila lahka. Le sodelujoči v neposrednih dogovorih vedo, koliko argumentov in dokazovanj je bilo potrebnih, za uspešno rešitev tega vprašanja. Spomnil bi rad tudi na naslednje vprašanje. Veliko število sodelujočih delav- cev v neposredni proizvodnji in lastnikov gozdov, je predstavljalo konstantno nevarnost za hude nesreče pri delu, ki so ob takih pospravah vedno pogoste. Zahvaljujoč dobri izurjenosti in iznajdljivosti delavcev ter dobri pripravi dela je bilo nesreč malo. Ko je bila sezona je bilo na deloviščih tudi prek 400 ljudi. če temu prištejemo še člane naše armade in lastnike gozdov, je bila to zavidanja vredna in učinkovita delovna ekipa. Dosti preglavic je bilo pri zagotovitvi spo- dobnih nastamb in tudi sredstev zanje, skoraj 20 milijonov dinarjev je bilo po- trebnih. Novozgrajena mreža gozdnih cest je poleg pospravila poškodovane lesne mase najpomembnejše dejanje l. faze sanacije. Novo zgrajenih 77 km gozdnih cest je znatno pripomoglo k večji odprtosti gozdov. Prav tako je 660 km zgrajenih gozdnih vlak zelo veliko in zagotavlja sodobnejše spravilo lesa iz poprej popol- noma zaprtih predelov. V trajen spomin na sodelujoča gozdna gospodarstva so se po njih poimenovale nove gozdne ceste. Prek 180 milijonov din je bilo vloženih za te namene. Ta velikanska investicija je zahtevala ogromno dela. Za napore in znanje, da bi se najprej izoblikovali dobri predlogi za nove trase in pripravili projekti, se moramo zahvaliti izredni usposobljenosti strokovnjakov, ki so v izjemno kratkih rokih pripravili vso potrebno investicijsko in gradbeno dokumentacijo. Delo v teh gozdovih bo v prihodnosti ob tej obogatitvi neprimerljivo lažje kot doslej. Med potekom l. faze sanacije so se pripravljali gozdnogojitveni in sečno­ spravilni načrti. Ti pomembni operativno-tehnični dokumenti so pripravljeni za četrtino vseh gozdov, to je 3000 ha. Sodobna sečnospravilna in gozdnogojitvena praksa se je preselila iz razvitejših predelov Slovenije tudi na prizadeto območje. V preteklosti na kraškem gozdnogospodarskem območju zaradi znanih dejstev detajlno načrtovanje ni moglo zaživeti. Izdelan desetletni območni gozdnogospo- darski načrt, ter konkretno, za prakso izdelani detajlni načrti, bodo omogočili v prihodnosti sodobnejše gospodarjenje z gozdovi. Ukrepi l. faze sanacije so bili kratkoročnega značaja. Dosti pomembnejša in dolgoročnejša je 11. faza sanacije, to je biološka sanacija. Ta naj bi postopoma odstranila ogromne ekološke škode, ki jih je povzročil žled. S temi deli še!e za- čenjamo. Moramo vztrajati, z nadaljnjimi sanacijskimi prizadevanji, čeprav se številni gozdarski strokovnjaki iz vse Slovenije počasi vračajo. Dokončati bo treba predvidena pogozdovanja, saj so bila v letu 1982 in 1983 izvršena le v polo- vičnem obsegu to je na 430 ha. Obnova iz pan ja poteka že od samega začetka akcije. Ugotavljamo zmerno reakcijo v bukovih in hrastovih sestojih, odvisno od starosti in izčrpanosti sestaja. Tudi vključevanje ohranjenih delov sestojev v bodoče sestoje je dosegla komaj desetino predvidenega površinskega obsega. Podobno je z obnovo iz semena. Tudi tu smo šele na začetku. Šele čas in vztrajno delo ter ·dosledno zasledovanje razvojnih faz obnovljenih sestojev, predvsem pa stalno zagotavljanje sredstev in kadri bodo zaceliti rane, ki jih je naravna ujma povzročila v gozdnih sestoj ih in povzročila tako obsežno ekološko katastrofo. Ob tem kratkem poročanju o izvršenih ukrepih pa ne moremo mimo najpo- membnejšega dejstva. To je uspešnega zbiranja sredstev, ki so bila in so še ključnega pomena za celoten potek akcije. Ponovno potrjena solidarnost SR Slo- venije, gozdnih gospodarstev, SlS za gozdarstvo SRS, območne lesne industrije ter Zavoda, je dala 300 milijonov dinarjev. Polovico sredstev je prispeval solidarnostni sistem SRS, drugo polovico pa so prispevali ostali. Dve tretjini zbranih sredstev 332 je bilo porabljenih za tehnična vlaganja v infrastrukturo, ena tretjina pa za izvedbo biološkega dela sanacije in za pokrivanje nadstroškov gozdne proizvodnje. V tem je pravzaprav veličina celotne akcije. Ogromna vložena družbena sredstva so za- vezovala izvajalce, da dosledno opravijo vse proizvodne naloge. Nastajali so tudi konflikti, ki pa smo jih morali premostiti, čeravno ne na zadovoljstvo vseh, pa naj bo to lastnikov gozdov ali drugih odgovornih ljudi, ki so lahko več ali manj vpli- vali na tok dogodkov. Na osnovi podanih ocen, naj si bo to s strani strokovnih institucij ali s strani najvišjih družbenopolitičnih forumov, je bila akcija kot celota uspešno izpeljana. Dejansko so bile na preizkusu naše stro-kovno-organizacijske moči, na preizkusu je bila naša pripravljenost za solidarnostno pomoč prizadetim krajem in ljudem, na preizkusu je bila naša sposobnost pravi/nega in pravočasnega obveščanja javnosti o poteku akcije in še, na preizkusu so bili naši medsebojni človeški odnosi. Nazadnje pa, kako in koliko smo bili resnično uspešni ·kot celota in posamez- niki, najbolje ve in lahko sodi vsak sam izmed nas, kar nas je aktivno sodelovalo. Prav vsi smo bili več ali manj ob svojem rednem delu angažirani še z l>Brkini>colere(< pomeni negovati. Nega gozda je načrtno usmerjanje naravnih silnic. Misel, da je gospodarjenje z gozdom po načelih nege najvišje kulturno poslanstvo gozdarstva, ni čisto iz trte zvita. Gozdarstvo in varstvo narave Naravovarstvo in načrtno gospodarjenje z gozdovi imata skupen začetek. že najstarejša gozdarska zakonodaja, ki sega na naših tleh v pozni srednji vek, je vsebovala osnovna načela varovanja narave. Sodobni pristopi v gozdarstvu pa imajo celo zahtevnejše cilje, kot si jih zastavlja varstvo narave. Namen varstva narave je: - da se vzdržuje naravno ravnotežje - da se smotrno izkoriščajo narava in naravne dobrine - da se ohranja značilna podoba posameznih krajinskih predelov in - da se zavarujejo naravne znamenitosti in redkosti, ki imajo zaradi znan- stvene, kulturnoprosvetne, estetske ali rekreacijske vrednosti poseben družbeni pomen. Aktivno in programirane usmerjanje gozdnih ekosistemov v trajno korist družbe se ne razlikuje bistveno od namenov varstvenikov narave. Vsesplošna degradacija okolja je razlog, da se varstvo narave vse bolj omejuje izključno na gozdove. Gozdarji imamo zato vedno širši krog opazovalcev, ki spremljajo naša dejanja v gozdovih in jih z vedno večjo kritičnostjo primerjajo z varovanjem narave. Med gozdarstvom in naravovarstvom so stična gledišča, pa tudi določena razhajanja. Obema je rastlinska odeja skupen objekt. Varstvo narave teži k popolni ohranitvi naravnih ekosistemov, gozdarstvo pa jih mora oblikovati tako, da optimalno in racionalno zadovoljujejo družbene potrebe. V varovalnih gozdovih, gozdnih rezervatih in objektih z omejitvami v gospodarjenju so cilji gozdarjev in naravovarstvenikov identični, v gospodarskih gozdovih pa so razhajanja večja. V nekaterih primerih gozdar z odvzemanjem biomase oblikuje nove življenjske niše in pestrejše biotope, kjer so dani pogoji za življenje večjemu in razno- vrstnejšemu številu rastlin in živali. Gradnja gozdnih cest v strmih in skalovitih področjih, velikopovršinske pre- mene, uvajanje težke mehanizacije in kemije v gozd pa povzroča motnje. Želji po čim hitrejšemu izboljšanju slabih sestojnih razmer s konverzijami in zgostitvami cestnega omrežja sta ekonomski nuji. Rane, ki s tem prehodno nastajajo v naravi, gozdarstvu resnično niso v čast. žal tudi gozdarjev ni obšla splošno uveljavljena naravnanost naše družbe po čimvečjem dohodku kot edinemu merilu gospodarske učinkovitosti. Pridobivanje lesa bo še dolgo conditio sine qua non ohranitve in vzdrževanja gozdov. Iz izkupička za prodani les mora gozdarstvo pokrivati lastne potrebe, oblikovati gozdove za vrsto socialnih nalog in celo odvajati sredstva tja, od koder bi bilo upravičeno pričakovati obratni tok denarja. Gospodarjenje z divjadjo povzroča gozdarstvu in naravovarstvu vedno večje škode. Umetna hlevska vzgoja komercialno zanimivih vrst divjadi vodi v iztreb- ljanje posameznih rastlinskih vrst. Kadar je predmet gospodarjenja tujerodna vrsta, kot na primer muflon na Boču, so škode neizbežne in posledice kata- strofalne. 360 Ugotovitev, da so gozdovi poslednji naravni sistemi, nalaga gozdarstvu dru- gačno vrednotenje in prikazovanje gozdov. Preživeli smo obdobje izravnavanja nasprotij med lesnimi in varovalnimi nalogami gozdov. Danes se mora gozdarstvo aktivno uveljaviti na vseh tistih robnih področjih, kjer je še čutiti vpliv gozda. Prvi koraki so bil narejeni s sodelovanjem pri prostorskih načrtih. Gozdovi v dolgoročnih pianih Spoznanja o ekstenzivni rabi prostora, ki se je vse močneje odražala v nesmotrni razporeditvi dejavnosti v prostoru, nenačrtni pozidavi najkvalitetnejše ravninske zemlje, stihijskemu zaraščanju in opuščanju kmetijskih gospodarstev ter vsesplošnemu onesnaževanju, so privedla do postopnega načrtnejšega ure- janja prostora v SR Sloveniji. Gospodarjenje s prostorom se prvikrat vključuje v enovit sistem družbenega planiranja v srednjeročnem obdobju 1981-1985. Gozdarstvo se je prvikrat soočilo z novimi razsežnostmi načrtovanja, saj je moralo prestopiti tradicionalne meje med gozdom in odprtim prostorom. Komple- mentarna in soodvisna obravnava gozdov, v katerih se stapljajo gospodarske, socialne, varovalne in prostorske komponente družbenega razvoja, temelji na začasni obvezni enotni metodologiji in minimumu obveznih enotnih kazalcev prostorskih planov SRS (Ur. l. SRS 10/1978). Temeljna načela, na katerih sloni gozdarsko načrtovanje, dolgoročnost, veliko- površinskost in trajnost, so popolnoma enaka z izhodišči, na katerih sloni pro- storsko raziskovanje. Gozdarstvo se je lahko hitro vključilo v prostorska raz- mišljanja tudi zaradi prednosti, ker je svoj prostor že obvladovala z osnovnim ekološkim orodjem, to je s fitocenološkimi in pedološkimi izdelki ter že večkrat revidiranimi gozdnogospodarskimi načrti. Prostorsko planiranje je definirana kot dejavnost, ki: - varuje in skrbi za smotrno rabo dobrin splošnega pomena - usmerja razvoj vseh dejavnosti v prostoru ter - določa s prostorskimi možnostmi in potrebami usklajeno rabo prostora. Tako kompleksno uravnavanje urbanega in naravnega prostora pojmujemo kot humanizacijo človekovega okolja. Za posege v prostor, ki so zasnovani na zgodovinskih in razvojnih razmišljanjih ter oplemeniteni z vsestranskimi eko- loškimi, bioo/oškimi in sociološkimi raziskovanji, uporabljamo pogosto izraz »nega krajine«. Gozdove obravnavamo v prostoru na osnovi ekoloških danosti, ki jih prila- godimo družbenim potrebam. Splošno veljavno načelo optimiranja vseh funkcij mora biti izraz trenutnega družbenoekonomskega stanja. Maksimiranje le ene funkcije ima lahko neugodne posledice, ker preveč slabi ostale. Tudi izključno vrednotenje lesne funkcije nima zadovoljive teže, kajti družba vedno bolj spoštuje varovalne naloge gozda. Zaradi sočasne rabe prostora za različne namene prihaja do neizbežnih konfliktov. Rešitve so enostavne, če natančno in nevtralno predstavimo vrednosti posameznih strukturnih elementov. Navadno ne zadošča samo obvladovanje eko- loškega orodja, temveč so nam potrebna znanja o celotni prostorski, družbeno- ekonomski problematiki krajine ter tudi vse možne tehnološke rešitve. Gozdarstvo mora pri tem delovati usmerjevalno, prepričljivo in argumentirano. Na sodobnih znanstvenih izsledkih prikazani odnosi med gozdom in okoljem omogočajo goz- darstvu, da uspešno ščiti svoja stališča in s tem tudi težnje varstva narave. 361 Metodologija obravnavanja gozdov v prostorskih načrtih s poudarkom na varovanju Vsako okolje je pojav zase, sestavina različnih prvin in dejavnosti, z različnimi lastnostmi in vplivi človeka, zato na področju urejanja okolja ni splošno veljavnih modelov. Vsakemu prostoru je potrebno vnaprej prilagoditi metodologijo. Regionalna obravnava gozdov v velikem in pestrem prostoru je nepregledna, zato je smotrno, da velika področja razdelimo na manjše enote. Te tako imeno- vane mezoregije ali distrikti naj obsegajo od 2000 do 3500 ha površine. Arealiza- cijo distriktov uspešno opravimo s kombinacijo naslednjih kriterijev: - meje krajevnih skupnosti - meje katastrskih občin - meje že urbaniziranih enot - naravne, geografske meje - posebnosti gozdarskih strukturnih elementov - varovana področja - večja urbanizirana naselja kot središča mezoregij. Tako opredeljene enote omogočajo nazornejšo sestavo mezoprostorskih ure- jevalnih odločitev in usmeritev, kar je še posebej pomembno za lokalno in časovno dinamično pojmovanje funkcij gozdov. Gozdna vegetacija se členi po ekoloških značilnostih, pri čemer nam fito- cenološka raziskovanja nudijo najdragocenejše informacije. Gozdne združbe so najboljši odraz ne samo rastiščnih, temveč tudi ostalih, za valorizacija potrebnih podatkov. Iz ekoloških danosti sta izpeljani obe primarni funkciji gozdov, lesna in varovalna. Vse ostale naloge, ki izhajajo iz odnosa človek-gozd, imenujemo socialne ali infrastrukturne. Rajonizacija gozdov in valorizacija funkcij sta dve glavni orodji za predstavitev gozdov v krajini. Namen valorizacija gozdov je oblikovanje objektivnih kriterijev za alternativno odločanje o njihovi prihodnji rabi. Osnovno vodilo pri tem odlo- čanju je v gozdarstvu že uveljavljeni izbiralni princip. To pomeni, da nosilce funkcij v prostoru najprej ugotovimo in jih nato v razvoju pospešujemo. Kot odsev socialne relevance gozda za človeka oziroma družbo so se v zad- njih desetletjih pojavile številne neekonomske funkcije. Njihov pomen skokovito narašča, pojavljajo pa se v vedno novih oblikah. Kategorizacija socialnih funkcij predstavlja družbeno ovrednotenje gozdov in vsebuje vse komponente varovanih naravnih prvin. Socialne funkcije se ne pojavljajo izolirano in posamezno, tem- več se vedno pridružujejo lesni ali varovalni. Pojavljajo se kot dominante, ki odločajo ne samo o prihodnji rabi gozda, temveč tudi o načinu varovanja in trajne ohranitve. Upoštevanje infrastrukturnih funkcij v diferenciranem gospodarjenju z gozdovi izraža visok humanistični vidik in je eden najpomembnejših prispevkov gozdar- stva v varovanju človekovega okolja. Težišče vrednotenja gozdov v kulturni krajini je v njihovem varovalnem po- menu. Le v ohranjeni gozdni krajini je ocena naravnega rastiščnega potenciala za proizvodnjo lesa lahko pomembnejša od varovanja. Slovenski Zakon o goz- dovih (Ur. l. SRS 16/1974) razlikuje tri skupine varovalnih gozdov: - trajno varovalni gozdovi - začasno varovalni gozdovi in - gozdovi s posebnim pomenom. Med trajno varovane gozdove uvršča vse tiste gozdove, kjer bi bil z izko- riščanjem ogrožen njihov obstoj in njihova varovalna funkcija. Začasno varovalni gozdovi so tisti, ki varujejo ožja vodozbirna območja, gospodarske in druge' 362 objekte ter naselja. Kategorizacija začasno varovalnih gozdov je zastarala in nesmotrna. Podobna ugotovitev velja tudi za tretjo skupino varovanih gozdov, ki so mnogo natančneje opredeljeni s funkcijami. Pospešena urbanizacija in industrializacija z vsemi neugodnimi posledicami za zdravo življenjsko okolje sta povečali zanimanje za načrtno varovanje naravnih ))resursov«. Težnja za ekološko stabilnim, zdravim in estetskim okoljem je izo- blikovala številne nove skupine gozdov, ki jim je skupno varovanje. Zelje po zaščiti skoraj nedotaknjene ali prvobitne narave so že po tradiciji na prvem mestu. Ta vidik varovanja, za katerega je značilno pasivno, rezervatsko varovanje je izraženo v izločenih in varovanih pragozdnih ostankih. Deviških pragozdov in gozdov pragozdnega značaja imamo v Sloveniji 12. Njihova skupna površina meri 353 hektarjev. Po letu 1973 je v gozdarskih krogih prevladalo spoznanje, da bo za uspešno razumevanje gozda in ravnanja z njim potrebno dodati še nove rezervata, v ka- terih bo po opustitvi gospodarjenja stekel proces pragozdnega razvoja. Z izredno vnemo smo gozdarji poiskali še zadnje ostanke >)divjine« oziroma tiste drobce narave, ki predstavljajo specifične biotope. Tako se je postopoma zasnovala Ponos gozdarjev so ohranjena orjaška drevesa. Foto M. Cim- peršek 363 mreža gozdnih rezervatov na površini 9040 ha, v katerih bo raziskovalno delo osrednji namen. Te ))oaze biosfere« imajo za človeštvo izjemno vzgojne, kulturne, rekreacijske, znanstvene in varovalne funkcije. To so zadnja zatočišča redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst oziroma celih biogeocenoz. Področja intaktne narave so ))genpool« informacij neprecenljive vrednosti. Rezervati narave omogočajo obiskovalcem občutek, da ima človek vendarle korenine v naravnem razvojnem nasledstvu. Najširša raba zaščitenih področij v edukativne namene bo lahko prispevalo k izboljšanju odnosov med človekom in naravo. V gozdarstvu se srečujemo še s posebnimi varovanimi prvinami, v katerih ne izključujemo gospodarske dejavnosti. Ker je vsaka še tako nizko ovrednotena oblika varovanja predmet načrtovanja, si oglejmo te posebnosti. Semenski sestoji so po določenih kriterijih izbrani, najbolj kakovostni deli gozdov. Varovanje se izraža v takem gospodarjenju, ki teži za 'čim daljšo in čim boljšo kondicijo vseh. osebkov. Raziskovalne ploskve so za določeno obdobje varovani deli gozda, kjer je odvzemanje biomase podrejeno raziskovalnim ciljem. Zaradi posebnosti v sestavi, strukturi ali drugih znakih, ki pomenijo redkost ali znamenitost, gozdarji varujemo določene dele gozdov, šope dreves ali posa- mezne osebke. Med temi oblikami zavzemajo posebno mesto drevesa, katerih premer je večji od 120 cm. Posebno zakonsko varstvo uživajo vse tise (Taxus baccata) in bodike (/lex aquilo/ium). V mnogih deželah so se pričeli zavedati svojega kulturnega izročila, ki je postalo simbol in jamstvo za narodno identiteto in izvirnost. K temu izročilu danes prištevamo tudi vse tisto, kar varujemo gozdarji. Splošni oris prostora občine šmarje Občina sodi med obmejna, manj razvita slovenska območja. Celotni prostor obsega 400 km', na njem pa živi oltuca drymaea), sem in tja še celo v pragozdni obliki. Ohranjeni so številni osebki z več deset kubiki gmote in višinami prek 40 metrov. Kvalitetna bukovina iz teh gozdov je cenjena daleč naokrog, posebno primerna je za modele v steklarstvu. V predelu sta dve raziskovalni ploskvi, pet semenskih objektov in rezervat. Bogata glažutarska, kamnoseška in gozdarska zgodovina je prikazana v lokalnem muzeju. (8) R e k r e a c i j s k i p r e d e 1 B o č - P 1 e š i v e c Z izgradnjo kamionske ceste je postala okolica lovskega doma Rogaška Slatina dobro obiskana izletniška točka. Gozdarji smo že leta ·1974 pričeli z izgradnjo rekreacijskih objektov, sestavljenih iz športnega in otroškega igrišča ter učnega nasada z več kot i50 različnimi vrstami grmovnic. Učni nasad obdaja aleja 88 brez v spomin na našega voditelja in revolucionarja. Skupno s člani 369 ZZB NOV smo obnovili partizansko bolnico na Formilah. V teku so priprave za dokončanje učne poti, ki vključuje tudi pragozdni rezervat. (9) P 1 a n i n s k i p re d e 1 B o č - G a 1 k e je vegetacijsko izredno zanimiv, saj vključuje najbolj severozahodno ležeče na- hajališče submediteranskih združb z enklavami glacialnih reliktov. Pod gozdnim rezervatom sta dve nahajališči redke velikonočnice (Pu/sati/la grandis). (1 O) S r e d n j e v e š k o n a s e 1 j e R o g at e c Kraj, ki se omenja prvikrat že leta 998, predstavlja enega najlepše ohranjenih srednjeveških trških zasnov. Naselje vključuje dve zanimivi cerkvi in dva gradova. Rogatec je bil sedež obsežne gozdne posesti grofov Attems in kasneje Windisch- griitzov. Tudi začetek glažutarstva na Kozjanskem je povezan z rogaškimi gra- ščaki. Za gradom Strmec je bil svojčas 4 hektarje velik grajski park. Zal so kmetijci, ki upravljajo z njim, posekali že vse, kar je še spominjalo na park. (11) Naselje Smarje je sedež občine in doživlja šele v zadnjih nekaj letih, po potresu, hitrejšo pre- obrazbo. Svojevrstni kulturno-krajinski prostor obvladuje cerkev sv. Roka, ki stoji še iz tistih časov, ko je tod morila kuga. Gotsko stavbo krasijo Jelovškove freske, ki tvorijo skupaj s štukaturo v rokokoju eno najkvalitetnejših tovrstnih umetnin v Sloveniji. Severno pobočje pod cerkvijo obdajajo spomeniškovarstven; gozdovi, skozi katere je speljan svojevrsten križev pot. V vzhodnem delu pobočja stoji graščina Korpule. Na nasprotni strani naselja je v arabskem slogu obnovljen grad Jelše, ob katerem je zanemarjen graščinski park. (12) N a s e 1 j e i n g r a d P o d č e t r t e k Na skrajnem vzhodnem obronku Rudnice leži srednjeveška naselbina, stisnjena okrog romanske cerkve. Na polici nad trgom dominira srednjeveški grad, katerega predhodnik se prvikrat omenja leta 1261. Današnjo podobo so mu dali Tatten- bachi in kasneje Attemsi, ki so bili tudi lastniki gozdne posesti. Strmo pobočje med gradom in trgom je vegetacijsko zanimiv rezervat združbe lipe in črnega gabra. Ime Rudnica spominja na nekdanje rudarsko udejstvovanje. Prometno zatišna lega je šele z odkritjem termalnih ))atomskih« vrel cev dobila nov turistično razvojni impulz. Ob hotelu Atomske toplice so gozdovi namenjeni za rekreacijo. (13) N a s e 1 j e i n g r a d P o d s r e d a Urbanistično izredno dobro ohranjeno starotrško jedro. Vendar trg vse od požara leta 1798 razvojno nazaduje. Visoko naseljen je najlepši in najstarejši še ohranjeni grad na Kozjanskem, saj datira prvotna zasnova celo iz 11. stoletja. Iz predromanske dobe sta tudi dve kapeli na nekdanjem prastarem selišču. (14) Naselje Pilštajn je tako kot večina nekdanjih cvetočih kozjanskih trgov popolnoma zaostal v razvoju. Tu je bilo prvo središče fevdalne, cerkvene Savinjske mejne krajine. Od nekdanje slave in kar dveh gradov sta ohranjeni samo starotrška zasnova in zanimiva veduta sedanje vasi na pomolu nad reko Bistrico. (15) P o d g o r j e O r 1 i c e Na strmem grebenu je romansko središče Svete gore, ki ga sestavlja kar pet cerkva, utesnjenih na majhnem prostoru. Zanimivi sta dve kapeli, ki sodita med najstarejše arhitekturne spomenike vse Slovenije. Prvotni temelji kažejo, da so 370 Gozdovi na Orlici skrivajo prenekateri spomin na NOB. Obnovljeni Preskarjev mlin je pomnik na 18. februar 1943, ko je bila iz zasede uničena domala vsa 11. četa Kozjanskega bataljona. Foto M. Cimperšek jih postavili kmalu po pokristjanjevanju Slovanov na nekdanjem ajdovskem poko- pališču že v 9. stoletju. V bližini so razvaline Kunšperškega gradu in pod njim ležeči trg enakega imena. V pogorjih Orlice je GG Brežice izločilo dva rezervata. (16) S 1 a d k a g o r a Skoraj nedotaknjen kulturno-krajinski prostor sredi vinogradov odlikuje najbolj enotno grajena baročna cerkev na Slovenskem. Nikjer ni doseženo tako sožitje med arhitekturo, slikarskimi in kiparskimi deli, kot ravno v tej izjemno lepi in bleščeči galeriji slovenskega baroka. Vzhodno je nekdaj slavni trg Lemberg zaradi prometnega zatišja popolnoma zaostal. Na nekdanje cvetoče čase čevljar­ skega ceha in kuhalnice pepelike za potrebe glažut spominjata dve baročni cerkvi, rotovž in pranger. Na tukajšnji izvor imenitnih celjskih grofov spominja več domnevnih lokacij njihovih gradov. (17) S ote 1 s k o a 1 i V ona rs k o je zero je umetna akumulacija, ki je nastala z zajezitvijo reke Sotle leta 1978. Nemajhna sredstva so bila namenjena za preprečevanje poplav in za bodoči rezervoar pitne vode. Akumulacija je odvzela 195 ha najbolj kakovostnih kmetijskih zemljišč. Evtrofikacija in druge nadloge pa danes že ogrožajo celoten biotop ne samo znotraj pregrade, temveč tudi pod njo. V jezero se namreč stekajo odplake vseh krajev ob zgornji Sotli. Za izgradnjo čistilne naprave in njeno obratovanje pa še dolgo ne bo denarja. Nesmotrni vrstni red vlaganj že kaže prve znake eko katastrofe. Realizacija celotnega načrta bi pomenila pomembno pridobitev za gozdarstvo, saj so gozdovi najpomembnejši pri gospodarnem varovanju vode. 371 Zaključek Življenjski prostor postaja vsak dan ožji zaradi naraščajočih potreb po sta- novanjih, delovnih mestih in rekreaciji, to je treh esencialnih potreb človeka v moderni družbi. Kljub deklariranemu vsesplošnemu varovanju okolja se nadaljuje razgradnja biosfere. Ker so nas razvojna nasprotja prepričala, da bi bila politika nadaljnje destrukcije okolja lahko pogubna za človeka, se je pričelo razpolaganje z vrednotami človekovega okolja z določenimi normami. Najbolj integralno so te norme vgrajene v načrte, ki urejajo prostor. S prostorskim načrtovanjem se ne zagotavljajo optimalna delitev dela in ostale humane rešitve bivalnega okolja, temveč tudi vsa bistvena vprašanja varovanja narave. Nenehno povečevanje termodinamične entropije je končno privedlo do spoznanja, da je varstvo okolja potrebno človeku in naravi. Prvemu zato, ker je sam del narave in še vedno v celoti odvisen od nje, naravi pa zato, da se lahko trajno ohranja. Krajina občine Smarje je še vedno tista lisa na zemljevidu Slovenije, ki slovi po ekonomski zaostalosti. Zaradi majhne intenzivnosti človekovega poseganja je bila še do leta t975 usklajena s kmetijskim značajem podeželja. Socialne in "druge razvojne spremembe pa so pričele sproščati nekatere degradacijske procese. Kljub temu, da je zemlja v prvi vrsti namenjena proizvodnji hrane, je ohranitev gozdov prioritetna gozdarskopolitična naloga. Bogata kulturna dediščina in močna turistična orientacija sta dva glavna razloga za ohranitev oziroma za razširitev gozdnih površin. Ne gre prezreti tudi dejstva, da leži območje na obrobju celj- skega industrijskega bazena, kjer se bo gozdni prostor še nadalje zmanjševal. če izvzamemo nepremišljena krčenja gozdov za sadne plantaže pred nekaj desetletji, lahko ugotovimo, da se je gozdni prostor občine dokaj ohranil, čeprav ga podolgem in počez sekata dve največji energetski komunikaciji v Sloveniji to sta 380 kW daljnovod in magistralni plinovod Avstrija-Italija. Poleg ohranitve gozdov pa mora gozdarstvo stremeti za trajno ekološko stabilnostjo, biološko obogatitev in povečano proizvodnjo lesa. Ekološko stabilnost vzdržujemo s kar se da čistimi fitoceno/oškimi odnosi. Vendar iz ekonomskih razlogov ne moremo vztrajati na naravnih listnatih gozdovih. Vnašanje ig/avcev mora biti previdno in diskretno, tako da sestoji tudi kot krajinsko-estetski element ohranijo značaj listnatih gozdov. Program izboljšanja gozdov mora vsebovati stro- kovna načela izravnavanja odnosov med rastnostjo in možno proizvodnjo. Gozdarji se zavedamo, da socialne funkcije same po sebi ne morejo biti ekvivalent ali kompenzacija nizke proizvodnosti. Planiranje v prostoru je dolgoročna naloga, dolgoročne rešitve pa se morajo odraziti in obdelati v srednjeročnih načrtih, to je predvsem v načrtih gozdno- gospodarskih enot. V takem pristopu se vidi odnos do okolja. Gozdarji smo d_oslej vse preveč podcenjevali in pozabljali, da sta narava in kultura neraz- dvojljivi. Viri 1. Cigler, M.: Vrednotenje kulturne krajine, Gozdarski vestnik 1976. 2. Košir, 2.: Zasnova uporabe prostora - gozdarstvo, Ljubljana 1975. 3. Skopac, N.: Zasnove uporabe prostora -varstvo kulturnih spomenikov, Ljubljana 1976. 4. Inventar najpomembnejše naravne dediSčine v Sloveniji, Ljubljana 1976. S. Gozdni rezervati v Sloveniji, Ljubljana 1980. 6. Dolgoročni družbeni plan občine Smarje pri Jelšah {osnutek). Stališča in smernice o temeljnih nalogah gozdarstva pri prostorskem planu, SlS za gozdarstvo v Ljubljani 1979. 372 Oxf.: 907.11(497.13) BRIONI SO SMARAGDNI TUDI ZA GOZDARJEVE OČI fi.'l::l Maja škulj' Skupina štirinajstih Brionskih otokov in otočkov leži pred jugozahodno Istro, od kopna pa jo loči komaj 2 km široka morska oži na. Površina otočja je 730 ha (samo Veliki Bri on meri 579 ha), obal na črta vseh otokov je dolga 46,6 km, na njem je 274 km cest od tega okrog 100 km asfaltiranih. Brioni slovijo po izredno milem podnebju: temperatura redko kdaj pade pod ničlo (poprečna januarska temperatura je 6,3° C, v aprilu 12,2, v juliju 22,2 ter v oktobru 14,8° C). Padavine (poprečno 812 mm na leto) so ugodno razporejene po vegetacijskih periodah. Geološko pripadajo otoki kraški strukturi krednih apnen- cev, na katerih je sčasoma nastala rdeča prst, ki ponekod dosega debelina * M. $., dipl. inž. goz., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. 373 1600 let stara oljka na Brionih. Starost so ji določili z metodo karbonske analize C-14. Foto M.Skulj preko 150 cm. Optimalni ekološki pogoji so omogočili zelo zgodnjo naselitev otočja, že v neolitiku. To pa pomeni tudi zgodnji začetek poseganja v naravni prostor. Stari benečanski zapisi govorijo, da so les iz gozdov na otočju že takrat uporabljali za kurjavo in kot gradbeni materija!, seno pa so uporabljali za prehrano konjenice stacionirane v Zadru. Današnja podoba Brionskega otočja, prehod med gozdno in urbano kulturno krajino, je rezultat nenehnega spre- 0·: ·,,minjanja gozd~Qkra~n.e. __ Iz zgodovinskih virov vemo, da segajo prvi načrtni posegi v krajino, funkcio- nalne parkovne in krajinske ureditve, v obdobje oblasti Benečanov (leta 1331), ko je otočje postalo last patricijskih družin. V obdobju francoske vladavine je bil izdelan načrt melioracije in sanacije arhipelaga, ki pa ni bil realiziran zaradi kratkega obstoja Ilirskih provinc. lntenzivnejša dela na področju krajinskega in parkovnega oblikovanja so se začela, ko je postal lastnik otočja avstrijski industrijalec Paul Kupelwieser (leta 1893). Na otokih so začeli načrtno snovati parke, steze, ceste, saditi eksotične rastline (cedre, razne vrste cipres in borov, magnolije, evkaliptusa, razne vrste palm, mimoze, bambusovce), ki so jih s potovanj prinašali avstrijski trgovci in pomorščaki. Za ohranitev številnih avtohtonih sredozemskih rastlinskih vrst ter za snovanje naravne krajinske podobe, pripisujejo največ zaslug gozdarju,. istrskemu domačinu Alojzu Cufarju (1 ). Iz ostankov prejšnje avtohtone vegetacije so se sčasoma razvile makije in druge devastacijske razvojne stopnje. Cufar je 374 vso to podivjano rast prečistil, uredil travnike in zasadil nove drevesne vrste, ki jih je vzgojil v drevesni ci. Rastlinski fond so nenehno dopolnjevali, tako da je na otočju do danes identificiranih prek 680 vrst avtohtone, mediteranske in subtropske flore. Po drugi svetovni vojni, ki otočju ni prizanesla, je dala nova Jugoslavija Brionom novo vsebino in značaj. Po prvem obisku Tita na Brionih je bil 20. januarja 1948. leta sprejet zakon o zaščiti otočja. Leta 1983 je bil v hrvaškem saboru sprejet zakon o razglasitvi Brionov za narodni park in spominsko ob- močje (7). Obalno območje, med puljsko luko, rtom Prošina in Artom Barbariga (severno od Fažane) v širini 500 m od morja je tudi vključeno v narodni park. Zakon varuje vse dobrine, ki sodijo v arheologije, floro in favno. Ker je bilo otočje še v glacialnem obdobju povezano s kopnim (pred 8000 leti, ko. je bila gladina morja nižja za 100-120 m, morje pa je segalo do črte, ki Zadar povezuje in Ancono) in kasnejše majhne oddaljenosti otočja od obale istrskega polotoka, sestavljajo rastlinsko podobo otočja in Istre iste rastlinske vrste. Brionski arhipelag leži na meji zahodne in vzhodne province sredozemske vegetacijske regije (po Braun-Bianquetu). Pokriva ga klimatogeni (klimazonalni) zimzeleni gozd črničevja in malega jesena (Orno-Quercetum ilicis H-i6 1956). Brioni so eno od redkih področij pri nas, kjer so še vedno ohranjeni sestoji te združbe (2, 4). Karakteristični predstavniki te združbe so edinstveni: do 200 let stari primerki črnega hrasta ali adraža (Quercus ifex L. Syn. Quercus semper- virens), ki je edifikator klimatogene združbe zimzelenega pasu sredozemne re- gije, divja oljka (O lea europaea var oleaster Syn. O lea oleaster ), ter do 5 m visoka drevesa užitne jagodnice (Arbutus unedo L.). Ugodne razmere pogojujejo tudi imenitne vzrast grmastega lovorja, zimzelenega nepravega lovorja (Viburnum tinus, Loniceva implexa, Rhamnus alaternus), večnozelenega šipka (Rosa sem- pervirens ). Impozanten šolski primer habitusa odprtega dežnika kaže pinija (Pinus pinea L.), ki pa je na Brionskem otočju nasajena vrsta. Tudi alepski bor (Pinus ha/e- pensis Mil/.) in brutijski bor (Pinus ha/epensis var. brutia), vrsti ki sta zrasli z pokrajino in se na Velikem Brionu spuščala do same obale, sta avtohtoni vrsti (2). Rdečeplodni brin (Juniperus oxycedrus), puhasti hrast (Quercus pubescens), terebint (Pistacia terebinthus), !rišlja (Pistacia /en•tiscus), (Erica arborea), enovrati glog (Crategus monogina), brestovolista robida (Rubus ulmito/iiJs), navadna kalina (Ugustrum vu/gare), navadna žuka (Spartium iunceum) so karakteristične za -t:::Yr~te~yišje __ s_i[lta_~:SOfl.>Gozd«, izbirno tekmovanje gozdnih delavcev GG Kočevje, prikaz izdelovanja suhe robe, razstavo internih časopisov delovnih organizacij v gozdarstvu in lesarstvu Slovenije. Na posvetovanju je bila imenovana komisija za sklepe, ki jo sestavljajo: B. Kern, B. Kladnik, A. Prelesnik, M. Zorn in J. Pogačnik. Komisija je na osnovi pripravljenega strokovnega gradiva, koreferatov in diskusije pripravila sledeče osnovne ugotovitve in stališča: 376 Informacijska dejavnost je dejavnost, v kateri nastopa informacija kot delovno sredstvo, predmet ali rezultat dela, komuniciranje pa kot del informacijske de- javnosti, v katerem se informacija realizira oziroma postane sporočilo. Prav tako so del informacijskega sistema propaganda, reki ama in popularizacija. Pri tem opravlja propaganda duhovne ali politične naloge, ki ohranjajo vladajoči razred, medtem ko naj bi reklama opravljala predvsem produkcijske naloge in cilje, ki morajo zagotoviti največji dohodek. S popularizacijo kot delom informacijske dejavnosti skušamo razširiti v javnost določeno problematiko ali ponuditi po- ljudno razlago zapletenih vprašanj. Definicij o informacijski dejavnosti, komu- niciranju, propagandi, popularizaciji in reklami je veliko. Oblikovati in razvijati moramo ustvarjalno informacijsko dejavnost, kot sestavni del proizvodnega procesa. Zato moramo spremeniti strukturna razmerja v infor- macijski dejavnosti, to je znižati pretirano proizvodnjo določenih (neizkoriščenih) informacij na račun tistega področja dela, ki izhaja iz potreb neposredne pro- izvodnje, družbenega okolja in časa. Zaradi pomanjkljivih komunikacijskih procesov, nastajajo idejne in mate- rialne škode v gozdarstvu in lesarstvu. Naše delo je lahko neučinkovito, kadar rabimo različne in neurejene informacije ter kadar so neprimerni medsebojni odnosi na različnih organizacijskih ravneh. Izboljšanje stanja na tem področju lahko dosežemo z ustreznim znanjem o primernih oblikah prenašanja informacij, idej, občutkov, spoznanj itd. Izdelati moramo optimalni komunikacijski sistem. V ta sistem je potrebno zajeti tako strokovno področje gozdarstva in lesarstva (izobraževanje, prenos znanja, delovanje društev in zvez, strokovni tisk, razne nblike strokovnega povezovanja, obveščanja, izmenjava mnenj itd.) kot tudi ostalo komuniciranje (upravno, politično, samoupravno, organizacijsko, kadrovsko, institucionalno in podobno). Za optimalno funkcioniranje gozdarskega proizvodnega procesa, ki daje hkrati produkte materialne narave in nematerialne narave (splošno koristne funkcije gozdov) je popularizacija gozdarstva kot lesarstva nujna. V ta namen je potrebno, da se ustvari koordinirana mreža animatorjev iz kroga strokovnih delavcev, ki bodo dobili usmerjeno znanje s tega področja ter ustrezno ma- terialno in moralno podporo obeh strok. Popularizacija gozdov je toliko pomemb- nejša, ker so njegove splošno koristne funkcije vedno dragocenejše. Osnovna ugotovitev je, da je bolje imeti večje komunikacijske procese, ker so za manjše in razdrobljene potrebna večja vlaganja (znanja in denarja). Komunikacijski procesi ne smejo izostati v proizvodnem procesu gozdarstva in lesarstva. čeprav je obstoječi komunikacijski sistem slabo razvit, predvsem zaradi objektivnih, pa tudi subjektivnih vzrokov, ga moramo izboljševati, kjerkoli in kakorkoli so že dane možnosti. Uspešen in racionalen razvoj komunikacijskega sistema v gozdarstvu in lesarstvu v Sloveniji je v tem času možno doseči z organiziranim znanstveno- strokovnim pristopom prek ustrezne strokovne službe. V lesarstvu je uspešnost proizvodnega procesa močno odvisna od razvitega sodobnega trženja, ki temelji na optimalni kombinaciji trženjskih elementov (pro- izvod, cena, distribucija in komuniciranje). Komuniciranje kot element trženja (ekonomska propaganda, osebna prodaja, pospeševanje prodaje in odnosi z. javnostjo) je v lesarstvu zelo pomembno in ga je nujno potrebno ustrezno razviti. Vsem znanstvenim in strokovnim delavcem v gozdarstvu in lesarstvu, ki že delajo v pralerih (priložnostih) pravdarjev rado nekaka skrita jeza in trma, prepirljivost (t. j. kedar kdo vedno le svojo goni in trdi) in strastnost polasti, in da po gostem tudi celo lastni dobiček k temu pripomore, da človek mord vse drugači vidi in drugači sodi, kakor bi sicer sodil; znabiti pa, da sam ne ve, da ima mrene pred očmi. Te reči pa zato pripovedujem, ker mislim, da ko bo ministerstvo v teh zadevah, po čemur bodi, popraševalo in jih preudarjalo, ne bo zanašaJo se, meni nič, tebi nič·, samo na mnenje in svet nižih upravnih gosposk, ki imajo pri tem opraviti (ki so same deležnice). Ministerstvu se spodobi, z vi šega stala (mesta) te reči pregledati; od njega pričakujem, da bo storilo, kar bo prav in primerno. Očitno in gotovo je torej: da so večkrat omenjeni imetki že zdaj s 3000 do 6000 goldinarji zadolženi; da mora ta dolg narašati se, ker stroški za čuvaje (vari he), ne da bi se zmanjšavali marveč kakor dosedanja skušnja kaže, vsako leto rasejo; da sama uravnava služnost deželi in cesarskemu zakladu nar manj 10,000 (deset tavžent) gold. stroškov prizadene; da se prebivavcom s tem, da se jim pašna pravica prikrajšuje, ne le podlaga, na katero se njih zmožnost davke plačevati opira, izpodmika, temuč cel6 življenje (bitje) jemlje; da prepir in ojstro ravnanje gojzdne gosposke ostane zavoljo reve in stiske vselej brez vspeha, in gozdnega tatvinstva in posilnost ne bo konca ne kraja; dokazano je poslednjič, da s tem, kakor se do zdaj ravna, odganja vlada nar zvestejši ljudstvo po sili in cel6 na lastno denarno zguba od sebe, kar mora, se ve da, tudi med prebivavce sosednih krajev mrzenje do nje (vlade) zatrositi. Naj bi tedaj ministerstvo, bodisi iz svoje moči in oblasti, bodi si po ustavni poti (t. j. po državnem ali deželnem zboru), nar boljši pa s tem, da ponudbo srenj sprejme, kaj primernega zaukazalo ali storilo. Pričakovaje, da se vlada sama ob sebi te zadeve loti, nečem posebnega nasveta podati in tirjati, da naj bi visoka zbornica kaj sklenila.« K razpravi se je očitno prijavil le finančni minister Plener, ki je pojasnil, da so bili sporni gozdovi med pravdo v sekvestru in da je bila torej onemogočena kakršnakoli prodaja, oddaja v zalwp ali druga oblika izkoriščanja, da pa bodo sedaj, ko je erar pravdo dobil, ti gozdovi vsekakor prinašali tudi ustrezen dobiček. Kar se tiče srenjske ponudbe, da bi gozdove odkupili, je Plener obljubil, da bo zadevo temeljito preučil, s pristavkam, da bo pri tem seveda gledal na korist erarja (cesarskega zaklada). O nadaljnji usodi bovških državnih gozdov ))Umni gospodar« ni več poročal, zato ta zapis ostaja res le ))kresnička«, droben prispevek in vzpodbudnik za proučevanje zgodovine gozdov in gozdarstva na Bovškem. Pripravil Boštjan Anko PRODAM NOV, NERABLJEN HIŠNI RAČUNALNIK SINCLAIR SPECTRUM 48 K ZA 45.000 DIN. POVPRAŠAJTE NA UREDNišTVU GOZDARSKEGA VESTNIKA, TELEFON 211-442, LJUBLJANA, ERJAVčEVA UL.15. 382 KNJIŽEVNOST HERAK MILAN: GEOLOGIJA Ško/ska knjiga, 430 stran;. Zagreb, 1984. Splošna geologija zagrebšk~ga. a~ad~­ mika, profesorja in enega najbolJ Vldnth jugoslovanskih geologov dr. Milana Heraka je že dolgo znana in priznana, ne samo me~ geologi in študenti geologije, ampak tud1 med mnogimi negeologi, ki jih zanima Zem- lja, njena zgodovina in dogajanja na njej. Prvič je namreč izdal takšno knjigo pred dvema desetletjema in potem še enkrat pred desetimi leti. Sedanja, tretja izdaja, je že po tem podatku lahko ocenjena k?t odlična knjiga, predvsem še za to, ker Je znatno spremenjena in dopolnjena. Avtor sam pravi, da so z izpopolnjen~ .tehn!l<~ bodisi z vrtinami, bodisi z geoflzlkalntml metodami, dobili boljši vpogled v globino. še posebej se je spremenil pogled na doga- janja v zemeljski skorji in pod ~jo s tek~o­ niko plošč, ki sestavljajo zemeljsko skoqo. To in še marsikaj drugega je prineslo v geološke vede toliko novega, da je bilo treba knjigo temeljito dopolniti. Knjiga je razdeljena na tri dele. V prvem je splošna geologija. Tu zvemo o nastanku Zemlje, o tektoniki in dinamiki. V drugy~m delu je stratigrafija. Spoznamo dolgo ZIV- Ijenje naše Zemlje in dogajanj.~ na njej .. pa tudi razvoj živega sveta. Tretji del knjige je posvečen regionalni geolo~iji: Kratko je opisana geološka zgradba celm 1n yoceano":. Za Herakovo Geologijo bi kar tezko rekli, da je učbenik, čeprav je snov sistematsko in logično razporejena. Napisana je tako preprosto, da jo je mogoče brati brez težav, saj so posamezni pojmi dovolj razloženi in različna dogajanja dovolj pojasnjena. Prav v tem je knjiga privlačna tudi za tiste, ki se sicer ne ukvarjajo z geologijo. To po- udarja tudi Milan Herak v uvodu. Poglejmo nekoliko podrobneje poglavje o preoblikovanju zemeljskega površja. He rak ga uvršča v tisti del, ki mu je dal naslov Zemlja kot izvir in porabnik energije. Naj- prej se na kratko ustavi pri segrevanju ze- meljskega površja s sončnimi žarlfl \. --- Yt t _,...., 1 -· . ~ l 1) 5) 3) 2) t- [p r-4) 1) 420 kurilnega olja, ima pa dvakrat tolikšno kalorično moč. Sekanci s skorjo, kot postranski proizvod žagarstva, so po kalorični vrednosti, petkrat cenejši od kurilnega olja. Po kalorični vrednosti je celulozni les iglavcev, če ga porabimo kot gorivo, za polovico cenejši od kurilnega olja in le za malenkost dražji od drv za kurjavo. Pri nas v Ljubljani je bila cena 1 m' prostorninskega lesa trdih listavcev (1 prm bukovih drv) konec avgusta 1984 pri Kurivu 3510 dinarjev, 1 liter kurilnega olja za gospodinjstva pa 46,50 din. Za delovne organizacije stane 1 liter kurilnega olja še cca 40 'lo več, to je 64,98 din. Ti cenovni odnosi in pomanjkanje deviz, narekujejo pri nas še bolj kategorično kot v Avstriji, zamenjavo kurilnega olja z domačimi gorivi, najbolje z lesom. Dr. Schmidt razlaga v referatu Energetski sistemi na osnovi lesa razvoj tehnike kurjenja in kurišč od starih, ki so izrabljali le cca 30 %, do sodobnih, ki izrabljajo do 90 °/o kalorične vrednosti goriv. S širjenjem rabe lesa kot goriva, se razvija tudi množica sistemov za kurjenje z ·lesom. Praktična uporaba bo sčasoma znižala to število na nekaj najuporabnejših sistemov. Večina novih sistemov, po- sebno tistih, ki kurijo s sekanci, uporablja predkurišča, kar omogoča mnogo boljšo izrabo kuriva. Referent predvideva za zamenjavo nafte naftno-lesno moko, povečanje porabe lesnega oglja in hidrolizo lesa. Opozarja, da le pravilno kurjenje z lesom, ko dosežemo popolno izgorevanje lesa, ne onesnažuje okolja. Prof. Weiser v svojem referatu z naslovom Pomen lesa kot nosilca energije za narodno gospodarstvo ugotavlja, da les ostaja še vedno vrednejši kot indu- strijska surovina, kot če ga uporabimo za pridobivanje energije. Tehnologija je toliko napredovala, da kurjenje z vlažno skorjo ali najslabšimi lesnimi odpadki ne predstavlja več nobenih težav. Pred energijsko krizo 1979. leta je predstavljalo odstranjevanje žagarskih odpadkov v Avstriji znatni strošek. (20 Asch. po m'), danes pa ta isti ostanek (ki ni več odpadek) za enako ceno zelo lahko prodajajo. Zvezni in deželni pospeševalni ukrepi v Avstriji so usmerjeni k lesu, kot atraktivnemu viru energije iz treh razlogov: je domač, je obnovljiv vir energije in povečuje gospodarnost pri pridobivanju lesa in s tem koristi tistemu delu pre- bivalstva, ki je z industrializacija najmanj pridobilo, to je kmečkemu prebivalstvu. Avstrija ima lesa v izobilju, zato mora izrabiti ta napredek na ekološko-tehno- loškem področju in ne zanemarjati tega bogastva. Podobno je tudi v Jugoslaviji, še posebno pa v Sloveniji. Dipl. ing. Joans poroča o svojem referatu Kurjenja s sekanci na podeželju o analizi izkušenj pri obratovanju manjših kurišč na sekance na Zgornjem Avstrijskem. Večinoma kurijo s sekanci kmečka gospodinjstva z lastnim gozdom (51 °lo) pa tudi samostojni obrtniki (21 %) in lesni obrati (13 'lo) porabijo precej sekancev. V večini primerov (84 'lo) kurijo v pečeh s predkurišči, polnijo jih večinoma ročno (81 %) ali pa avtomatično s trakom ali polžem in tudi s traktorjem z žlico. Večinoma polnijo rezervoarje (posode za sekance) enkrat dnevno ali še redkeje. Za vzdrževanje kurišča, za odnašanje pepela in čiščenje kotla porabijo manj kot pol ure dnevno. Kurili so predvsem z gozdnimi sekan ci (42 %), z žago- vino (27 °lo). žagarskimi sekan ci (18 'lo) in mizarskimi odpadki (11 %), lubja je bilo Je 2 'lo. Nad polovico materialov so dobili lastniki kurišč iz lastnih virov, ostalo so dokupili. Stroški so znašali brez lastnega dela 520 tisoč avstrijskih šilingov, vendar so s tem zamenjali druga goriva, ki bi bila vredna najmanj 4 milijone šilingov. Z lesom so zamenjali kurilno olje (36 %) ali fosil na trda goriva (43 °lo), ostalo so bile novogradnje. Vzroki zamenjave so bili tudi različni: visoki stroški, večje udobje, lastni viri. 421 Dipl. inž. Nossek ugotavlja v svojem referatu z naslovom Problemi pri vračanju k uporabi lesa kot goriva, da se je pred 100 leti začel proces izrivanja lesa kot kuriva, najprej s premogom in koksom, nato z nafto in plinom ter končno še z električno energijo. Neznanje, napačne informacije in uporaba napačnih norm so povzročili tedanjo nizko vrednost lesa kot kuriva. Nasprotniki kurjenja z lesom z omalovaževanjem primerjajo delež lesa v celokupni avstrijski porabi energije. Ne upoštevajo pa velikega števila gospo- dinjstev, ki uporabljajo les za kurjavo. Navajajo, da so drva draga, da korodirajo kotle, oblagajo dimnike s katranom in da je proizvodnja drv za kurjavo vezana za težko ročno delo. Pri sekancih trdijo, da je za njihovo proizvodnjo potrebno več energije, kot pa so jo ti sposobni proizvesti. Na drugi strani pa zagovorniki lesa kot kuriva, na osnovi njegove zelo nizke cene, projektirajo sušenje, briketiranje, mletje in vplinjanje. Referent pa ugotavlja, da les tudi brez teh ogromnih investicij kapitala, dobro gori. Nekateri pripomi- njajo, da je škoda kuriti z lesom, ker se iz njega lahko izdela veliko proizvodov .koristnih za človekovo življenje. Zaradi nizke cene lesa še vedno obleži v Avstriji v gozdu, tako pravi inž. Nossek, polovica gozdne proizvodnje. Istočasno pa ekologi opozarjajo, da bi bilo zelo neodgovorno izvleči iz gozda zadnjo vejico in s tem pretrgati krogotok hranljivih snovi. Nihče pa ne ve kam z velikimi koli- činami lesa v sledečih desetletjih, če bo umiranje gozdov napredovalo z da- našnjim tempom. Le nekaj pionirjev je, ki izvajajo tisto, o čemer pogosto govorijo na velikih konferencah in sicer: - zamenjujejo uvoženo nafto z domačim, obnovljivim kurivom, lesom - uvajajo ogrevanje objektov iz enega centralnega mesta, toplarne, in s. takim postopkom varčujejo pri investicijah - zmanjšujejo onesnaževanje okolja in tudi odpirajo nova delovna mesta. Povzetek Povzetek referatov s 15. mednarodnega gozdarsko-lesarskega simpozija v Celovcu naj bi informiral našo strokovno javnost, kako naši severni sosedje gledajo na zamenjavo kurilnega olja z lesom pri ogrevanju prostorov. Za pri- merjavo naj povemo, da so lesni sekanci za kurjavo v švici že običajno trgovsko blago, kot kurilno olje, briketi in ostala kuriva. Iz povedanega na seminarju, prenešena v naše razmere, bi lahko sklepali, da je pri nas še veliko nujneje zamenjati tekoča goriva s trdimi. Nafto namreč zelo težko uvažam o in razpolagamo z velikimi rezervami materialov sposobnih za to zamenjavo. Sečni ostanki v gozdu, ti najpreje, skorja na skladiščih, razni lesni ostanki pri lesni industriji in obrtnikih, izrabljen les, tudi slama in koruznica v določenih okoljih, so po- membna surovina za pridobivanje energije. Preureditev peči za kurjenje s sekanci, namesto s kurilnim oljem, ni posebno velika investicija. Proizvodnja sekancev s sekalnikom, ki je priključen traktorju, je sprejemljiv strošek z ozirom na ceno kurilnega olja. Zamenjava kurilnega olja z lesom je mogoča tudi v drugi obliki, od celih metrskih polen do krajših in drobnejših polen in butar. V sekance lahko predelamo vse drobne lesne in sečne ostanke, tehnika kurjenja pa je že tako avtomatizirana kot s kurilnim oljem. V začetku uvajanja lesnih sekancev za pridobivanje toplote predvidevamo zamenjavo že obstoječih kurišč na olje na podeželju. Pri novogradnjah na pode- želju naj ne bi več vgrajevali peči na olje. Pri zamenjavi kurilnega olja s sekanci, je potrebno k obstoječi peči dodati kurišče za sekance in posodo za sekance 422 (lijak). Hramba večjih količin sekancev, kakor tudi njihovo sušenje, je možno na več načinov. Sekance izdelujemo iz sečnih ostankov praviloma eno leto po sečnji, da se v gozdu posušijo, odpadejo iglice in drobne vejice in s tem vrnemo gozdu del hranil, ki jih pri izdelavi zelenih sekancev v celoti odnesemo iz gozda. Obveza gozdarjev bi morala biti pospeševanje zamenjave kurilnega olja z gozdnimi sekanci v kurilnicah centralnih kurjav v gozdarskih stavbah in drugih javnih stavbah na njihovem območju. Proizvodnja gozdnih sekancev pa naj bi bila organizirana, če že ne v režiji TOZD, pa z zasebniki po načelih kooperacije. V prodajno ceno kurilnega olja bi bilo potrebno vkalkulirati prispevek za razvoj tehnike in tehnologije zamenjave porabe kurilnega olja z domačimi, obnovljivimi gorivi. Domača industrija, ki se sicer ukvarja s proizvodnjo kotlov za centralne kurjave (Emo, Tam, Riko), naj bi pospešeno izdelala peči za kurjenje s sekanci in sekalnike za izdelavo sekancev, predvsem kot traktorske priključke, pa tudi kot stabilne samostojne stroje na električni pogon. Oxf.: 971:262:831.1 11. SVETOVNA KONFERENCA BIOENERGIJA 84 doslej največje. posvetovanje o bioenergiji Lojze 2gajnar* Naglo zmanjševanje zalog fosilnih goriv, nezadržna rast svetovnih cen nafte in njenih derivatov, akutna ekološka problematika, ki jo povzroča masovna raba fosilnih goriv in splošna gospodarska kriza v zadnjih letih, pogojujejo mrzlično iskanje nadomestnih virov energije. Poleg vodne in jedrske energije, ki pa sta zaradi visokih investicij zelo dragi, gotovo zasluži danes v svetu največ pozor- nosti energija iz biomase, kot eden izmed obnovljivih, cenejših in ekološko naj- manj oporečnih energijskih virov. Dokaz za to so tudi številna posvetovanja na temo bioenergija, ki se vse pogosteje vrstijo v različnih delih sveta. Letošnji gostitelj takšnega posvetovanja strokovnjakov iz vsega sveta je bilo prijazno švedsko mesto GOteborg, mesto zanimive arhitekture, številnih parkov in zelenic, avenij ter vodnih kanalov. V času od 18.-21. junija letos je namreč tu .potekala druga svetovna konferenca Bioenergija 84, v odlični organizaciji Svedskega združenja za bioenergijo (SVEBIO), Svedske sejemske ustanove (Svenska Miissan Stiftelse) in Sveta za bioenergijo ZDA (The Bio-energy Council, USA) s sodelovanjem univerze iz Goteborga in inštitutov pri Svedski kraljevski akademiji znanosti, ter pod pokroviteljstvom kralja Karla Gustava XVI. Isti orga- nizator je pred konferenco, 15. in 16. junija pripravil tudi seminar s temo Bio- energija v deželah v razvoju. Med samo konferenco in po njej pa so bile orga- nizirane številne strokovne ekskurzije po skandinavskih državah, kjer so si ude- leženci lahko ogledali praktični prikaz pridobivanja, predelave in uporabe raz- ličnih virov bioenergije, od poljedelskih in živinorejskih ostankov in odpadkov, šotišč in trtičja, do energetskih plantaž s kratko obhodnjo, zlasti pa seveda bio- maso iz gozda. * L. Z:., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. 423 Prav tako je bila v času konference tudi svetovna razstava najnovejših tehničnih in tehnoloških dosežkov pri pridobivanju, predelavi in uporabi biomase v energij- ske namene. V splošnem lahko ocenimo• da je pri vseh prikazanih tehnologijah in tehničnih sredstvih, močno izražena težnja po avtomatizaciji, racionalizaciji, humanizaciji in ekonomičnosti celotnega procesa, od pridobivanja, do uporabe biomase. V primerjavi s tovrstnimi prizadevanji v srednjeevropskih državah, ki so ·bila prikazana na 15. mednarodnem gozdarskem in lesarskem simpoziju· (13.-15. avgust 1984) in lesnem sejmu (10.-15. avgusta) v Celovcu, kjer je bila še močno zastopana tehnologija in tehnika priprave in uporabe klasičnih oblik ,gozdne biomase (po/ena, cepanice), pa je tu izrazito prevladovala težnja k intenzivnejšim oblikam predelave (briketiranje, peletiranje, izdelava iverja, se- kancev, lesne moke, plinifikacija, utekočinjanje), kar vse omogoča širšo uporabo in popolnejšo avtomatizacijo. To pa so tudi osnovne prednosti v prizadevanju za nadomestitev nafte. Kolikšen pomen daje svet bioenergij/, nam najbolje ilustrirajo nekateri podatki o konferenci. Konference se je udeležilo kar 720 strokovnjakov različnih stro/< (ekonomisti, strojnik/, energetiki, Jesarji, gozdarji, kmetije/, sociologi, zdravniki in drugi) iz 57 držav, z vseh kontinentov. če pa še upoštevamo, da je ))železna zavesa« spet ostala spuščena, saj je bil iz vzhodnega bloka navzoč Je en Poljak, so navedeni podatki še bolj i/ustrativni. Skupaj je bilo 135 referatov in 175 posterskih predstavitev. Skratka, izredno zanimanje, tako industrijsko razvitega, kot tudi nerazvitega sveta za tako perečo problematiko, kot je energija. Seveda je bilo možno tolikšno število referatov v razmeroma kratkem času predstaviti le pri odlični organizaciji in poteku konference. Zato je konferenca potekala v treh sekcijah, in sicer: znanstveno-tehnična sekcija A, znanstveno- tehnična sekcija B in posterska sekcija. Udeleženci pa smo imeli prosto izbiro prisostvovati tistim temam, ki so nas najbolj zanimale. Celotna obravnavana problematika je bila vsebinsko razdeljena na naslednje teme: - sedanje stanje in prognoze pri uporabi bioenergije - zaloge (količine in vrste) biomase - pridobivanje biomase - predelava biomase - uporaba biomase (bioenergije) - posebna problematika, vključno z varstvom okolja. Glede sedanjega stanja in prognoz pri uporabi bioenergije je prevladovalo mnenje, da je bil ta vir energije doslej preveč zapostavljen, predvsem zaradi cenenosti fosilnih goriv, da pa spet postaja pomembnejši in bo kmalu dosegel vrednost, ki mu, zaradi nekaterih prednosti pred losi/nimi gorivi (obnovljiv vir, cenenost, čistost energije), tudi pripada. Pri zalogah biomase, kot alternativnemu viru energije, so bile analizirane in prikazane količine in vrste biomase posameznih držav, kot tudi svetovne zaloge skupaj. Upoštevali so najrazličnejše vire biomase, od sladkovodnih in morskih mikro in makro alg, poljedelskih, živinorejskih in komunalnih ostankov in od- padkov, ostankov pri proizvodnji in predelavi industrijskih rastlin, preko šotišč, trstičja, pa do energetskih plantaž hitro rastočih vrst in seveda gozdne biomase. Z ozirom na specifične gospodarske in naravne pogoje posameznih držav, je bilo zanimanje različno. Z gozdovi bogate dežele seveda dajejo absolutno pred- nost gozdni biomasi. Pri pridobivanju biomase v energijske namene so bile prikazane in analizirane številne tehnično-tehnološke in ekonomske možnosti in rešitve, ki so že uve- ljavljene v vsakdanji praksi, ali pa so še predmet obravnav številnih znanstveno- 424 raziskovalnih in drugih inštitucij po vsem svetu. Med najvecje probleme, ki se tu pojavljajo je vprašanje ekonomičnosti različnih načinov in postopkov. Veliko posvečajo humanizaciji deJ, torej avtomatizaciji. Posebna pozornost je bila posvečena najrazličnejšim mehaničnim, termičnim, biološkim in kemičnim postopkom predelave biomase za pridobivanje toplotne, tehnološke, električne in poganske energije. Ker je eden od osnovnih ciljev uporabe biomase nadomestiti čim več dragocene nafte, je razumljivo, da iščejo takšne vrste in oblike bioenergije, ki bi prednosti nafte najbolje nadomestile. Pri uporabi biomase so bile nakazane številne praktične in teoretske možnosti, od neposrednega pridobivanja toplote v majhnih, enostavnih pečeh, do toplo- vodnih in toplozračnih naprav za ogrevanje individualnih hiš, šol, vrtcev, obrtnih delavnic, obratov, pa vse do toplovodnih obratov za ogrevanje naselij, vasi, mestnih predelov, za pridobivanje električne energije v manjših termoelektrarnah ter za pogon najrazličnejših pogonskih mobilnih in stabilnih strojev. (Tudi za pogon avtomobilov.) Možnosti uporabe je torej dovolj. Na temo Posebna problematika so številni referenti prikazali strategijo ener- getskega razvoja posameznih držav ter mesto bioenergije v tej strategiji. Z bio- maso bogate države že v naslednjem desetletju zelo resno računajo z visokim deležem bioenergije v svojih energijskih bilancah. Tako npr. švedska računa z 20% deležem v primarni energiji do l. 1990. ZDA že sedaj pridobivajo 8% energije iz biomase. Kar 80% energijskih potreb industrije, ki predel uje les, je bilo že v l. 1980, pokritih z uporabo biomase. Specifična problematika pa je seveda v nerazvitem svetu in deželah v razvoju, ki jih energijska kriza najbolj pesti, istočasno pa so revne tudi z biomaso. V zvezi s pridobivanjem, predelavo in uporabo biomase je bilo veliko razprav posvečenih tudi ekološki problematiki. Ta problematika je bila osvetljena z najširših vidikov, od uničevanja gozdov zaradi ekstenzivnega izkoriščanja lesa za kurjavo, prek številnih problemov pri pridobivanju biomase v energetskih plantažah, pa do škodljivih vplivov in pojavov pri predelavi in uporabi biomase. Pri tem so bile nakazane številne tehnične, tehnološke, kemične in biološke možnosti reševanja tovrstne problematike. Splošna ocena je bila, da je energija iz biomase sicer neprimerno čistejša, kot iz fosilnih goriv, vendar pa spet ne, povsem nedolžna, saj tudi tu lahko nastajajo številni škodljivi pojavi in produkti. Poseben problem so težke kovine, ki jih je v biomasi vedno več! Za ekološko neoporečnost bioenergije morajo biti torej izpolnjeni številni predpogoji, tako pri proizvodnji, kot pri predelavi in uporabi. Tudi s temi problemi se v okviru projektov v bioenergiji ukvarjajo številni strokovnjaki z najrazličnejših področij. Vse navedene tematike so na konferenci vsestransko obravnavali, pri čemer so bili upoštevani pravni, socialni, zdravstveni, tehnično-tehnološki, ekonomski in okoljevarstveni vidiki. Takšen pristop je omogočilo sodelovanje priznanih stro- kovnjakov različnih področij in iz različnih delov sveta. Kot udeleženec na tej konferenci moram priznati, da sem bil močno pre- senečen, kolikšno pozornost v svetu posvečajo bioenergiji, koliko strokovnjakov se neposredno ukvarja s to problematiko in koliko sredstev investirajo v naj- različnejše tovrstne projekte. čeprav je marsikatera misel na konferenci ostala še nedorečena, številni postopki pa le teoretično nakazani, pa je le prevladala ocena, da razvoj te panoge izredno naglo napreduje in da so bili v razmeroma kratkem času doseženi pomembni uspehi. Zato so takšna srečanja, z izmenjavo mnenj in izku8enj, še kako koristna in potrebna. Prav na osnovi gornjih zaključkov pa mi je bilo nerazumljivo, da sem bil iz Jugoslavije edini udeleženec konference. (Vsaj iz prezenčne liste ni bilo raz- vidno, da je še kdo prisoten.) Ob tej ugotovitvi so se mi sama od sebe porajala 425 vprašanja, kje so razlogi za takšno brezbrižnost. Nas energijska kriza ne pesti dovolj? Ali ne razpolagamo z ogromnimi količinami biomase v kmetijstvu, gozdar- stvu, komunali in še marsikje, ki jo izkoriščamo neracionalno ali pa sploh škod- ljivo (sežiganje slame, koruznice in drugih kmetijskih ostankov). Ali ne izdelu- jemo in uporabljamo najrazličnejše zastarele tujelicenčne toplotne tehnike, ki je prirejena za kurjenje z gorivi, ki jih pri nas sploh ni? Izkoristek v teh pečeh je le dobra tretjina, moderna tehnika pa omogoča tudi prek 90 'lo izkoristka, one- snaževanje okolja je minimalno! Ali bomo še kar naprej sredi gozdov ogrevali zgradbe z nekakovostnim premogom ali celo z drago nafto? Bomo v žagarskih in lesnoindustrijskih obratih še naprej kurili draga kuriva, istočasno pa tarnali o problematiki odpadkov, ki se nam kopičijo na skladiščih in deponijah. So morda krivi za neudeležbo Jugoslovanov na konferenci stabilizacijski ukrepi in varčevanje z devizami? Zagotovo tudi v tem primeru velja, da zaplanl>NOVICE« O SAVINJSKIH FLOSARJIH O gospodarski vrednosti lesa v gozdu je od nekdaj odločala bližina tržišča oziroma transportne možnosti. Ko so bili bližnji gozdovi izčrpani, je bilo treba segati za lesom vse globlje in dlje, v odmaknjene predele, kjer cest ni bilo; pomen vodotokov za transport lesa je postal očiten že zelo zgodaj. Enostavnost in cenenost trasporta po rekah je vzpodbudila tudi trgovino na velike razdalje, vsaj za takratne pojme. Tako so npr. za beneške potrebe šle velike količine lesa po Soči, ki so jo za plavljenje uredili že v XVI. stoletju. Kasneje so mnogo lesa splavili tudi po Idrijci in Trebuši, kar je dodobra izčrpala bovške, tolminske in idrijske gozdove. Kot poroča Valvasor, se je s plavljen jem po Iški z drvmi zalagala tudi Ljubljana, s Kranjskega (iz štangarskega gozda in gozdov samostana v Bistri) pa so že v XVI. stoletju s splavi pošiljali velike količine gradbenega lesa na Hrvaško. Za isti čas, ko je na Vuzenici obstajal že ceh splavarjev, imamo podobne podatke tudi za gozdove ob Dravi, zlasti za pohorske. Zdi se, da se je splavarstvo na Savinji pričelo sorazmerno kasno, zato pa se je, zaradi izjemno bogatega zaledja tudi zelo dolgo obdržalo. O zlati dobi savinjskega splavarstva piše pričujoči članek, ki so ga objavile ))Novice« 25. junija 1856. Plavičarji ali flosarji Od svojih mladih let sem obilo priložnosti imel življenje naših pridnih in marljivih plavičarjev ali flosarjev (kakor se sami zovejo) od vseh strani spozna- vati, njih stanje, tergovino, veselje in žalostne dni gledati, ter ž njimi se občiti. Ne vem se spomniti, da bi bile "Novice« kadaj kaj od njih spomnile. Hočem tedaj, kolikor vem in kolikor sem zvediti mogel, povedati našim bravcem od teh po- gumnih našincev. »Savina« (izgovarjaj ))Savna«, kakor prosti narod vsigdar izgovarja) ima svoje bregove osenčene z neizmerno rodovitnim in bogatim lesovjem, ktero tukaj na stiki štajarskih, kranjskih in koroških mej in planin naše visokune: Grintovca, Rinuko, Raduho, Ojstrica, in nižje doli Merzlico, Gojznika, Maliča in Pohorje obrašča in ne samo flosarjem za njih bogato tergovino služi, temeč tudi mnogo žag, mlinov, fabrik in steklarnic živi. Steklarna naša roba ne zaklada samo skor cele Italije in Turčije, cel6 v Anatolii se popivajo zdravljice iz štajersko-slovenskih kupic. Lahko se reče da je les bogastvo te okrajine slovenskega štajara. Mnogokrat že sem v nekem strahu, da ne bi ta pokrajina kadaj bila podoba našega Krasa, flosarje prašal: ali jim ne bo kadaj lesa zmanjkalo? Ali vsakokrat sem dobil odgovor: ))Dokler tergovina, kar Bog obvari! ne bo šla rakove poti, ga še bodemo zmiraj vozili; kadar ga pa več vozili ne bomo, ga pa še man.\ zmanjkovalo bode«. Gotovo pa smo z našimi lepo zelenimi, zdravo zračnimi gorami zadovoljneji, kakor da bi na njih mestu stalo kakošno kaliforniško zlato- rudam pa pusto pečinje. Ze broj (število) ljudstva, kterega blizo 4000 duš na štirjaški milji živi, očitno kaže, da je narod delaven, in ker zemlja, večidel pešena in prodnasta, ni med naj rodovitniše šteti, se mora tudi od tergovine, rokodelstva in obertnije živili, klera dan na dan lepše med njimi cvete .. Od Lj u b n eg a že zamore Savi na flose nositi. Od bolj gornih krajev debla posamno do Ljubnega plavijo. Tukaj jih cele zvezujejo (zvezana plavica ali 427 »zvezani flos«), ali jih pa pred v deske in letve zrežejo ())rezani flos«). Za vezilo jim služi brezovo tertinje; kar pa terdneje zvezati hočejo, z lesenimi žeblji zbijajo, železa ali jekla ni trohice pri !lasu. Deske ali letve po 20-30 z brezovino zvezanih imenujejo ))fašk« (morda sorodno s hetrursko-rimsko besedo »fasces«). Vsaki flos ima po dvoje vesel, jedno spredaj, drugo zadej, ktere ste na ))stolu« v ))sedlu« tako privezane, da se daste na vse strani lahko gibati. Mož pri prednjem v8slu je ))prednjek«, oni drugi ))zadnjekcc, Včasih tudi tako kratke flose naredijo, da jih samo eden ravnati ali kakor sami pravijo )>Voziticc more, da' namreč z eno roko sprednje, z drugo zadnje veslo vodi; takemu !lasu pravijo, da je »kuzla« in ga večidel iz ostanjkov zbijejo. Na flosih pa ne vozijo le celega lesa, desk in letev raznoverstne dolžine in širine, temuč tudi sirovo apno v »lajtah«, kterih po 6-8 na enem !lasu stoji, - dalje volno, ker na svojih planinah veliko ovac redijo, - smolo, lončarske pridelke in mnogoverstno leseno pohišno orodje. Pervo )>stavo cc imajo v Ce 1 j i , če je dobra voda (snežnica), lahko v 4 urah, od doma do Celja pridejo; ako je pa, kar se poleti mnogokrat pripeti, majhna, imajo terdo delo; !los lahko se na prod nasede, in potem ni drugega storiti kakor z drogmi ga odriniti, da sopel v globokejo vodo pride, ali pa je treba s širo- kimi deskami na levi in desni vodo zajeziti, da pod !los udari in ga vzdigne. Zaiega voljo mora prednjek zmiraj že skušen in z vodo dobro znan biti, da se ve pečin ogibati, da na prodih pravo strugo pozna, in da v kakošen most ali berv ne zadene; zadnjek je pa mnogokrat komaj 12 do 14 let star fantiček. Od Celja doli se jim ni treba več prodov in pečin bati, ker pri Cel ji Vo g 1 aj na Savini dovelj vode pripelja; zato tukaj po dva !lasa skup zvežejo in polovica flosarjev gre domU. Drugo stavo imajo pri Z o ret u med Zidanim mostom in Račjem v Savi, čeravno semtertje tudi na Laš kem ali poleg 1 aš 1< i h toplic kakošen !los ustavijo. Tukaj že po tri !lase skup denejo. Mema Loke, Sevnice in Reihenberga pridejo na tretjo stavo v Ke r š ke m , kjer tudi pervo vodno milo plačati morajo. Dalje mema Brežic in Suseda gredo do četrte stave pri za g re b š kem m o st u. V tem redu pa samo tisti gredo, kteri mislijo svojo roba dalje v Slavonijo peljati; kdor pa ni tje namenjen, gleda, da be rž ko je moč !lase proda. Kadar na Horvaško pridejo, imajo navado, da vsakega, kteri pervikrat doli pride, kerstijo, ter mu ))kumac< in ))kumico« postavijo in ga - pa ne s Savo - ampak z vinom polivajo. V Ru g vic i zvežejo, ker doli ni več mostov, celo po 15 do 25 !losov skup, in takemu kakor njiva širokemu !lasu s 4 vesli, kteri po 2000 do 3000 goldinarjev velj8., pravijo ••koliba«. Na slavonski meji novinca· kteri ni še Turške vidil, s kako terto prav dobro premoštrajo, da vse žive dni pomne, kdaj je pervikrat v Slavonii bil. V Sisku, Gad iški, Brodu in Mitrovcah prav lahko in za dober dobiček poprodajo svojo roba Slavoncem in Turkom; kdor pa še več dobička želi, gre v Pančevo in Palanka. Pred lanskem je šel nekdo celo do Or š ave. Vreden je, da se ime tega pogumnega in verlega moža, kteri je pervi flosarjem pot v Qršavo na meje bugarsko-vlaško-sedmograške kerčil, in pervi na >>železne vrata