78
Naši dopisi
V Gorici 4. rnarcija. — Mortuos plango. Sinoči med 6. in 8. uro se je kakor blisk raznesla po Gorici grozna novica, da se je dr. Lavrič v gostilnici pri „3 kronah" — ustrelil. Tragičen konec žalostnega življenja! Prišel je bil o polnoči (od 2. do 3. dne t. m.) iz Trsta; včeraj dopoldne — menijo, da se je usmrtil, a še le proti večeru so sobo odprli in — oh, grozoviti prizor! — našli ga ležečega na tleh se samokresom v roci. Ustrelil se je bil v glavo! — Že pred nekimi tedni so govorili v Tominu (kjer je bival dr. Lavrič že v drugo kot advokat), daje doktor „izginil" in se podal brž ko ne v Trst — zdravit se. Začelo se mu je bilo namreč spet mešati. Ta vzrok so njegovemu odhodu podtikali z ozirom na to, da od onega časa, ko mu je bilo ob prvem njegovem bivanji v Tominu v možganih zavrelo, ni bil popolnoma čiste pameti več. Tudi telesno ni bil prav zdrav, čeravno je bil videti krepak; le čudovita zdržnost njegova v jedi in pijači ga je držala po koncu — telesno in duševno. Vzrokov prve njegove blaznosti pred mnogimi leti ne gre tu razpravljati. Nasledek dolge mučne dušne borbe bil je med drugimi tudi ta, da se ga je lotila popre-verska monomanija , potem pa da je „pro forma" prej stopil k prot estantovski veri in bil edini slovenski zastopnik „nemške" vere. Pripomogla je pa k temu tudi malomodrost nekega,,gospoda", ki ni bil kos vzvišenemu svojemu poklicu. (Cudoa so pota božje previdnosti! Tega gospoda je tudi pred nekaj leti nenavadna smrt zadela — padel je v Trstu v morje). Sicer pa dr. Lavrič ni bil zagrizen sovražnik katoliške vere in tudi duhovščine ne , in , če so kje njegovi spisi ali govori na to cikali, — vleklo ga je k temu le bolj žalostno slovensko norenje poslednjih 2 — 3 let. Jez mislim celo, da se ne motim, ako trdim, da se je Lavrič večkrat kesal, da je bil odpadel od vere ,,narodu priljubljene". — O narodnjaštvu njegovem in javnem delovanji so časniki veliko in še preveč pisarili, prijatli njegovi preveč govorili in v zvezde ga kovali. To vse je priprostega moža spravilo v neko nenaravno , nepo-pisljivo duševno stanje. Lavričeva ,,slava" je imela dobro podlago; ali plašč, s katerim so njeno podobo ogrnili,
bil je preumetno narejen, preumetno nališpan. — Narodnjak slovenski je postal dr. Lavrič pozoo — se le takrat, ko je prvikrat bival v Tominu, in sosebno, ko je bil v Ajdovščini. Pisatelj teh vrst je imel mnogokrat priliko, biti mu v slovenščini učitelj. — Rekli smo dr. Lavriču „oče primorskih Čitalnic"; ali, kakor je sam bil idealist, tako so bile tudi njegove ustanove po večem le gradovi v zraku; od mnogih njegovih čitalnic ni ne duha ne sluha več. — Pisal je dr. Lavrič mnogo za časnike. Odlikovala se je njegova pisava po neki uglajenosti, po umetnem ritmuzu in posnemanji staroklasiČ-nih govornikov in njihove dialektike; pogrešali smo pa v njegovih spisih prave jedernatosti in globokomisel-nosti. — Kot odvetnik ni imel Lavrič veliko klientov in še tem ni znal prav vstreči; zato so zahajali še cel6 prvi spostovalci njegovi raji k njegovim in svojim političnim nasprotnikom. To pa in jako pičli zaslužek ga ni tlačilo, kajti bil je z malim zadovoljen, ker je živel kakor Diogenes. — Neka posebnost v Lavričevem značaji je bila ta, da je rad dijake zbiral okoli sebe in v&del se, kakoj™ starogrški modrijani. Učil je deklama-toriko, razlagal „svobodo", „narodnost", „politiko" in dr. r. Toda mu je vlada to delovanje ustavila. — Od 1868. 1. bila je vsaka druga njegova beseda — >,8V0" bo d a"; v šali smo mu zato rekli ,,doktor- svoboda". Meni je enkrat ,,svobodo" tako oznanil, da sem razumel, kakor da bi mu bila „svoboda" in „autonomijau blizo vse eno. Po nikakem pa ni bila njemu svoboda to, kar večini sedanjih materialistov in nihilističnih ra-dikalcev. — Najsijajniše črte v njegovem značaji so, da je narod naš resnično, dasi sploh nepraktično, ljubil, da je skoz in skoz nesebičen bil kakor malokedo drug, in pa ne časti lakomen. — Mnogim težavnim nalogam v javnem življenji ni bil po vsem kos, kar je bilo eden poglavitnih vzrokov, da je izstopil iz deželnega odbora in dosledno iz deželnega šolskega sveta. — Priprostoat in dobrohotnost njegovo in čisti njegov patriotizem je marsikedo za strankarske namene zlorabil. — Narisal sem moža „sine ira et studio", pa tudi „sine admira-tione" po živi podobi njegovi, ki strni je že davno v spomin in um dobro utisnila. — Povrnimo se spet k mrliču. NatančniŠih dat o samomoru priobčijo gotovo drugi časniki; jaz naj povem le to, da so sinoči ob 9. uri prenesli truplo na pokopališče v mrtvašnico, pa da ga jutre (v nedeljo) nazaj v mesto prinesejo, od koder se ima (iz protestantovske cerkve) napraviti veličasten pogreb.
Iz Kranja. (Čitalnica) naša napravi 12. dne t. m. veliko „besedo", kateri program je sledeči : 1. S. Jenko: „Sablja moja", zbor. 2. L. Toman: „Edinost", dekla-macija. 3. J. Rumel: ,,Recreations pour piano sur Tro-vatore, a 4 mains". 4. D. Jenko: „Strunam", čvetero-spev. 5. Weiksler : Potpourri iz slov. pesmic (citre, gosli, glasovir). 6. B, Ipavic: „Kdo je mar?" (štev. 2) zbor in šolo. 7. Umek Okiški: ,,Domovini", deklama-cija. 8. Nedved: Na straži, bariton-solo z brenčečim zborom. 9. A. Diabelli: Potpourri po motivih iz opere Beatrice di Tenda od Bellini-ta. 10. Zajec: „U boj", zbor.  — Začetek ob 8. uri.
Iz Šenturške gore na Gorcnskein 4. sušca. — Skop-
nel je nam sneg po solnčnatih brežinah in prve spo-mladne cvetlice so že pririle iz prebujene, ogrete zemlje. Lepo se razcvetajo: bele slepiče ali kurijce (Helleborus niger), zeleni teloh (Helleborus viridis), prit-likasti jaglič (Primula acaulis); jeternik (Anemone He-patica); pljučnica (Pulmonaria officinalis), nučje (Crocua vernus), lapuh (Tussilago Farfara), rigelci ali male marjetice (Bellis perennis), vresje (Erica carnea), dišeče, pasje in bele vijolice (Viola odorata, canina et alba) j leska (Corvlus Avellana)   tudi   že   praši.   — Ljubko se
zibljeta o toplih dneh po zraku metuljčka: rumenček (Coliaa Rhamni) in pa mali koprivar (Venessa Urticae). Poljski muren (Gryllus campestris) se je tudi že pre-buail iz svojega zimskega spanja ter se hodi pred luknjico ogrevat na blagodejnesolnčne žarke. Veselo šviga že okoli brzonožna arsejca ali martinček (Lacerta agilis) opazovaje, kje bo kako mušico zasačila, ki so se tudi že prikazale. In v logu in okoli pohištva, o kako milo, kako veličastno popevajo tički, hvaleči Boga, svojega stvarnika. Huda, zelo občutljiva je bila zima, a vse nam oznanuje zdaj bližajočo se ljubomilo spomlad.
Robič.
Iz Ljubljane. — Deželni zbor se je včeraj po slovesni sv. maši ob 11. uri dopoldne začel z navadnimi formalitetami. Preč. gospoda knezoškofa ni bilo v zbor, pa tudi nekoliko druzih poslancev še ne. Novo izvoljena vitez Vesteneck in baron Taufferer sta predpisano obljubo storila. Za ravnatelja zbornice sta bila izvoljena dr. Poklukar in dr. vitez Zavinšek, za pregledoval ca sejinih zapisnikov pa Murnik in Dežman. Deželni glavar vitez dr. Kaltenegger je naznanil 7 predlog deželnega odbora, c. k. deželni predsednik vitez Widman pa je v vladnem imenu izročil načrt postave o Ljubljanskem mahovji in napovedal še eno predlogo (premembo §. 68. občinske postave za Ljubljano). — Prihodnja seja je juter (v četrtek), za katere je deželni glavar določil prvo obravnavo danes izročenih predlog in pa volitev poslancev v 4 odseke: 9 v finančni od*ek, 5 v peticij s ki od3ek, v odsek za pretres poročila deželnega odbora 7, v gospodarski (kmetijske reči zadevajoči) odsek pa 9 poslancev. — Ce je res, kar se govori, je deželnim zborom odločeno le kratko življenje: zboru Oeskemu in Gali-škemu 6 tednov, vsem drugim pa le po 4 tedne. Po veliki noči — 24. aprila '¦— se začne zborovanje delegacij, ki ima 4 tedne trajati; septembra meseca se ima zopet začeti državni zbor. — Ker so to zadnji deželni zbori Bletne parlamentarične doba, po katerih pridejo nove volitve deželnih poslancev , se utegne tu in tam, če tudi bo zborovanje le kratko, vendar marsikaj zanimivega slišati v njihovih obravnavah.
— (V poslednjem mestnem zboru) ste se obravnavali dve stvari, katerih je treba omeniti. Presojale so se reklamacije proti imeniku volivcev, kakor ga je magistrat sestavil. Celo malo od narodne stranke jih je bilo odobrenih in reklamacija društva ,,Slovenije" vsa zavržena s pretvezo, da le volivci imajo pravico do pritožeb. Dr. Karol Bleiweis je ugovarjal, da te določbe ni v volivni postavi in da se nikoli poprej niso zame-tovale take reklamacije; al nič ni pomagalo; glasovali so in po rotovškem pravilu „Macht gtht vor Recht" bila je ,,Slovenije" reklamacija — pod klop vržena. Tudi o prestavljanji volivcev iz razredov v razrede so kazali gospodje veliko izurjenost; tako prestavljeni se pa zdaj ne morejo več pritožiti. Tako ,,svobodo" tolmačijo liberalci! — Drug predmet te seje bila je adresa grofu Antonu Auerspergu za njegov 70. god, in pa sklep, da se ,,novi trg" v Ljubljani vprihodnje imenuje „Auerspergov trg." Ker je že v predzadnji seji odbornik Potočnik v imenu narodnih zastopnikov izjavil, da se oni ne vdeležijo nameravane čestitke, je v današnji seji dr. Karol Bleiweis le protestovai zoper frazo v dr. Schrevevem nagibnem poročilu, da ,,ves izobraženi svet se poklanja borilcu za svobodo" itd. To je razžaljiv izrek — je rekel dr. Bleiweis — kakor da bi oni, katerih je velika večina v Avstriji, ki ne čislajo ekskluzivnega Nemca in kulturkampferja Auersperga, bili neomikanci! In zoper ta izrek mora se pro-iestovati. — Adresa  in prekrst trga menda ne bo stalo
mestu  mnogo stroškov;   al  take ovacije imajo vrednost le takrat, ko se sklepajo enoglasno.
—   (Deželna komisija za konjerejo) je v seji 6. dne marca sklenila za letos opustiti konkurenčno štacijo za premiranje konj na Bohinjski Bistrici zarad tega, ker je premalo premij komisiji dovoljenih. Bohinjci bodo tedaj morali, ako se bodo hoteli premiranja vdele-žiti, svoje konje v Radoljico peljati. Druge štacije, namreč: Cirknica, Ribnica, Mokronog, Rado-ljica, Kranj in Ljubljana — ostanejo. Dnevi, kdaj bo v tem ali onem kraji premiranje, se bodo pozneje naznanili. Ob enem je deželna komisija sklenila premije malo povekšati in si. ministerstvo prositi, naj bi dovolilo 332 cekinov, ker z dosedaj dovoljenimi 270 cekini ne more premij tako razdeliti, kakor tirjata to število štacij in pa namen, kateri se hoče s premijami doseči.
—   (Čitalnica) napravi prihodnjo nedeljo, 12. t. m. ,,besedo" s sledečim programom: 1. O uvertura iz Vilharjeve operete ,,Jamska Ivanka"' svira vojaški orkester. 2. A. Leban — „Domovini" , moški zbor z samo in dvospevom, spremlja vojaški orkester. 3. Lortzing — Romanca iz opere „Undine" za bariton s spremljevanjem glasovira, poje gosp. Schmidt. 4. Kreutzer - trospev in peterospev z moškim in ženskim zborom in spremljevanjem glasovira iz opere ,,Nacbtlager von Granada". Peterospev pojo gospica Pisk ar jeva in gospodje Valenta, Stegna r, Bizjak in J. Pate rnos ter. 5. a) Thalberg, b) Ko-schat — „Pozdrav domovini", trospevi s spremljevanjem glasovira, pojo gospice Na mre, Piskar in Ihan. 6. Lortzing — moški in ženski zbor iz opere „Un-dine" s samospevom za sopran in bariton in spremljevanjem orkestra. Samospeve pojeta gospica Na mre in g. Valenta. 7. Potpouri slovenskih pesem — sestavil gosp. kapelnik Schinzl, svira vojaški orkester. — Začetek ob 7. uri zvečer. — K tej ,,besedi" vljudno vabi častite društvenike
čitalničin odbor.
—  (Zahvala.) Podpisani odbor čuti se hvaležno zavezanega izreči najsrčnejo zahvalo vsem onim gospodom, ki so toliko časa in truda žrtvovali in maskerado „Sokola" aranžirali, potem onim, ki so brezplačno prepustili za okiučanje dvorani potrebne reči ter tako pripomogli k sijajnemu vspehu letošnje maskerade. Na zdravje!                                                Odbor „Sokola":
Kadil ni k, podstarosta.
—   (Pobirki iz časnikov.) „Tagblatt" in „Laiba-cherica" sta natisnila zasramovalno nemško pismo , ki gaje pretekli teden župan Ljubljanski gosp. Lašan dobil s podpisom: ,iur das Comite: der Obmann" (za odsek: prvomestnik). ,,Laibacherica" producira to pismo z vvodom, kateremu je napis: „Ein Schand-Bubenstuck!" Mi se popolnoma skladamo s tem napisom in bi le radi zvedeli ime tega pisača, kateri je cel besednjak nemških psovk vsul čez župana, ki je sicer političen nasprotnik narodni stranki, pa se v javnem svojem delovanji, kolikor je nam znano, ni skazal tacega zagrizenca kakor je marsikak „gemeinderath", in tudi v socialnih razmerah ni poštenega imena omadeževal. Ko bi voditelji naše stranke hoteli anonimna pisma in cel6 s podobami, ki so jih večkrat dobili od nemčurske stranke, po Časnikih razglašati, bralo bi občinstvo še kaj grjega, kakor je pismo županovo. Zato se nam dvoje čudno zdi pri tej afairi: eno je to, zakaj je dosio to pismo gosp. županu ravno zdaj, ko imajo volitve biti v mestni zbor? — drugo pa, zakaj je gospod Lašan razglasil po časnikih to pismo in ue ga izročil dotični policiji, da bi sledila po hudodelcu pisaču? To je zdaj, kakor se po nekaterih gostilnah in kavarnah čuje,
79
prava pasa nemčurjev ,   ki fabrikanta tega pisma pripisujejo narodni stranki.   Mi pa že iz prejšnjih let vemo, da so   se ob   času mestnih volitev   godile   najete razuzdanosti,  in   tudi to pismo (če tudi morebiti ni po vse resnica, kar se pripoveduje, da je v neki gostilnici, kjer se nemčurji shajajo, bilo skovano), je vsakako volilni manever,   s katerim   se  imajo  dvomljivi   volilci plašiti, da ne volijo „so bodenlose gemeine Kerle, wie ea die  Slovenen   sinoV* —  „Hilf,   was helfen   kannu je geslo nepoboljšljivih nasprotnikov naših. To so pokazali „Tagblattovci" pred vsem svetom takrat, ko so po vsej sili gosp.   dr. Jan. Bleiweisa   natolcevali   za   nasnovača pretepov   pri Jezici   in na Jančjem,   da   bi   ga bili spravili kot hudodelnika  v jetnišnico!    Nemčurski svo-jati ni nič pregrdo, da le svoj namen doseže. Zato smo tudi trdno prepričani, da ono Lašanovo pismo ima le sredstvo biti,   osramotiti   narodnjake   v obličji   mestnih volitev 27., 28. in 30. dne t. m.    Nehote pa utegnejo s tem pismom še le narodni reči k zmagi pomagati; vsaj se mora vsak pošten volilec sramovati, v taboru takem biti,   iz katerega taka pisma izhajajo.   —   Da pa tudi naši bralci, ki nemški jezik umejo, poznajo pismo, podamo ga jim v originalu; takole se glasi:
„Alter Gauner, Tagedieb, pens. Bureaukrat!
Ihre Stunde hat geschlagen , wenn Sie selbst nicht ab-treten, werden Sie gezwungen, nachdem Ihnen sehon Weiber Unkenntniss, Unfahigkeit etc. vorwerfen. Ein hier zusaminen-getretenes Comite von kaum 10 Mann fordert Sie demnach auf, noch vor der Wahl abzutreten, widrigens auch Ihnen schlecht ergehen soli. Auch Ihr Leben ist in Gefahr, Sie Galgenkandidat, Sie Dieb der laibacher Stadtkasse. Konnen Sin nicht mit der Pension leben, die Sie dem Staate jahrlich rauben. Machen Sie der Stadt keinen Schaden mehr, denn wenn Sie Staatsrauber noch als Burgermeister bleiben , muss der Magistrat binnen kurzem vollstandig abbrennen.
Wohlan, gehen Sie zum Teufel oder zu Ihren deutschen Briidern ins Bismarksreich, oder Stiefelputzer zum Grafen Au-ersperg, hier haben Sie kein Recht mehr.
So viel zu Ihrer Darnachachtung. Dieser Brief ist in Ab-schrift an mehrere Personen und Zeitungen, sowie auch nach Wien und andern Orten versandt worden.
Laibach, am 3. Miirz  1876.
Fur das Comite:  Der Obmann."
80