MmUka TRATNIK- ČUiNHK MANAGEMENT INFORMACIJ V IZOBRAŽEVANJU Primerjalna šiuclija Slovenije in Anglije Povzetek. Prisperek je predstavlja povzetek raziskave, kije bila opravljena med doktorskim študijem avtorice na Institute of Education, University of London. Imeti pravo informacijo ob pravem času je danes ena od ključnih zahtev na vseh podmčjih izobraževanja. Informacije naše dobe urejajo in posivdujejo t, i. informacijski sistemi. I.e-te tu pojmujemo širše in kompleksnejše kot računalniška orodja. I' prispevku so najprej predstavljeni nek^tteri sociološki vidiki informacijskih sistemov v izobražei^anju. Naša predpostavka je, da se cilji informacijskih sistemov v izobraževanju in načini zbiranja ter posmlovanja injormacij oziroma ma-nagementa injormacij, v postindusthjskih družbah sjiremi-njajo na specifičen način. Dva idealna tipska modela ma-nagementa informacijskih sistemov v izobraževanju (MIŠI), 'fordni in postfordni, sta razvita kot metodološko orodje ter empirično preizkušena v Angliji in Sloveniji. Ključni pojmi: management, management v izobniževanju, injormacijski sistem, komunikacije, primerjalna študija, izobraževanje Uvod Prispevek prikazuje raznovrstnost današnjih izobraževalnih si.steniov in njihovega razvoja skozi perspektivo kotmmikacije informacij. V izobraževanju .se programi in prakse spreminjajo hitreje kot jim lahko sledimo (Fullan), zato je sprememba ten>eljna značiino.st izobraževanja danes. Prilagajanje spremembam pa vodi k raznovrstno.sti, ki jo morajo obvladovati tako učitelji kot ravnatelji, zaposleni v šol.ski administraciji in drugi. Hitra in ustrezna informacija je v takem procesu vitalnega pomena Temeljni namen tega prispevka je predstaviti specifične teoretične ideje o tem, kako .se v zadnjih de.setletjih informacijski sistemi v izobraževanju spreminjajo, nato pa razložiti rezultate primerjalne .študije v d\"eh zelo različnih državah: Sloveniji in Angliji. Najprej pa poskusimo obrazložiti osnovne ixijme. 'Dr. Mitiilbd IVaimk. /tutMt KSztiStitsM). tjiihljuiui. Nekaj definicij Koncepti •informacija' in 'informacijski sistemi' so hili medeni v literaturo o izobraževanju Sele |)red kratkim. Prevzeli so bili iz matematičnih teorij o informacijah' ali t.i. komunikacijskih teorij. Te teorije .so |X)polnoma kvantitativne in zelo abstraktne in ne nudijo razlage za informacije v izobraževanju. Vidiki informacij, ki jih komunikacijske teorije ne pokrivajo, .so postali predmet .študija humanističnih in družboslovnih ved. Razi.skovalci v družboslovju in huma-nistiki, nasprotna od matematikov, proučujejo informacije kot fenomen, ki ne more biti ločen od okolja dogajanja. Informacija je po njihovem tesno |X)vezana s procesi učenja in koncepti znanja.' Informacija o izobraževanju je v primeru naše študije razumljena kot ix>dlaga, na kateri posamezniki gradijo .s\oje znanje oziroma pridobivajo razumevanje o stanjih in procesih izobraževalnega sistema; informacije o izobraževanju .se gene-rirajo iz podatkov o .šolstvu. V tem prispevku opredeljujejo tudi pojem 'informacijskega sistema v izobnt-ževanju'. lzh;ijajoč iz gornje definicije lahko nadaljujemo, da bo informacija postala dostopna in tako podhtga za novo znanje le, če bo organizinina v po.seben sistem sodelovanja ljudi. Tak del ilružbenega sodelovanja tu imenujemo informacijski sistem. Z informacijskimi sistemi v izobraževanju (ISI) organiziramo in upravljamo informacije o izobražev;inju.' V d;inaSnjem, v.se bolj raznolikem s\ etu LSI, povezujejo ljudi iz izobraževanja ali povezanih z njim, v informacijske izmenjave ter vplivajo tudi n;i drug;i družbena področja. Ta definicija I.Sl pa, za potrebe naše študije, postane še bolj specifična. V raziskavi predLigamo, da je možno vsak I.Sl proučiti po štirih temeljnih skujjinah elementov: cHjHi, ki jim ISI sledi; dejavnostih, ki jih vsebuje; kategorijah informacij, ki jih obr;ivn;iva; in značilnostih managementa. Bolj potirobno .so elementi prikazani v naslednji tabeli: ' Itt Smiihii (I'XtCoJe hit l/arileyjin i. kije te lelti I92K ili^itinil/Hijeni in/ormiiajit: • Drnitwne ivite niiliigtijn. ita xbirnnje. iMrvdot tinje in sprejenmnjv In/ortmicii ne leCeJo Lut enit-ziiiiCiilpnnesi. Inieriireladjti infnrmacljJvjMiivZfnui j niznmeitinjem (Smith, tiXid), iKisiimeznika vJ>n>-cesn /iiifltihirtinja znanju (Ijinitslieere. l'Ji>IJ ' 'huU definicije tSIso redke in te. ki so. .le i-glavnem nanaHaJo na raCanalniiko ohtlelat o /.V/. V naUfiii primera /mjmiijemo /.V/ Sirle. kot za/Jeten socialni fenomen, ki obstaja v ImIJ ah manj urejeni obliki v vsakem izobraievatnvm .listema in r rsaki izobraiet alnl liuititiiciji. Tabela 1: Glavni elementi /S/ Cilji: - pocipora otlločanjii, aciniinistraciji, evalvaciji in raziskovanju v izobraževanju; - prijDrava ustreznih, pravoč;isnih in z;inesljivih informacij o delovanju izobraževalnega sLstem;i in njego\ ega okolja. Dejavnosti: - ugotavlj;injc potreb po informacijah in priprava posebnih ciljev; - zbiranje podatkov; - :inaliz;i in prervorb;i podatkov v informacije; - shranjevanje infortnacij; - komunikacija in di.seminacija. Kategorije informacij: - programi in kurikiilum različnih vrst in nivojev izobraževanja; - uporabniki Izobraževanja, zaposleni in zapisi o institucijah; - uspeh in kriteriji za uspeh uporabnikov izobraževanja; - cv;ilvacija in drugo raziskovanje v/povezano z izobraževitnjetii; - financiranje; - zakonodajne zadeve. Značilnosti managementa: - centraliziran/decentraliziran; - formalni/neformalni odnosi; - vertikalna/horizontalna komunikacija informacij. Ta razi.skava .se osredotoča na ti.ste spremembe informacijskih sistemov v izobraževanju, ki jih prina.ša družba, v kateri je informacija osrednja dobrina ('proizvod'), račun;ilni.štvo osrednj;i tehnologija in storitve osrednji .sektor gospodarstva - t j. postindustrijska družba v n;isprotju z industrijsko. Zgoraj predlagani splo,šni elementi ISI .so bili nato proučeni v družbenem kontekstu in predlagana sta dva idealna tipsk;i modela. Kot osrednji raziskovalni pristop smo uporabili komparativno analizo m;ina-gementa itifortnacijskih sistemov v izobraževanju (MISI). Poudarek je bil n:i eksplonitivni ntziskovalni metodi (Cohen and Manion, 1989), ki izhaja iz idealnih tipskih modelov |x> M;ixu Webru (1949). Idealni tipi so po njegovem razumljeni kot koncepti o empirični realnosti, toda abstrahirani od nje. Uporabljamo jih kot interpretativne sheme, ki predstavljajo različne vidike empirične realnosti. Da bi se približali razumevanju družbenega fenomena ISI, .smo v na.ši .študiji konceptual-izirali dva idealna tipska modela .MI.SI - fordnega in postfordnega.' ' Ihvivtltniii IZ aiiRleHkili /xeSno lirvizbiisll in invitet Myiiiijeiv priiuilK zniiiisliviicgfi managementa lUisti 1^1 l«izne različnih strani šolskega sistema; pr;iv t;tko izredno nar:iste število informacij o kiirikiihimu, napredovanju učencev ter eval-vaciji in raziskovanju. V tem smislu preillagamo, da postaj;i k;iko\ost osrednji cilj postfordovega ISI.' Ta moclel tudi prcdhiga, da so odgovornosti z;i razvoj izobraževanja razdeljene meti različne institucije in d;i te institucije ne uporablj;tjo ISI več pretežtio za kontrolo razvoja izobraževanja, p:ič pa g;i spremlj:ijo (monitoring).'" Procesi komunikacije so bogati in neformalni; odnosi med insiiiucijami in posamezniki so ix)dprti z infornuicijsko tehnologijo." Ta model poudarja tutli povečano raznovrstnost v razvoju izobraževanja. Oba idealna tipska motlela sta bila empirično raziskana v dveh državah: Angliji in Sloveniji. • Kubin osi v Iztibmiemnjii je v zadnjem Ctisu /Histala smllSče zanimanja /xilnib izohmiefalnefta mzLißja r mnonih driarah Med llstimi, bi naisinjejo lo podirtCJe. so liidl: IUil>kins. I'JS7: lloru llz. l9iX): Crixldanl In letub. mz " V niL'/iroljii z nadzomm Iz fontnega M/X/ modelu, bi .j. da -Hirubnili spivjemajo odluCIive tabu. da prucesinijti informacije filede na .•nnje Jioblicne iloge. .SiraleSbI mana,nerji [ki .tprejemaju odluCilre skuzi formalizirane aH ad hoc prtKvse. preko balerih pripnifijajo /Milillbe In plane, bi nadalje pivdslarljajo referencCno obolje za procesiranje informacij in udloCanJe drugih, '(sir. H!) H I s 1 Empirična raziskava Primerjava dveh držav Analiza več kot 50 poglobljenih intervjujev z učitelji, učenci, ravnatelji, upravljalci in svetovalci v izobraževanju je doprinesla k novemu razumevanju tega doslej slabo raziskanega področja. Pro.stor, ki ga imamo tu na voljo za opis, je ontejen, zato bomo predstavili samo nekatere interpretacije." Ob analizi ciljev ISI je bilo ugotovljeno, da se le-ti v obeh državah in mnogih delih izobraževalnega sistema spreminjajo iz fordnih v iKJStfordne. V Sloveniji .se je v zadnjih letih na .široko odpd informacijski prostor, v Angliji pa je na voljo več informacij kot kdaj koli prej. Vse to pa prispeva k povečanju raznovrstnosti v izobraževanju. Rezultati iz Anglije kažejo, da je med povečanim številom informacij, ki prihajajo v šole, v.se več tudi navodil s strani vlade. Podobno je tudi v Sloveniji, kjer prihaja na .šole več informacij, vendar pa je vladnih navodil manj kol prej. Ne glede na to pa postfordni cilj ISI - lajšanje izmenjave informacij med deli .šolskega sistema - ni pri.soien v celoti, .saj teče posredovanje informacij med .šolan» in ministrstvi pretežno v eni smeri. Stanje v .šolah je drugačno in v večini .šol .so bili ugotovljeni jasni po.sifordni ISI cilji. Prav tako je močno izražena zavest o natlaljnem razvoju v tej smeri. Vpra.šani pa .so bili prepričani, da je v šolah potrebno izmenjavati .še več informacij. Naslednji fordni ISI cilj, nadzor nad uvajanjem izobraževalnih politik, se tudi spreminja, vendar ne vedno v smeri |X)Stfortlnih predlogov. Ugotovitve v Sloveniji namreč kažejo, da je bila kontrola temeljni cilj ISI še pred kakimi de.setimi leti. ISI je bil pretežno fordni. Šolska letna poročila, poročila inšpektorjevo .šolah in mnogi statistični obrazci so prisjjevali k občutku velikega priti.ska na šole. Informacije iz Sol pa so bile dostopne le nekaterim v strukturi oblasti. Ugotavljamo, da je stanje danes drugačno. Več in več ne.selekcioniranih informacij prihaja do učitelja .samega. Staro inšpekcijo, poročila in formularje .so v mnogočem nadomestili rav-natelji/ce, ki spremljajo razvoj .šole ter različne oblike nacionalnega testiranja. Nekateri vidiki izobraževanja pa kažejo povečano kontrolo, kot npr finance. Taki trendi kažejo na možen povečan fordni razvoj v bodočnosti. Razvoj v Angliji je podoben, le da na drugih potlročjih. Povečano povpraševanje po informacijah s .strani njihovega mini.strstva za šolstvo (DFl; - Department for Educalion) potrjuje, da so nekateri vidiki izobraževanja bolj kontrolirani kot prej (npr kurikulum), nekateri pa manj (npr zapo.slov-anje, razvojni cilji šole) in da te zadnje zdaj spremljajo upravljalci .šole". Iz ugotovljenega v obeh državah je možno sklepati, da postajajo ISI bolj fordni kot prej v nekaterih vitalnih delih izobraževanja. Tretji ISI cilj idealnih tipskih modelov se nanaša na informacije o kakovosti in učinkovitosti. Predlog po.stfordnega motlela je, da postajajo informacije o kakovo-.sti bolj pomembne kot informacije o učinkovito.sti, ki prevladujejo v forcinem modelu. Rezultati raziskave pa kažejo, da tako kakovost kot učinkovitost postajajo bolj poudarjene v obeh državah, vendar ponovno v različnih delih sistema. Ta raziska- " Xfi fJjseiiK^Sd enipIriCnii iiiuilizu nlcj Tnuuib. VJ'J6. " 'Sliiiiti (iiifeniiim' sil /ireilsliiniiki iiile in sitiricr. va jc namreč jasno pokazala, da oblasti v obeh državah vedno bolj /.aninia učinkovitost, medtem ko se šole, čeprav še vedno delujoče na lastni učinkovitosti, v.se bolj usmerjajajo k zbiranju informacij o kakovosti svojega dela. Nacionalne oblasti v obeh državah .so bolj zainteresirane za liste informacije, ki jin» omogočajo primerjave med .šolami, medlem ko sku.šajo .šole (.oziroma v.saj po.samezniki iz .šol) l>oiskati nove poti pridobivanja informacij o kakovosti izobraževalnega procesa. Ponovno ugotavljamo, da imajo šole bolj fordni prLstop k ISI kot oblastne strukture. Z novo šol.sko zakonodajo (1988) v .\ngliji in ukinitvijo socialističnega političnega sistema v Sloveniji so bile u\'edene mnoge novosti v šolski management. V obeh tiržavah je spremenjeno okolje vplivalo tudi na drugačne tle/eirnosli /SI, drugo skupino elementov informacijskega sistema v izobraževanju. Raziskava je pokazala, da je prva dejavnost, ugotavljanje informacijskih potreb in določanje po.sebnih ciljev, v obeh državah na nacionalnem nivoju določena s strani oblasti in je tako fordna. Situacija pa se spet spremeni na lokalnem nivoju v .Angliji in šolskem v obeh državah, tam kjer .so .skupine posameznikov pridobile vpliv." Določanje informacij.skih potreb je torej v obeh državah na nacionalnem nivo ju ostalo fordno. V Angliji DFE določa .svoja pravila o tem, katere informacije .se bodo zbirale in tako zelo omeji možnosti, da bi |X)samezniki ali institucije vplivale na ta ]>roce.s. V Sloveniji je stanje 5e slabše, saj je težko celo pridobiti informacije, ki se redno zbirajo na nacionalnem nivoju. Narava zbiranja podatkov in analiza (naslednji ISI dejavno.sii) se na nacionalnem nivoju obeh držav nista veliko spremenili. Obe dejavnosti sla, z redkimi izjemami, ostali fordni. V .Sloveniji .še vedno ob.stajajo številni .stali.stistični obrazci, ki jih šole morajo izpolnjevali, povratnih informacij pa ni vedno na voljo. Informacije so pretežno numerične in ne obsegajo učnega procesa. V Angliji je zbiranje podatkov na nacionalnem nivoju v glavnem usmerjeno na izpitne statistike, obrazce o prisotnosti pri pouku, finančna poročila ter poročila inšpekcij (OI-STHD). Tudi ta zbiranja podatkov kažejo značilnosti fordnega ISI modela. Novost v zbiranju podatkov v Angliji .so ocenjevalna poročila o učiteljih (Staff Appraisal Records) in poročila o napredovanju učencev (Records of Achieve-menLs). Ta zadnja .se dopolnjujejo ves čas učenčevega obiskovanja obveznega šolanja (5-16 let), so opisna (ne numerična) in obravnavajo učenca kot celovito osebnost vključujoč akademske do.sežke, posebne veščine, interese v in izven šole ter drugo. Res pa je, da .so ta poročila dokaj strukturirana in zato zahtevajo od učitelja veliko več časa kol prejšnja. Narava zbiranja teh podatkov jasno odseva raznovrstnost angleškega šolsi\-a. Tudi v Sloveniji se zbirajo osnovne informacije o z;iposlenih na .šolah in o učencih. Akadem.ski dosežki učencev .se merijo numerično, z ocenami. .Med vprašanimi " '/m Sobltii okolje t' Angliji veljo. da je iislteiiiusi iii/ormlninja oili tsiia od teno. kako liosameziiiki Izraiojo sinje Utfurmacijske {Hilrehe. od folske delnnie klime In dljer M/S/ r Soli. l'.'iloi eiiski/i Siilali igrajo raviialelji/ce Se redno najl>omemhnejSo vlogo pri de/inironjii informaajski/i /lolreh. /ieziillaii so pokazali, da zolmsleni niso s tem Ziidoi'oljni in telijo pridobili holjSe moinosn izraionja informadjskih potreb kol .10 jih imeli doslej jc večina za prehod na posllordno zi^iranjc podatkov in anaUzo. ^lehjo si bolj opisna in vseobsegajoča poročila o na(>redovanjii iičenccv. Izobraže\'alne inforniacijc so shranjene in dostopne v Številnih različnih virih v obeh državah. Ta LSI dejavnost kaže tipične postfordne značilnosti. V zadnjih letih jc v Sloveniji Število inforniacijskih virov skokovito naraslo, predv.sem nevladnih.. Empirična raziskava pa je obenem ix)kazala, da je še vedno veliko problemov pri pridobivanju specifičnih informacij iz mnogih obstoječih virov. V Angliji, v primerja\ i s Slo\'cnijo, je na voljo veliko \'eč informacij iz prav tako veliko več virov, ki so dostopni različnim skupinam ljudi. K temu je veliko prispe%'al razvoj informacijske tehnologije, saj so bile ustvarjene nove mrežne po\'ezave za "brskanje" |xi informacijskih virih, kar razumemo kot dvojni |xjstfordni razvoj. V postfordnem ISI modelu, kot .smo predlagali prej, je komunikacija bogata in računalniško podprta, dostop do informacij pa ni pretirano omejen. Do.stop tlo informacij v fortrebno s strani po.samcznih Sol, da bo ta komimikacija lahko opredeljena kot postfordna. " KiiviHilelJi/ce se. JioseiHj v nekuterih renijah. redno sreCuJejo, ivndar se konitotUiiciJii iveeno nI izholjSiila. 2(1 kar so kriti 'lako razUCni /irohlemi l>osameznili iol kot iekinoi alno.il med Solarni. UCIteljl Iz različnih iol se ne sreCujeJo redno. Ce/irar Je analiza Jiokazala. da si želijo reC izmenjan dobrih /iniks /.lasti na londonskem /nttln^Jii Je hHo stanje ojtisano bolj kot 'umik r lastne .nliwni iilealiivm lifiskeni niivtelii MISl Ima zbiranje siailslICnlli Informacij o nCencIh. za/tih Menih, insiiiiicijah i/Kl. Iirvilnonl. balur lni.sov, veliko več kot ktlaj koli prej. Vsi akti .so bili redno posredovani .šolam in javnosti s strani DITv. Ugotavljamo ne samo. da je predpisov več, temveč tudi, da si jih ix)samezniki iz .šol ne znajo razložiti, zato i.ščejo pomoč pri lokalnih .šoLskih oblasteh. Kot zadnjo skupino elementov ISI bomo primerjali teorijo in ugotovitve iz prak.se, in sicet značilnosti managementa. V obeh državah je bilo ugotovljeno, da informacije o izobraževalnem sistemu |x>tujejo v različnih kombinacijah in smereh in kažejo značinosti fordnega kot postfordnega modela. Informacijski toko\ i se spreminjajo od venikalnih in enosmernih (med nacionalnimi oblastmi in šolami v obeh državah)'' do vertikalnih in obojesmernih»' ter do horizontalnih". V teoriji smo tudi predlagali, da .so lahko odnosi med tistinji, ki izmenjujejo informacije formalni ali neformalni." l-mpiriča razi.skava je |X)kazala, da vsi vprašani v procesu managementa informacij uporabljajo oba načina. Splošna ugotovitev v obeh državah je, da .so neformalni odnosi po.stali bolj pogosti in tako ustrezajo trditvam postlbrdnega idealnega tipskega modela ISI. Če izmenjava informacij po.staja po eni stiani lažja in tako bolj po.stfordna, na drugi strani .še vedno naletimo na primere rigidne formalne konumikacije informacij kot jo opisuje fordni model. Nekateri vprašani v Angliji kot (primer navajajo .šolske .sestanke kot preveč formalne in jjreveč hierarhične po .svoji naravi. Prav tako opredeljujejo izmenjavo informacij med vlado in šolami, odno.si med .šolami in Lokalnimi šolskimi oblastmi pa nihajo od zelo formalnih do spro.ščenih. Ko te iste obla.sti izvajajo vladno politiko, so odnosi zelo uradni, ko pa nastoj^ajo v vlogi .svetov-alca pa so večinoma neformalni. Na splošno se je ob raziskavi v obeh državah oblikoval občutek, da povečani |X}stfordni, neformalni odnosi ne samo omogočajo ljudem, da pridobijo več informacij, ampak tudi počasi natlome.ščajo "hladno" komunikacijo. Kot hladno .so vprašani opredelili komunikacijo znotraj Mini.strstva za šolstvo v Sloveniji, medlem ko je predvsem v zadnjih letih v.se bolj spodbujana neformalna izmenjava informacij v šolah ter med šolami in njihovim okoljem. ena značilnost managementa LSI je bila primerjana med Anglijo in Slovenijo: centralizacija in tlecentralizacija LSI managementa.-' Ugotovitve iz Slovenije kažejo, da je bil ISI pred kakimi de.setimi leti veliko bolj centraliziran kol je dane.s, vendar ga še vedno ne moremo uvrščali med postfordne. Šolski management je v Sloveniji še vedno v večjem spreminjanju. Rezultati analize so |X>kazali, da je ISI, .še po.sebej na nacionalnem nivoju, neurejen. Veliko informacij .še vedno ni moč dobiti, in še te so velikokrat prepozne. Nekatri so tudi nakazali večjo centralizacijo managem- " i:iiiiki> reljii za hitmiaikacljn med rariialeljt in aCilelji ler nCilelji in nCenci lam. kjer .m lako rav-lutlelji kfti iiCilelJI ailnhiallrni Komunikacija je reriika/na m enotmerna tudi med nekatrimi Šolami in UiA v Angliji. " Informacijski tokovi znotraj lirednavni.U-ega telesa uCeiicei'. med svetovalci In ravnatelji ler.sivto-valci in učitelji, ko grvza nizmjkurikuluma. .vi v.KloivniJi verilkalni in dvosmerni, in lako jioslajajo/kisi-JbrdnL Hnak slog komunikacije Je hll v obeh driavah ugotovljen tudi med iičenci in iiCitelJi ler ravnatelji, kjer so sv mzvih bolj prijateljski odntKii DhII horizontalni informacijski tokovi so lahko eno ah dvosmerni. Primer enosmerne komunikacije so v mnogih primenh v obeh državah odnosi med . Sloveniji " V naSi raziskavi smo preleino formalne lulnose opredelih kot fonlne. me.ianico formahiih in neformalnih ter siKidbiijajiiJe teh zadnjih /ot kot jioslfonlne Idealni ti/uikl motleh predlagajo za fordni mode! centralizacijo ISI. za («.slfordni /ta decentrah nia ISI v Šolah. Vzrok za to jc najt! v .spremenjeni vlogi ravnatelj:i/ice, ki ponekod ostaja glavni vir informacij za ostale zaposlene. To je fordna situacija. Čeprav je empirična raziskava pokazala, da v praksi zasledimo mnoge elemente postfordnega razvoja ISI, kot npr. pospeSeno izmenjavo idej in povečano komunikacijo v izobraževanju ter manj.So cetralizacijo informacij kot prej. pa so nekateri vidiki ISI .Se vedno fordni. Zaključek V tem prispevku smo analizirali informacij.ski si.stem v izobraževanju .skozi fonlno in postfordno perspektivo ter primerjali ugotovitve iz prak.se nted Slovenijo in Anglijo. Enipirični rezultati nakazujejo, da imajo kljub mnogim razvojem v smeri |XJStfordnega modela, tipičnega za |x)stindiistrijske družbe, ISI povsordism: A Reader 0.\ftird: IJIackwell. Bash. I., and Green. A. (eds.) (1995): Youth. [Education and Work: World Yearbook of I'ducation 1995.1.ondon: Kogan I';ige. B:ish. I., and Green. A. (eds.) (1995): Youth. I'ducation and Work: Worid Yearbook of l-ducation 1995- I-ondon: Kogan Page. Brown, P. and l.aucler, H. (eds.) (1992): ICducation for l-conomic Survival: From Fordism to IVist-Kordism?. I.ondon: Routledge. Burger. T. (1976): M:i.N Weber's Theory of Concept Formation: History. Uiw.s. and Ideal Types. Durham: Duke University Pre.ss. Chapman, D.W. anti M.shick, LO. (eds.) (1993): From Data tti Action; Inlorniaiion Sy.sicms in I'^ducationai I'lanning. I'aris: UNICSCO, International In.stitutc for Hducational I'lanning, and Oxford: I'crgamon Press. Cohen, 1. and Manion, !.. (1989); Kesearch Methods in l'éducation. I.ondon; Kouiletlge. Crozier, M. (19<>4); The Bureaucratic Phenomenon. I.ondon: Tavi.stock Puhlication.s. Drucker, P. (1994): The Age t>f Di.scontinuity: Guidelines to Our Changing society. New Brun.swick; Transaction Publishers. Dürkheim, ft. (1972): ^velccted Writing.*. Kdited, translated, and with the introduction by Anhtony Giddens. Qtnihridge; C:imbridge University Press. I'rault, M. (ed.) (1991): I-Ulucation and the Information Society I.ondon; Ca.sscll. I'ullan. M.G. (1991): The New Meaning of I'ducational Change. London: Ca.ssell. Giddeas, A. (I98(>): .Sociok)gy: A brief but critical introduction. .Second Fdition. London: McMillan l-ducation. Goddaal, D. and I.eask, .M. (1992): The .Search for Quality; Planning for Improvement and Managing Change. London; Paul Chapman. Gram.sci, A. 'Americanism and Fordism". In Hoare, Q. and Howell-Smith, G. (eds.) (1971): .Selections from the Prison Notebooks of Antonio Gramsci. London: Lawrence and Wishari. Habermas, j. ( 1979): Communication and the Involution of Society. London; Heinemann. Hall, S. andjacque.s, M. (eds.) (1990): New Times; The Changing Face of Politics in the 1990s. London: Lawrence and Wishart. Hopkias, D. (ed.) (1987): Improving the Quality of .Schooling; Lessons from the OI'CD International .Sch