TRIJE IN ENA Kdo od vas mladihni prebral Karla Gra-beljška-Gabra mladinske povesti Trije in ena? Vsi pa najbrž le ne veste. da ji je bo-troval narodni heroj Moščan Franc Poko-vec-Poki, ko sta bila pozimi 1942-43 z av-torjem povesti skupaj v partizanih na Hru-ševem v Dolomitih. Gre za resnični dogo-dek: Trije mladi Moščani so pozimi 1941-42 blizu bivše gostilne Legat (sedaj tam stoje stolpnice poslovnega centra Most ob Rojčevi ulici) skrili v sneg mftraljez Italijanom, ko so ti v Mostah iskali aktiviste in somišljenike Osvobodilne fronte. Zato so Italijani pretepl) tudi naše tri fante. A uspelo jim je — prek raznih težav in zaprek — spraviti mitrajlez tovarišem, ki so ga najbolj rabili: partizanom. Pri njih pa je ostal tudi Tomaž-Poki. Seveda je v sneg skriti mitraljez le izho-diščni motiv, ves nadaljnji razplet povesti je plod pisateljske domišljije. Ker pa gre za drzen dogodek mladih MošČanov med okupacijo sredi Most, naj ga osvežimo! Zapisan je v 1 poglavju mladinske povesti, ki ga objavljamo na 8. strani naše pnloge. Pot do človeka V srcu mojem besede šumijo, človek se v tihem srcu budi, zanj se vse moje sile borijo, zanj, za človeka, človeštvo, Ijudi. SREČKO KOSOVEL SLAVKO GRUM se je rodil 1.1901 v Šmartnem pri Litiji. šolal se je v Novem mestu in na Dunaju. kjer je promoviral za doktorja zdravilstva. Služboval je v Zagorju ob Savi, kjer je leta 1949 umrl. Ko je jeseni leta 1926 nastopil obvezno enoletno prakso po oddelkih Ijubljan-ske bolnišnice. je med drugim delal — in stanoval — tudi na Kodeljevem na oddelku za duševno bolne Ob Ljubljanici. Tam je nastalo več študij, razprav, dramskih zasnov — ludi za Oogodek v mestu Gogo — in drobnih črtic, od ka-terih objavljamo PODGAIME Nobenega sttahu nimajo več, povsem očitno se že sprehajajo po sobi. Včasih sem jih čul samo ponoči, kako so se pra-skale iz lukenj in prišle ob stenah, sedaj pa že o belem dnevu tekajo okoli. Popolnoma propadel človek sem, brez vsakega ozira name se podijo po sobi Kakor da že nisem več. Mogoče je to. mogoče prav to: prisiliti me hočejo. ker že toliko časa oklevam. Bog. moj bog — z rokami zajamem kolena in cele ure niham sem in tja. Včeraj sem gospe šafrankovi odpove-dal, da mi hodi še pospravljat. Ne trpim več listih opazujočih oči. Zelo sumljivo se ji mora zdeli, da je loliko podgan pri meni. Onikrat, ko sem se spuščal po siopnicah, sem jo videl pri loži v pogovoru z vrtnarico; ko sta me opazili, sta se samo spogledali in razšli. Nekaj sumijo, nekaj sumijo v hiši. Ljudje postajajo pozomi. Na večer. ko držim roke v mrak. pride samo še Marija k meni Ne vem pravza-prav več. ali je še to Marija, gotovo je že zelo zrasla lačas in hodi po lokalih. ta pa, ki pride k meni. je še vsa tako preprosta. sti-sne se mi k nogam, položi glavo na kolena in moram \i božati /ase, svet/e, predivaste lase. Meniva se; nič posebnega, kake drobne. neznatne besede govoriva, bese-de, ki jih drugi mimogrede mečejo proč v naglici dneva. Najrajši že govoriva o mrtvih stvareh. o čisto navadnjh predmetih. kakor da ni prav nič Ijudi poleg. Mrak gledava. ki se tiplje ob stenah nakvišku. rože na tape-tah. Bogve, kje je sedaj Marija. — Svilene nogavice nosi in hodi v postetje k možem. Uboga mora biti, ker so ji bili moški vedno tako odvratni. Seveda mi hočejo vzeti še to, vse, mi hočejo vzeti. Včeraj — bila je zopet Marija pri meni, pestoval sem ji glavo v naročju — iznenada sem začutil pod prsti ndkaj tuje-ga, in ko utipam natančneje — brr! V gnu-snem loku sem jo zalučal proč. Kakor tolst maček je telebnila na tla. Grozno, sedaj (azijo že po meni! Ne bom si več upal zatisniti oči; slišal sem. da so že večkrat obgriznile otroke ali nezavestne do mrtvega. Ali naj se zopet preselim, naj zbežim od tod? Prepričan sem, da bodo povsod za menoj. Saj je rekla gospa Šafrankova, da jih prej ni bilo nikdar tu in tudi v prejšnjem stanovanju jih ni bilo Iz početka. Vso oko-lico sem že na skrivaj pretaknil, poizvedo-val po vseh sosednih stanovanjih, pa nikjer nisem odkril nikakega skladišča živinskih kož, loja ali česa sličnega. Popolnoma enostavno: tu so! Vedno več jih je. ponoči gomazijo že menda ena čez drugo. Z dolgimi repi krma-rijo po omarah, kakor vreče visijo ob zidu. In cviljenje, cviljenje! Če gre kdo zunaj po hodniku, se vedno hrupno premaknem, da ni čutiti tega cviljenja iz sobe. Vse noči ležim buden. da so že popol-nima steklene moje oči. Če bedim, jih še nekako strahujem, kakor hitro pa zamižim, se zažene takoj ves pekel nadrne. Sanjam, sanjam. Z odprtimi očmi ležimv posteJj; m sanjam v strop. Včeraj se m/ /e sanjalo, da sem bil pri materi. Sedel sem v .uhinji in ona je prestopala okoli mene. Iz-nenada me je zalila žalost, položil sem glavo plosko na mizo in dejal: Mati, umriva! Zdramil sem se in me je bilo zelo groza, ker sem se zamislil, da mi je že zdavnaj umrla. Zelo ji zamerim, da je odšla stran ofuuaj na umli je uiia vujastta paraoa in Ijudje. ki so hodili od hiše po tlaku so se čudno sumljivo ozirali v moje okno. Kaj že vsi vedo? Ne, ne. neumne misli so to, tako neznosno občutljiv sem postal zadnje čase! Hotel sem iti ven. na izprehod sem hotel, potvoril sem se, kakor da sem kot vsak drug običajen človek — prekrižal sem roke na hrbtu in sem z brezbrižnim obrazom ko-rakal po tlaku. Za trenutek me je obšla blesteča misel: pomešam se med Ijudi, zgubim se v množici, postaja! bom pred izložbami — mogoče bo potem zdajci mi-nilo. morebiti postanem kakor vsak drug in ne bo treba ničesar storiti... Prevaril sem se; že na koncu ulice sem se moral vrniti. Vsak. kogar sem srečal, se me je že zdaleč ognil Najbrž dišim, izvesten duh mora biti v nioji obleki; po podganah dišim. da se me vsi tako izogibajo. Izgubljen človek sem. Ne upam si več na ulico. da ne bi nadlego-val Ijudi Danes so bili pri menl možje pogreb-nega zavoda. Vprašali so, če stanuje tukaj umrli činovnik Jakob Sabajev. Z nena-vadno prisotnostjo duha sem se potajil in pokazal s prtom po hodniku na desno. Sedaj se silno čudim. da sem bil tako pričujoč in tako naglo obvladal položaj Niti s trepalnicami nisem izdal. da sem činov-nik Sabajev jaz sam. Korakal sem po sobi in se hihital v pest, da sem jo tako imenitno izpeljal. ko me je mahoma navalil neznosen strah. Zaklenil serr) vrata in do tal sklonjen prisluškoval na hodnik; ves ohromljen sem postal od groze, da bodo prišli na laž in se vrnili. Sveti bog, zakaj me hočejo kar takega! Saj ne bom več dolgo odlašal, res ne bom — ali toliko obzirnosti bi že lahko imeli, da ne bi hodili prej. Popolnoma prelomljen, z glavo navzdol, visim ob vratih Turbilator vjundrinks. Cicipe — cicipe... Miza. omara, knjiga. vse pred vrata. Umivalnik. svetilka. zamorček. Odprem okno na stežaj Stopim na stol. Po ulici ropoče ogromen, neokreten avio-mobil. Pred nasprotno hišo stoji tapetnik in vsako loliko pljune predse. Iz trgovine poleg nas je stopila mala modistka — ob/ežal bom ravno pred njo. Cesta se je zavrtela, zanihala gor. dol. Prinesla mi je tapetnika tik do okna. Slabo mi je, bruham. Zavlečem se od okna proč. Ležem v posteljo. Samo malo naj še pole-žim, samo malo. Zabil sem okno, vse dni ležim v postelji, obrnjen od okna proč. Dovolj je. da se slu-ča/no ozrem v šipe in že se mi dvigne že-lodca slabost. Samo še malo. Davi sem se zbudil s skelečo bolečino v glavi. Spreletela me je misel: nažrle so mi glavo. Tu ležim z nažrto lobanjo in se ne upam potipati, da ne bi bilo treba zakričati. RUDI ROJC se je rodil leta 1912 v Gorici. Po 1. sve-tovni vojni sejedružina preselila v Ljubljano, kjer je Rudi končal osnovno šolo in se izučil za ključavničarja. Delal je v raznih delavnicah in tovarnah, tudi v Saturnusu Tam nasproti v stanovanjski »kasarni« ob progi na Po-kopališki c. št. 16 je tudi stanoval. Leta 1928 je postal član KP. Kot aktivni politični dela-vec je bil večkrat zaprt, dalj časa tudi v mučilnicah beo-grajske Glavnjače. Že leta 1941 je bil v partizanih, se po dolžnosti in deloma zaradi bolezni kmalu vrnil v Ljublja-no. šel leta 1943 ponovno v partizane, aprila 1945 pa je padel v bližini Vojskega. Poleg režiserskega in igralskega dela pri moščanski Svobodi se je kot samouk posvečal tudi verzom, risbi in modeliranju. Od znanih ohranjenih del objavljamo pesem iz Saturnusa. Od lokovnih del je ohranjen relief Ivana Cankarja in šest risb. Objavljamo Rudl Rojc: ŠIVILJA — risba — svinčnik Čistilec parnih kotlov Zleknjen na ploščo, v kotlu, čistim kameno usedlino, neizbrisne verze trpljenja klešem v upognjeno steno jekleno, misli boleče, skeleče, — o, ne rode se mi same, rodita jih delo in muka, Navoji kurilnih cevi ko kače vijo se v notranjost kotla, svetloba električne žatnice sveli mi v temno globino, na mene pada, luč in moja senca se vi|e do svetlega, tesnega vhoda. Težko je biti v kotla vročini in delati osem nepretrganih ur, s kladivom razbijati, čistiti kameniti usad, vase požirati ostri, strupeni, pesčeni prah, težko je. težko . Da bi nikoli tako ne bilo! Misli mi same uhajajo in jaz čistim kotle v Ameriki, Aziji in Avstraliji, Afriki in v tej prekleti Evropi — in povsod |e enako. Cistim... Misli moram krotiti, ker hočejo steno jekieno razbiti. (Književnost leta 1934, psevdonim Ivan Strojar) Rudl Rojc: DELAVEC — risba — svlnčnlk IZŠELJE IZ PROLETARSKIH MOST Avgust Rozman se je rodil 4. aprila leta 1915 v Mostah v napredni železničarski družini. Po osnovni šoli v Mostah se je izu-čil za mehanika. Tako kot njegov oče, ude-leženec stavkovnih gibanj železničarjev, se je tudi Gustelj že zelo mlad pridružil na-prednim delavcem v boju za njihove pravi-ce V podjetju Unitas je bil delavski zaupnik in kot kominust je svojerevolucionarne iz-kušnje prenašal tudi med delavce v druge tovarne in podjetja. Član KP je postal leta 1939. Njegove osebnosti in predvojnega poli-tičnega delovanja se spominja Viktor Sto-par. tedanji član CK KPS in sekretar CK SKOJ za Slovenijo: »Na Rozmana — Gu-stel; smo mu rekli — so me opozorili pred volitvami leta 1938. Kdaj in od koga je bil sprejet v partijo. ne vem. Toda njegova ži-vahnost in zagnanost sta hitro padli v oči vsakemu organizatorju Opozorilj so me nanj kot na dobrega mladinca, ki je bil zelo pripraven za delo v SKOJ. Skojevska or-ganizacija je prebolela krizo, ker je bilo njeno delo ohromljeno glede na nepravilno direktivo o razpustu SKOJA leta 1935 s strani vodstva partije, ki je bilo še v tujini. Pritegnil sem ga v skojevsko delo. ker je bil njegov temperament tak, da je bilo delo med mladino — rekel bi ček. Okrog njega je Ijudi. ker je z njimi znal delati. Nobena na-loga mu ni bila pretežka in partijska direk-tiva je bila zanj sveta. Pa saj ni mogel dru-gače. Delavčev sin, sprva vajenec, poz-neje pomočnik, je bil neprenehoma med revolucionarji — toda tudi lumpenprole-tarci in demagogi. Okoli sebe. posebno na »Predovičevem« Selu, je videl revščino nekvalificiranih. brezposelnih Ijudi in njiho-vih družin. Vsakdanji boj za kos kruha v okolici, v kateri je živel, stik s komunisti, v katerih je spoznaval svoje tovariše — vse to ga je napravilo takega, kakršen je bil — predan, pošten, vzoren, nesebičen mlad revolucionar. Čeprav je bil partijsko pove-zan v tovarni, kjer je delal, ni nikdar zane-marjal okolice, v katen je živel. Pri svojem delu je spoznaval vedno širš« okolico in ni se omejeval le na ozek teren, kjer je stano-val, ne samo na kultumo društvo Vzaje-mnost, športna drušlva Slovan in »Moste«. Bil je prisoten pri vseh akcijah, ki so bile or-ganizirane v Ljubljani, pa jih je nato sam dalje organiziral po vseh krajih. ki so bili pozneje vključeni v rajon Moste — Moste. Selo, Vodmat. Zelena jama. Jarše, Šmartno in drugod. Ob protidraginjskih demonstracijah je-seni leta 1940 so se delavci Unitasa prik-Ijučili demonstrantom ter ustavili delo v to-varni. Tudi revolucionarji v tej tovami so ga oblikovali in revolucionarne izkušnje de-lavcev je prenašal na teren, kjer je poleg delavcev živelo precej kmetov. Leta 1940 je postat sekretar SKOJA v Mostah in pripomogel je, da se niso mogle razvijati nekatere anarhistične in lumpen-proletarske težnje. ki so jih nekateri hoteli vnašati med mlade še ena značilna črta je bila pri njem in včasih smo mislili, da mu je celo škodila. Vsako nalogo je hotel izvršiti že »včeraj«. Neučakan je bil, vse mu je šlo prepočasi — od sprejemanja novih mladincev v SKOJ ali partijo do raznih demonstracij in sploh katerihkoli akcij partije ali Ljudske fronte, v kateri je tudi že bil aktiven. Pa to ni bila kaka bolna ambicija, temveč želja, da bi bilo čimprej napravljeno to. kar ^mo se učili in za kar smo se bojevali. Imel je globoko vero in zaupanje v Ijudi. čepra* z>dnjih nekaj mesecev, preden !^W#fclNiM**i#Mfe n*xrtr»dhega stika z njim. mislim. da ga je zavedla nje-gova neučakanoslinjespregledal, da vča-sih na revolucionarno pot stopajo tudi omahljivci in koristolovci; in ti so nevarnejši kokor odkriti sovražniki. Prepričan sem, da ga imajo na vesti prav ti Ijudje.« Leta 1941 je bil Avgust Rozman med pr-vimi organizatorji upora proti okupatorju. Postal je član prvega komiteja KP za rajon Moste, ustanovljenega v maju leta 1941. Poverjena mu je bila odgovornostzaotga-nizacijo SKOJA in Zveze mladine Slove-nije (ZMS) v moščanskem rajonu. Že av-gusta 1941 pa je po nalogu okrožnega komiteja KP za Ljubljano in okolico postal organizator natodne zaščrte (NZ) na ob-moč|u Zgornjega in Spodnjega Kašlja ter Zaloga. To delo je uspešno opravljal. V svojem pohtičnem delu je bil prepričljiv, neustrašen, s svojim tovariškim nastopom je znal združiti pripadnike OF v organiziran upor proti okupatorju in domačim izdajal-cem. Tako je že 3. septembra 1941 opravil prvo zaprisego večje skupine pripadnikov NZ — bodočih borcov NOV! Zadnjo pa je opravil 18. marca 1942 in v tej skupnini, ki je štela nad dvajset mož, je zaprisegel tudi kasnejši komandant bele garde. Naslednjega dne so na območju od Vevč do Zaloga Italijani organizirali ob-širno racijo, v kateri so zajeli tudi elegalca Avgusta Rozmana. Že na zbirnem mestu v Zg. Kašlju ga je prepoznal zakrinkani izda-jalec. ki so ga Italijani pripeljali s seboj. Ro-zmana so Italijani takoj začeli zasliševati in pretepati ter ga po izjavah prič ubili že na poti do Ljubljane. V spomin na predvojnega komunista in hrabrega borca Avgusta Rozmana, na njegova padla brata Mira in Draga, je v Mostah poimenovana Ulica bratov Ro-zmanov. f. t.' NOVI RUBRIKI NAPOT Letos začenjamo v naši prilogl 25. MAJ z novo rubrlko. V njej, oziroma prek nje želimo našim bralcem predstavitl revoluclo-narje in borce, ki 30 blll po-membnt organlzatorjl predvoj-nega naprednega revoluclonar-nega glbanja ali narodnoosvo-bodilnega boja. Žal so v tem boju prezgodaj Izgubill svoja žlvljenja, a jih ne bomo pozabili, sa) so pri-spevall pomemben delež, k za-četkom zmagovitega pohoda Ijudske revolucije in narodnoo-svobodllnega boja. Tako bomo iz spoznanja o njihovem odločnem in požrtvovalnem revoluclonar-nem delu, črpali nove moralne moči za naše nadaljnje ustvar-jalno delo. NOČINDAN Ko sonce zahaja, Ko luna zahaja, ko luna prihaja, ko sonce zaraja, ko zvezde prižgejo se, k0 zvezde ugasnejo so, ko ptičke zaspane, . spet ptičke žgoli/o, nič več ne žgolijo, kresničke že spijo, kresničke nam svetijo pot sP0f ss fodil je nov dan. REBEKA KUBIK 5. d 03 Kar/a Destovnika-Kajuha PUNK ROCK X neke noči ko bomo sedeli vsi majhni v svojih naslanjačih in trepetali in se bali tiste niči bomo plačali za nedosan/ane san/e o miru in sreči PUNK ROCK VII ko bo svet zletel v zrak tedaj bomo hoteli prepovedati atomsko bombo ko bomo tam nekje v ozvezd/u dvojčkov švigaii levo in desno v vesolju marsovskih astrologov PUNK ROCK XI videl sem list padati z drevesa rjav zgrbljen list veter ga je zanašal levo in desno desno in levo ni minila minuta in že je na tleh med tisoči drugih kdo bi ločil list od lista in vedel sem da nekoč tudi jaz... da nekoč tudi jaz... ANDREJ 2. č VI. gimnazija N E K A J V MENI UMIRA Nekaj v meni umira Nekaj v meni umira, počasi. a vztrajno. Boli, ko umira, boli, ker mora umreti, ker ji ni dano živeti —# Ijubezen do tebe. KRESNICA Prošli su praznici Potrči još jednom u susret vetru potrči ako još možeš i pogledaj dan kako ti vivi na dlanu i vikni snažno kad ostaneš sam u polju vikni dok /ož možeš i napi se izvorske vode ako je nadješ i provedi noč u planini i Ijubi češče dok još možeš ledenu kišu dočekaj gologlav i razburušen i pojedi krišku sira napi se dobrog vina ako ga još nadješ napi se dok ioš možeš (dok ti se dokiori u život ne umešaju) jer prolazi vreme igara i bezazlenosti šala i putovanja prošli su praznici mladost prva je prošla sve se više usamljujemo "" i redko družimo i sumnjamo u sve I svašta sa godinama smo postali duboki i umni iskusni i hladni a čini mi se da /e lepše bilo i bolje kad smo manje znali kad srno bili siloviti nepredvidljivi i nerazumni prošli su praznici — tepi moji Ijudi prošli su praznici ali pokušajte još jednom pokušajte PERO POPOV Kolinska NEKOGA MORAŠ IMETI RAD Mene težko je, veš, dragi, Ijubiti, moja je reka in sonce in mesec in tisoče majhnih stvari, med nfimi sem ure in ure, moje srce pa molči. Mene težko je, veš, dragi, Ijubiti, skoraj kot male Ijudi, plahe berače, ki v poznem somraku morajo sence trpeti. Ne vzemi mi reke in sonca m mesca in tisoče majhnih stvari, med njimi lepo je v samoti živeti, v prsih nič več ne boli. Mene težko je, veš, dragi, Ijubiti .. TONE NOVAK Figovec PRAG Prestopil sert? prag tvojega srca, stopil sem vanj z vsem telesom in zgodilo se je, kot se zgodi s pijancem, ki ga vržep čez prag, toda on se pobere in strezni, /az pa se ne morem. BOJAN KOZLEVČAR Satumus Perpetuum mobile \L.očeh mu berem podobo zimske pokrajine. Pokrajine.kispi.avendarvsi vemo, da za zimo pride pomlad. Tudi pri njem bo prišla, prej aii pozneje. Obrnem se na petah in ponosno vzravnana odidem. Vem, spoznal bo, da sem takrat le imela prav Zopet bo prišla pomlad.. Ampak — le kdaj; hitro ali manj hitro ali pa počasi. Kaj pa, če sploh ne pride, če ne bo spoznal, da je takrat le zgrešil in da sem jaz imela prav? Zgrbim se, pogreznem se v ovratnik pulija in moja hoja ni nič več vzravnana, ponos se izgubi med branjevke trga, po katerem ravnokar hodirrt In doma strmim čez odprto knjigo. Kt leži na mojih kolenih. S pokom jo za-prem; glasba, ki prihaja izza rešetkic zvočnika, mi privabi solze v oči. f^e po- skušam jih zaustaviti Tekle bodo po meni in z mene izprale krivdo, ki jo sedaj čutim. Seveda, najprej sem misli-la, da imam jaz prav. Sedaj že močno dvomim. Končno se oblečem in odhitim na njegov dom. Odpre mi. Dahnem: »Oprosti, tokrat sem bila jaz kriva!« Nasmehne se: »Vedel sem. da boš prišla, vedel sem, da si se tokrat ti zmotila. in da se boš svoje napake kaj hitro zavedela Rad te imam...!« PrebHsne me: »Vedel je?- In prisolim mu zaušnico in še preden konča litanijo. se obrnem na pelah in ponosno vzravnana odidem. Vom, da bo spoznal, da sem le imela jaz prav... Majda Zekič TRIJE IN ENA Bilo je sredi zime. januarja leta triinštiridese-"(ega Bil ]e hud mraz Snegajebiločezkolena A tudi (aka zima rii un/čila partizanov. ni ohromila njihovega dela Skoraj vsak dan so Ijudje zvedeii za kak njihov napad Tudi Halijani nism mirovali V gozd sicer niso silili — še poleti |ih ni nič kaj mikala gošča, nikar v takem mrazu in'snegu — toliko večje preglavice pa so delali Ijudem po vaseh, trgih in mestih Preiskave po hišah so bile na dnevnem redu in vselej so koga odpeljali s sabo v zapor ali v internacijo Pri tem niso bili bogvedi kako ten-kovestnj. če je tisti kriv ali nedolžen Ljudem so hoteli nagnati strahu v kosti da se ne bi več upali podpirati partizanov Pravzaprav so pra-vilno presodili: brez podpore Ijudi. ki so ostali doma. bi bilo partizanov kmalu konec Zato so jjm tu, po vaseh in mestih skušali spodrezati ko-renine Tisto popoldne so obkolili Trčkovo hišo. Našimtremjunakom. Mirku, Frandju in Tomažu to ni ušlo iz oči. v trgu se ni zgodilo ničesar, da oni ne bi zvedeli. da ne bi prišli zraven Vsi trije so oprezovali. kaj se dogaja pri Trčku Najbolj je privlačila njihove oči strojnica. lahka breda. ki jo je stražar na voglu hiše postavil v sneg. Odkar so zbirali puške in strelivo. so bili na orožje čisto nori Danes poznajo otroci skoraj vse znamke avtomobilov, po brnenju motorja uganejo, če pelje po cesti recimo fiat 1100 ali mercedes. Tako so se takrat Mirko. Franci in Tomaž spoz-nali na orožje. Če je kje počila puška so takoj vedeli. ali je počila italijanska ali jugoslovanska mauzerica pravtakosopoglasuspoznali, če je regljala italijanska breda. češka zbrojevka ali nemški šarec. V tem bi se mogli meriti z vsakim partizanom Breda. skoraj čisto nova breda! Poželjivo so se zazrli vanjo. Nožice, tanke kakor noge mla-dega kozlička, so ji bile zadrte v sneg. cev po-ševno nagnjena navzgor, je bila namerjena proti njim Odprtinecevi nibilomoč videti, videlaseje le široka odprtina ščitnika Tako postavljena, se jim je zdela kakor mladi pes. ki mu je napeta sle-herna mišica v nestrpnem pričakovanju, kdaj se požene za plenom Neki čuden strah se je pora-jal v njihovih srcih. ko so gledali v smrtonosno cev. namerjeno vanje. hkrati pa prav taka sladka groza kot včasih. ko so se s strahom spuftčali v kako kraško brezno, a jih za vse na svetu ne bi pripravil do tega, da bi se vrnili, pre-den niso prišli do dna ali do tam, do koder se je sploh dalo priti Breda1 Niso mogli odvrniti oči od nje. Približe-vah so se ji korak za korakom, a preblizu se le niso upali Bali sose. da bi jih stražar nagnal in bi polem še od daleč ne smeli oprezovati. Stražar je bil nizke rasti. drobnega telesa. Najbrž kje z juga llaiije, morebiti Kalabrež Zim-sko kapo je imel potegnjeno globoko do vratu in tam. kjer so mu bila usta, se je napravilo na kapi belo iv|e Suknjo je imel tanko in kratko, komaj do kolen mu je segala. Tak je bil. kakor da je spodreca — »kakor petelin na gnoju,- je šepnil Tomaž Res se je tako ponašal Niti za trenutek ni bil pn miru. stopical je sem ler tja in se vrtel kakor vrtavka Najbrž ga je zeblo. Mirko. Franci in Tomaž so spremljali s pogledi sleherni njegov gib Kazalo je. da je pozabil na bredo. nikoli se ni zazrl vanjo Tako se je To-mažu nehote porodila nagajiva misel: »Ko bi mu |O mogli skriti, to bi gledal!«. Pravzaprav to ni bila prava misel. taka. ki se še kaj skriva za njo, če ne drugega vsaj skromna želja, da bi se misel kako uresničila Tomaž pa nikoli ni imel neure-sničljivih želja In ta, ki jo je sedaj izrekel, je bila neuresničljiva, zakaj italijanski stražar se od strojnice nikoli ni oddaljil več kakor tri, štiri kora- ke; blizu pa je bilo še polno drugih italijanskih vojakov. Te prazne besede je izrekel tjavdan Tudi Mirkovo vprašanje je bilo tako »KanV« je vprašal in že ni mislil več na to. kar je vprašal Tomaž je skomignil z rameni S tem bi bilo vsega konec. če ne bi bilo Francija, ki je bil zme-raj poln knjig Takoj je začel premišljevati. če je že kje bral kaj podobnega Ah. če bi se mogel narediti nevidnega... Pri tem premišljevanju mu je padel pogled na kup snega pod kapom Trč-kove hiše. Nametali so ga s ceste. ko so jo pre-kidali, nekaj pa ga je tudi zdrknilo s streh. Čez meter visok kup. V tak kup bi lahko skrili še kaj drugega ne samo lahko bredo »Ze vem.« je šepntl prijateljema. »V tisti kup snega bi jo potisnili.« Mirko in Tomai sta ga za-čudeno pogledala. Ker sta že pozabila na prejš-nji pogovor, prvt hip nista vedela, na kaj Franct r^isli Ko pa sta se spomnila, je Tomaž zamahnil z roko. češ. o tem se ne splača gcvohti Franci je povesil ofii Res je, kar misli Tomaž, ne splača se o tem meniti. saj se nihče izmed njih ne zna narediti nevidnega, da bi onemu pred nosom zmaknil strojnico. Če pa bi bil. bi strojnico rajši odnesli. kakor jo zakopali v tisti kup. Tedaj pa je našim fantom pnšla na pomoč lepa Albina. najstarejša hči Trčkovega soseda Bila je spogledljivo dekle. Italijani so se začeli sukati okrog nje že v prvih dneh. ko so prišli k nam. Partizani so jo zato ostrigli. to je bilo že pred dobrim letom. Tokrat, ko se je prišla spo-gledovat s tistim italijanskim stražarjem, je bila ie spet vsa nakodrana. pa tudi nališpana. pnsia na prag. be itaiijansKi sirazar, oroDen i\a-kabrež, se je ogrel, ko jo je zagledal Ob njenem vabljivem nasmehu je nehal stopicati in si meti roke »Bella signorina.. .<¦ Kaj ji je še drugega rekel. Franci, Mirko in Tomaž niso razumeli, ker jim italijanske besede niso šle tako v glavo, kakor so šle lepi Albini Odgovarjala je prijaz-npmu stražarju po italijansko, kakor da je tudi sama doma nekje iz Kalabrije Kmalu sta bila lako zatopljena drug v drugega, da je stražar skoraj pozabil, da je stražar. Naši trije fantje so napeto strmeli vanju. Zdaj tiste besede, ki jih je malo prej spregovoril Tomaž, niso bile zanje več besede brez smisla. spregovorjene tjavdan, brez sleherne namere in želje. Kar drhteli so od pričakovanja. če bo Albina še bolj zmotila stra-žarja, da bo ta zapustil svoje mesto in šel k njoj pred prag. Videli so, da je potegnil iz žepa ciga-reto. poprosil je Albino, da bi mu jo prizgala, to so spoznali po njegovih kretnjah. Albina mu je prikimala in rekla, da bo koj prinesla vžigalice. Šla |e v hišo. a se je na pragu še enkrat obrnila, se nasmehnila. kakor da vabi stražarja za sabo. Mladi Kalabrež je izgubil glavo. Stopil je za lepo Albino, ne da bi se ozrl na bredo, ki je stala v snegu kakor mlad pes. ki se pripravlja, da se po-žene za svojim plenom. Zdaj je prišel čas za naše junake. Se spogle-dali se niso, nikar da bi si kaj rekli, in Franci je že planil k strojnici Za tak podvig je bil on najbolj sposoben. saj je bil kakor gašcerica. uren gib-čen in domiseln.Ko se je šel po gozdu Tarzana, včasih pa tudi indijanec. je dobro izuril svoje telo V trenutku je bil pri strojnici in še trenutek ali dva pa je ta tičala globoko v snežnem kupu. No-berto oko ne bi odkrilo. da je v tistem kupu kaj zakopanega. Fantje so se veselo nasmehnili drug daige- mu, ko so bili spet vsi trije pris vojem oglu... Karel Grabeljšek — Gaber