večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen neti el j in praznikov ob 55. viri zvečer.
Uredništvo in upravništvo: Kolodvorske ulico štov. 15. — 2 urednikom ao moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro. — Rokopisi so no vračajo. — Inseratl: Šoststopoa potit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje se popust. — Volja za Ljubljano v upravnižtvu: za oelo loto « gld., za pol lota 3 gld., na četrt lota 1 gld. 60 kr., na mesec 60 kr., pošiljatev na dom volja mesečno 9 kr. več. Po pošti velja «a oelo
leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 50 kr. In ra j eden meuco 86 kr.
Štev. 146.
Vabilo na naroobo.
Z julijem 1885 prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj narocbo ob pravem času ponove, da se pošiljanje
- o I «	»*'*•>---- "	'-------   •»	*'
leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. r»0 kr. in za j eden meHOO 86 kr.
V Ljubljani v sredo, 1. julija 1885.
Tečaj II.
I
Uta ne pretrga^ .\ajbolje se to učini po poštni nakaznici, na 'čegar odstrižek treba prilepiti e n<xslov, ki je na pasku vsacega lista. Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Po pošti:
za	celo let«............................gld.	10 —
,,	pol leta................................„	5-—
„	četrt leta..............................„	2-50
. - •	„	--85
„ en mesec
za celo leto „ pol leta . , četrt leta ,, mesec . .
Za l^jubljano:
gl.l. 6--
..	3-
„	150
—-50
za ilonažanje v hišo vsak mesec 9 kr.
V presojo, je-li državnozborska volitev v dolenjskih mestih veljavna ali ne.
(Konec.)
Dalje menijo nNovice": »Vsakdo pa čuti, da se krivica dela meščanskim volilcem, ako cel6 v hsti volilni skupini sam6 z enim mestom volijo ^aščani, v vseh druzih mestih tiste skupine pa so 'sključeni z mestno občino združeni vaščani."
Ne, ne, gospoda! te krivice ne čuti nikdo, n>ti zdaj, niti se je v teku 24 let prej kedaj ču-najbolji dokaz za to je pač reklamacija mehiških meščanov leta 1879. To krivico čuti pač c. °na peggjca gospodov, katerih volji velike ve-čine slovenskega prebivalstva na Dolenjskem na-
Listek.
Prva ljubezen.
(Izvirna novelica; spisal P. G. Višensky.)
1.
vrSmo"le“lig«7»™fra!» “inie "f” Sez .f; mi,ne valove, »• k.,eTu J“’ .,etr'S V' r obsevani po	'f'"'6 f*
»»'»ca. VeliSasten prizor
r»«ie v večernem svit« i„ milo	»“».f'
Peveličevalo je prekrasni čar narave.	11 1 CV
Zamaknena v to lepoto sedela je v čolniču <lv°jica in Bog zna kake misli navdajalo so nji bovi srci.
Počasi se je bližal čolnič otoku, iu bila je nastala skoro po polnem tema, ko je priveslal k obrežju in še le tu spregovorila je mlada, ePa spremljevalka s svojim sodrugom.
»Kako krasna je pač narava, predragi moj iilan) in je li možno, da človek v tej krasoti
sprotujoče želje se niso spolnile, da si so se zje-dinili z nemško, Slovencem kot vladi neprijazno stranko. Ako govorč „Novice“ o občutkih iu interesih, potem nam uaj „Novice“ pa tudi povedo, kako se zlaga ono od nekaterih gospodov izpro-sjačeno iu od „Novic“ odobrovano združenje z občutki in interesi slovenskih volilcev dolenjske strani!
Naj se uam oprosti to oddaljenje od pravega predmeta. Ni čuda, da nas premagajo lastni občutki, ko se uže toliko od občutkov govori!
»Krivica postaje", tako nadaljujejo „Novice“, „se v<5 da dejansko občutljiva, ako bi se hotelo pripustiti, da bi v mestni skupini glasovi vaščanov cel6 odločevali. S tem bi izvoljenec ne bil več zastopnik mest in trgov, ampak izvoljenec vasi." Ne, ne, drage »Novice", tudi to ni tako, kakor vč trdite. Odločilni niso glasovi metliških vaščauov, ampak odločilnih je 315 glasov nasproti 310. če so dotični vaščani pripomogli, da se je ta številka dosegla, zgodilo se je to postavnim potem, in nikdar ne bo drugače, dokler vlada pravica, a ne samovoljnost in krivica. V sledečem hočemo pokazati, zakaj ne more biti drugače.
Vsled določil državnozborskega, kakor deželno-zborskega volilnega reda zavisna je aktivna volilna pravica od sledečih pogojev: Volilec mora biti avstrijsk državljan, moškega spola, 24 let star, samolasten, ter mora v občini, v kateri ima svojo volilno pravico izvrševati, plačevati najmanj 5 gld. direktuega davka. Da veljajo za volitve v veleposestvu še nekatera druga določila, na to se nam ni treba ozirati. Nikakega pomena pa ni to, kje da stanuje volilec. Bivališče je odločilno le v tem jedinem slučaji, kadar ima kedo v jedni in isti deželi in v jedni in isti volilni skupini volilno pravico v več volilnih okrajih. Razen tega
nesrečen biti more? Gotovo bi ne verovala, ko bi tudi midva ne bila uže spoznala te britke resnice!"
„Oj pusti jte misli sedaj, srce moje, v tem trenutku saj zabi tužno preteklost. Hitiva le izpolnit davno storjeno obljubo, pojdiva k kraljici sveta, da se jej pokloniva in zahvaliva za njeno pomoč v preteklih nezgodah ter jo poprosiva za nje blagoslov v novem najinem stanu!"
„Da, moj Milan, to je tudi moja želja! Ko likokrat sem si želela priti sem; gledati kras narave, tukaj občudovati lepoto domovine svoje Ali koliko srečneja sem sedaj, ko si ti z mano in naju je dovedla enaka obljuba na rajski ta otok Kako iskreno se hočem zahvaliti njej za to milost, katero počastit sva prišla in jo prositi naj nama i na dalje bode trdna zaslomba in pomoč!"
„Da, Katinka, za to jo hočeva prositi!« gorak poljub sledil je tem besedam.
Kako lep, ginljiv prizor, ko sta klečala srečno zdiužena v mladostni lepoti in moči pred podobo nebeške matere! Le tiha luna je zrla na nju in
In
slučaja je čisto vse jedno, uaj biva volilec uže v kakem mestu, v kakem trgu, ali v kaki vasi ali izvan dežele, on voli v oni volilni skupini in v onem volilnem kraji, kjer se nahajajo predmeti, od katerih plačuje po zakonu določeno svoto direktnega davka, in sicer ne gledž na to, naj ta uže spada k zemljiškemu davku, k pridobitnim, dohodnini ali kateri drugi kategoriji direktnega davka.
Zakon poznd. različne, natanko omejene okoliše, po katerih se odmerja in pripisuje davek. Pred vsem so to posamezne dežele, potem politični okraji, davkarski okraji, okoliši posameznih političnih občin, in konečno, kot zadnja podlaga, davkarska občina. Vsi ti okoliši so natanko omejeni in davkarske občine so najina n ji davkarski okoliši, v krogu katerih se zamore davek odmerjati in pripisavati. Posamezni, v krogu teh naj-manjih davkarskih okolišev ležeči kraji (mesta, trgi, vasi itd ), naj davkoplačevalec tam stanuje, ali ne, nimajo gledč odmerjevanja in pripisovanja davka, razen kolikor je večjo ali manje število prebivalstva v tem oziru merodajno, nikakega pomena in ne morejo nikdar biti ali postati pododdelki kake davkarske občine. Ako se nahajajo tedaj predmeti, od kojih se plačuje po volilnem redu določeni direktni davek vseh volilcev v jedni in isti davkarski občini, je gledč na to, da volilni red na stanovališče ne polaga nikake važnosti in je za volilno pravico razen druzih uže prej naštetih pogojev, pred vsem merodajno odmerjevanjein pripisovanje davka, čisto nemogoče, da bi se davkoplačevalci jedne in iste davkarske občine, ki se ne more in ne smd deliti v pododdelke, uvrščevali v različne volivske razrede.
Ako se to theoretično načelo uporablja v praksi, potem sledi iz tega, da se davkoplačeval-
večerne sapice so odnašale prošnje proti zvezdnatem, pomladnem nebu!
II.
Bilo je lepo jesensko jutro, kakor si lepšega niti misliti ni možno. Po mali stezici šetal je počasi mlad lovec proti svojemu domu, malemu mestecu V. — - — na Dolenjskem. Znati mu je bilo na obrazu, da je zelo utrujen ali jako nezadovoljen z uspehom današnjega lova. Šel je zamišljeno iu dvocevna puška mu je malomarno visela na rami. Krepka postava, lep obraz sta pričala njegovo mladost in v istini živel je morda v 25. jeseni svoje d6be. Pogled je bil srpo obrnen v pred njim se razprostirajočo dolino in v na malem gričku sredi doline sozidano mestece. Na kraju gozda se vsede na trato in ogleduje pridno delujoče poljedelce. Ki so v potu svojega obraza zadne sadove s polja spravljali domov. Dolgo je tu sedel — kar se zgane iu posluša — lahni vetrič mu donaša mile glasove pesmice: „Le enkrat bi videl, kje solnce gor’ gre!" Kako milo, gin-ljivo je poje ženski alt, spremljan na glasoviru!
cem iz Križevske Vasi in Sirkovega Vrha, ker se jim v isti davkarski občini, kakor metliškim meščanom, davek pripisuje, ne sme odrekati pravica, voliti ravno tako v mestni skupini, kakor neoporekljivo volijo meščani sami. Ge pa so po tem takem opravičeni voliti z mestom, no, potem v zmislu državnozborskega in deželuozborskega volilnega reda s kmetskimi občinami voliti niti ne smejo.
„Novice“ naj se tedaj umirijo ter iz onega dela te razprave, ki je bil zlasti njim posvečen in ki se vseskozi naslanja na postavo, blagovoljno prepričajo, da se pri volitvi v dolenjskih mestih niso godile nikake nezakonitosti in da je bilo po polnem neopravičeno, ako so menile, da bi se morda mogli mi „strinjati z načeli, ki bi volilno pravico uničevali.“
S tem bila bi naša pravda končana. Naši či-tatelji nam pač oprostč, da smo jim toliko časa podajali tako suhoparnega berila. Stvar zahtevala je pojasnila in upamo, da je z našimi podatki ustreženo marsikomu, ki so ga navdajale v tej zadevi morda dvojbe. Da naša razprava „Sloven-skemu Narodu" ne bode dopadala, to znali smo naprej. Na posamezne opazke, ki jih je uajsta-rejsi naš dnevnik delal v teku zadnjega tedna, se vender nečemo ozirati, ker so ravno tako malo duhovite in tako frivolne, kakor vse, kar je v tej zadevi pisal in ker je s tem le dokazal, da se z njim o resnih stvareh sploh razpravljati, ne d&.
Zadnja naša beseda velja le še onim gospodom, ki mislijo baje v državnem zboru oglasiti se zoper dolenjsko volitev. Samozavest, s katero se je po posameznih časopisih direktno ali ne-direktno naglašalo, da se ta, volitev ne bo verifi-kovala, nam dopada. Ako to naši poslanci res dosežejo, nas ne bo ravno veselilo, a žalostni tudi ne bomo. Tolažilo nas bo namreč prepričanje, da naši poslanci v državnem zboru, ako hotč, res nekaj zamorejo, in upamo, da bodo to svojo moč v prihodnje porabili tudi v t,o, da se spolni veliko število opravičenih želja njih volileev, kateri so do-sedaj zaman čakale na uresničenje; da se to zgodi, v to pomozi Bog!	—z.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Minolo soboto vršila se je volitev jednega poslanca v državni zbor v okraji Hietzing-Bruck. Izvoljen je bil po hudem boji nemško-liberalni kandidat Josip Fischer s 186 izmed 349 glasov; njegov protikandidat antisemit Rudolf Wittman dobil je 160 glasov.
Skoro vsi levičarski listi bavijo se še vedno z ustanovitvijo »nemškega kluba" v državnem zboru. V ekstremno narodnih krogih nemško-!ibe-ralne stranke se zatrjuje, da je nemški klub gotov; osebito ognjevito pa se poteguje za ta klub ono provineijalno nemško časopistvo, kateremu ni
Lovec pazno posluša in ko je zadnji akord se pogubil: nehote globoko izdihne! Vstane in pospeši svoje korake, hiti proti domu.
Minilo je od onega jutra nekoliko dnij, ko je bil imendan tamošnjega nadučitelja Ivana Tratarja. Naravno da se je pri njem zbrala vesela družbica, vse prve osebe iz mesteca in obližja. Tudi naš znanec je bil med njimi, akoravno je
bil še le malo časa v mestecu V.--------------------kamor
je bil prestavljen. Ker je bil pevec in rad vesel, se je kmalu priljubil. Napitnica se je vrstila na napitnico, večinoma se vč da na godovalca, in da bi se ne pelo niti misliti ni mogoče!
„Ti, Ivan, kje je pa tvoja hčerka ?“ povpraša godovalca njegov bližnji kolega Žagar, »zvedel sem, da je prišla domov in vender je ni nič bilo še na spregled."
„Ej, brate, saj si lahko misliš, kako je, ako je bil človek cela štiri leta v samostanu zaprt in ni družbe še vajen! Vender jo hočem poklicati, oprostite me tako dolgo!"
„Ali, gospod Tratar, nikarite se potrujevati in gospodičino morda nadlegovati! Gospod Žagar
nobeno postopanje prestrastno; skušajo se privabiti zmerni elementi k pristopu v ta klub, inače se jim obeta maščevanje. Ali se bode ustanovil nemški klub, zdaj pač še ni gotovo, a gotovo je uže zdaj, da, če se ne ustanovi, bode levica še bolj razkosana, bolj nejedina, kar bode se vč da desnici v korist.
„Pokrok“ poroča, da dr. Herbst neče na noben način sprejeti mandat v češki deželni zbor; čuje se pa od druge strani, da se mu bode ponudil mandat v nižjeavstrijski deželni zbor in da dr. Herbst kaže voljo sprejeti ta mandat.
Hrvatski sabor mislil se je sniti uže sredi meseca avgusta, a zdaj se je zopet ta čas preložil, ker ni gotov še organizacijski načrt, o katerem se bode obravnavalo v prihodnjem zasedanji in o katerem želi ban, da bi se še (o leto izvel.
Tuje dežele.
O italijanski ministerski krizi se poroča, da se bode kmalu sestavil nov kabinet. Depretis prevzel bode, a samo začasno, vnanje ministerstvo, pravosodno ministerstvo pa prevzame Tajani. Naj-brže bode nekaj članov prejšnjega ministerstva tudi še poklicanih v novi kabinet. Če se bode pač novemu kabinetu bolje godilo nasproti opoziciji, se pač zdaj še določiti ne more.
,, Journal de St. Pčtersbourg" govori v daljšem članku o vnanji in notranji politiki Gladstona ter pravi, da Rusija ne bode pozabila, da Glad-stone ni bil Rusom sovražnik. Novi kabinet uvaže-vati bode moral pomen Rusije v Evropi, gledati bode moral, da se ohrani prijazno razmerje. Rusija hladnokrvno pričakuje nastop novega kabineta, ker je uverjena, da je Salisbury dovelj prebrisan politik, da se ne bode odstranil po polnem od Gladstonovih potov.
Glede političnega programa novega angleškega kabineta pripoveduje ,;Morning Post“, da je lord Salisbury, ko so mu njegovi pristaši v Carlton-klubu gratulovali, vskliknil: ,, Le bojazljive politike ne, taka bi ne bila pametna, morda celo usodna!“ Nadalje ta list omenja del, katera bode moral izvršiti novi kabinet, brigati se bode moral v prvi vrsti za to, da se povzdigne trgovina in kmetijstvo.
V Londonu prišel je pred kratkim na svitlo dnevnik v Kartumu padlega generala Gordona.
V	tein dnevniku se z ostrimi besedami obsoja Gladstonovo postopanje in postopanje njegovega namestnika v Kahiri. Gordon pripisuje ponesre-čenje angleške ekspedicije v Sudanu samo neodločnosti vlade. Ti dnevniki napravili so po vsi Angleški globok utis, in gotovo bodo za mnogo zmanjšali Gladstonovo slavo celo pri njegovih pristaših.
Turško naučno ministerstvo izdalo je ukaz, da se morajo vse v inozemstvu izišle knjige, katere se hotč prodajati v Turčiji, na meji pregledati. Nastavilo se je več uradnikov, veščih različ-
bode še malo potrpel, dokler se hčerka družbe ne privadi," reče na to župnik.
„Ravno za to, gospod župnik, jo hočem poklicati," rekoč smeje odide.
Kmalu se vrne na strani hčerke k družbi nazaj, in sedaj se je začelo običajno predstavljanje.
„Katinka, moja hčerka," predstavi jo z nekakim ponosom in ne brez vzroka srečni oče družbi. Bilo je lepo raščeno dekle, v polni krasoti svoje mladosti. Visoko čelo pokrivali so na po) svitlo-rujavi lasje, in krasne, temno-rujave oči žarile so divnega ognja! Lahna rudečica oblila je
v tem trenotku njena lica in priprosta, čedna obleka dajala jej je nekako vzvišen obsev božanskega bitja!
Da, lepa je bila Katinka in to so občutili vsi navzoči, posebno pa naš znanec, lovec, katerega je ravno predstavljal godovalec svoji hčerki, „go-spod Milan Savoj, c. kr. gozdarski pristav v V.. .“
Globok vtis storila je njena oseba na njega in čudna čut vselila se mu je v srce. Zdel se jej je jako okoren in boječ nasproti njej, a v resnici si vender ni vedel tolmačiti teh čutil! Prej dokaj
nih evropskih jezikov, kateri pri carinskem uradu progledavajo knjige. Istim knjigam, katere nimajo npohujšljive" vsebine, pritisne se pečat, v znamenje, da se jim dovoli vhod v Turčijo; vse one knjige pa, katere poročajo kaj proti turški politiki, običajem, navadam in veri, se konfiskujejo.
Iz Suakitna se poroča, da se je garnizija v Kasali združila z vstaši, ker se zaradi pomanjkanja živeža ni mogla več držali. Arabci morejo hoditi prosto v mesto ter prodajati živež. Osman Digma ima zdaj baje samo še 600 mož.
Malidi izdal je zopet do svojih vojakov naslednji oglas: Vsem vernikom, kateri se bojujejo za boga in proroka in njegovega služabnika ftf°' hameda Ahmeda! Vi verniki uže zopet godrnjali da zaradi vedne vojske tudi letos ne morete ro* mati v Meko? O, vi verniki, ali ne veste, da se bogu bolj dopade, če se ubije jeden nevernik, kakor če se tisoč mesecev neprestano moli. O, neverniki, ne veste li, da ne pelje pot v raj samo od matere vseh mest (Meke), marveč tudi z vsakega bojišča. O, verniki, zagotovim vas, če padete zjutraj v boji proti nevernikom, da boste opoludne uže v raji pri proroku. Zelenosvilena obleka vas bode krila, zlate sponke vas bodo krasile, ležali boste ob potokih, napolnjenih z dobro dišečim oljem, košata drevesica vas bodo senčila, hladilne pijače boste pili in smehljalo se vam bode tisoč devojk, lesketajočih se, kakor mesec.
Dopisi.
Iz Rudolfovega, 29. junija. (Izv. dopis.) V nedeljo, dnč 28. junija, obhajala je naša meščanska garda desetletnico slovesnega blagoslovljenja od Nj. veličanstva podarjene zastave. Gospod prošt Urh služil je vojno mašo na trgu pred magistratom in garda je pri glavnih delih sv. maše vstre-lila — v običajnih salvih. Gospod prošt razložil je po dokončani sv. maši v kratkem govoru pomen slavnosti. Svečanosti vdeležili so se dostojanstveniki raznih uradov. Po dokončani svečanosti defilirali so prod okrajnim glavarjem, gospod Eckel-nom in županom g. dr. Poznikom, in sicer meščanska garda, jedna kompanija, potem oddelek P°' žarne hrambe trebanjske in oddelek ognjegascev novomeških. — Omeniti moramo, jjda je brez iz' jeme vsakdo hvalil požarno brambo iz Trebnjeg11-To vam je lična, fino nova oprava, moštvo resno, vojaško izvežbano, mnogim dičila je prsi vojaška svetinja.
Gospod poveljnik Rupreht je lehko ponosen na tako požarno brambo in mi mu tudi čestitamo. Veseli smo bili videti, kako se je moštvo bistro, pravilno in urno sukalo na slovensko komando. Želeli bi samo, da bi bila komanda nekoliko glasnejša, da bi jo vsaj slišali naši „purgarji iz starih časov", kateri so od daleč slovesnost gledali.
Popoludne bil jo pri „Brunerji“ banket. Toastiralo se je lepo in mirno le gledč pomena
vesel, bil je naenkrat zamišljen, in to so tudi ostali opazili! Kaj pač ostane prikrito v tako mali družbi?
„Gospod Savoj, kaki sršen vas je naenkrat pičil, da ste tako nekako tihi postali? Povejte nam kako lovsko resnico ali pa zapojmo kako veselo, morda bi vam ugajala: »L^pa naša domovina!?"
„Kakor vam drago, gospod Tratar, tedaj pojmo!“
In krepki glasovi odmevali so v tiho
„čudno, da ta pesen, akoravno je tako, skoro bi rekel, popularna postala, je vedno le loPa lU
—	nova! Prav srečno je izrazil skladatelj sv°ift čutila v njej," pravi gospod župnik Jakob svojem^ sosedu, kaplanu Antonu.
„Da, tudi meni se dopada, ali gospod
bi li ne hoteli vi jedno zapeti, morebiti:	1	}	‘	.
<•	•	.	?	Tako	rad
slepega" s spremljevanjem na glasovno
poslušam vaš krasni, mili tenor!"
„Prav rad, gospod kaplan, ali preveč povzdi gujeto skromne moje zmožnosti. Moiebiti i »i
svečanosti. Naš stari poslanec gosp. M. edino — zavil je toast nekako politično na volitve. Mi se temu toastu nikakor nismo pri tej priložnosti čudili, kajti mislili smo, da Je gospodu govorniku D&svetoval tako — triumvirat tukajšnje katilina-ri<5ne zarote.
O petih popoludmš pričela se je ljudska veselica v bližnji bosti, kajti vročina je bila neznosna. Pozno uže v noč zapustil je oddelek trebanjske Požarne brambe — najprvi veselico in godba meščanske garde — spremila ga je izvun mesta.
smo Trebanjcem vošili srčni z Bogom — in 151 °b enem želeli, da bi te uftrodne ognjegasce posnemali drugi manji kraji po Slovenskem
Razne vesti.
(Jednolotni prostovoljci) „Annee-Zeitung" poroča, da so v državnem vojnem minister-stvu pripravlja dodatna navedba k brambenemu zakonu, katera .je za jednolotne prostovoljce velike važnosti. Namerava se namreč razširiti krog onih učilnic, iz afcsrih gojenci morejo stopiti kot jodnoletni prosto-°ljci, v bodoče bodo uamreč tudi učenci iz višjih obitnih šol, kmetijskih učilnic in višjih trgovinskih učilnic mogli vstopiti kot jednoletni prostovoljci. Tako Se ^ode pomnožilo število jednoletnih prostovoljcev in število reservnih častnikov, kar se tudi s to naredbo
namerava.
— (Grofinja i z g i n i 1 a.) Iz Livorna se poroča: Veliko začudonje vzbuja v tukajšnjih plemenitaških krogih nenadni pobeg jedne najlepših plemenitaških gospij. Grofinja M je pobegnila, zapustivši velike dolgove. Pripoveduje se, da je pa še seboj vzela vender 100 000 lir. Nu, slabo se joj ne bode godilo.
— (S topom se jo ustrelil) pred kratkim v Spljetu topničarsk častnik.
(Dvoboj med dečkoma.) Iz Hiichsta se poroča, da sta so dva dečka, joden dvanajst, drugi trinajst let star, dvobojila. Izmuznila sta samokrese, jih dobro nabila,	potem pa se streljala.	Jeden	deček
i® ^il na roki hudo ranjen Te je gotovo kaj posebnega, 'n gotovo »znamenje časa.11
(Kruta	mati.)	Iz Opave se	poroča,	da je
lleka	tamošnja tovarniška	dolavka svojo	sedem	tednov
Star° hčerko živo zakopala, ker ni imela denarja, da k* Wla plačala za otroka hrano.
~~ (V sen ci j e hi a d n o.) Iz Stettina piše se »Ostsee-Zoitung11: Te dni spremljal jo voz, ki jo drčal c®stni železnici, mlad dečko, in sicer tekel je v jedno kiT 'n V P0*'11 svojega obraza na tisti strani voza, de^°r senca Padala. Vozniku zdelo se je to vedenje
°v° na zadnjo vso jedno čudno, zato ga konečuo je h'	^	vel>der	zmirom polog	voza.	Ta, ki
uže ves spohau in jo komaj šo sapo lovil, mu S0 V°r*: nSaj ne bosto vender nič zoper to imeli, ako Sei>co vašega voza poslužujem, da so tak6 preveliko ,'°čino ubranili«
(z dežja pod kap.) Gospodičina: »Polhi vender, gospod profesor! Doktor tu zatr-
jujejo, da so ženske jednake kačami. Vi ste vender imeli tri žene, dragi profesor! Kaj ne da, ta primera je obrekovanje?11 — Profesor: „Res da, obrekovanje
—	kač!“
— (Trtna uš) prikazala se je v slednjem času tudi uže v Turčiji, kateri je do zdaj prizanašala. Culo so je sicer pred kratkim, da se je ta škodljivi mrčes zaplodil v Bulgariji in v vzhodnji Rumeliji, a ta poročila so kmalu utihnila. Zdaj pa se z vso gotovostjo poroča, da je ta škodljivka uničila uže več vinogradov ob Erenkenu, v vasi na azijski strani Marmarskega morja ležeči. Trgovinski minister odposlal je na mosto komisijo, da se pouči o škodi, provzročeni uže zdaj po tem mrčesu; vsaka po trtni uši napadena trta se mora sežgati.
— (Previdno.) (Na plesu.) Mati (tiho prot svoji hčeri, katera pleše z nekim gospodom): „Pleši vender bolj ognjevito!*1 — Hči: ,,Saj je oženjen! Sem vender uže toliko pametna, da ne bodem zaradi moškega, kateri ima uže ženo, toliko plesala, da bi se mi lasje razpustili!11
Po
B°spodičina osrečiti hotela s spremljevaujem
^ glasoviru?"
»Ali kako za Boga veste, da je znana ta PeSen gospici? V samostanu gotovo ni bila peta, er imajo ondaj čudne | redsodbe o svetni glasbi," *)lavi za jako učenega se držeči podučitelj Cvetlič. sen "ln ven(^ci' Jaz mislim, da je gospodičini pe-svefcen&na' se ne motim, sem bil uže tako nekolikj”,8em 8°sP0(l>čino saino peti slišal pred protj d0 v'i ko sem šel jako slabovoljen z lova
»Ne
lu- Se li motim, gospodičina Tratar?*
vende' Vem se fiPom'nat'> kedaj sem jo pela, sein m ,n' znana §e prejšnjih let, predno
V	samostau- Ra(la j° l)a pojem, tako do-Slasu i«6 *n Pr*8l’^na) ^al! t*a "imam tako lepega
Va . SOspodičina, ne zamerite, ako vam ugo-lejžJani’ a*' kar 86 gla«u tiče, si pač lepšega, mi-slifi G|ga m‘SliU "e morera- Velikokrat sem jo peti gt a|< ali tako lepo še nikoli, kakor ono jutro, ko i()e J0 vi popevali. Jako z občutkom ste jo peli,
Dol/0 raVn° ^ pri Vsaki posui lišP> kateri še le
e njeno pravo lepoto, jo požlahti 1 Zel6, zelo
Domače stvari.
— (Zrelostni ustni izpiti) pričeli so se na tukajšnjem učiteljišči danes dopoludne. Pri izpitih bil je navzočen tudi gospod deželni predsednik baron W i n k 1 e r.
— (Na tukajšnji podkovski šo li) vršile so se dne 26. in 27. junija t. 1. skušnje. C. kr. deželna vlada imenovala je vodjo podkovsko šolo, dr. vit. Blei-weisa prvosednikom, gg. c. kr. deželnega živino-zdravnika Wa g n er j a in učitelja podkovske šole S leg la pa članom izpraševalne komisije. Dnd 26ega junija delalo je skušnjo iz podkovstva 28 kovačev, vsi Slovenci iz Kranjskega, kateri se pa niso izšolali v podkovski šoli. Razen treh, kateri zamorejo po § 12 ministerske naredbe od 27, avgusta 1873 po preteku enega leta skušnjo ponavljati, so bili vsi zadostno iz-vožbani. Dnč 27. junija pa je bila skušnja za učence podkovsko šolo Bilo jih je enajst, in sicer devet Kranjcev, jedon Primorec in jeden Bošnjak iz Banjaluke. Osem je bilo štipendistov, trije obiskali so šolo na svoje stroške. Izprašani so bili iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Z prav dobrim vspehom prestali so skušnjo: Babič Jauoz iz Kranja; Brajda France iz Gorelo; Samide Andrej iz Starega Loga; Urbančič Valentin iz Brezovce; Valenčič Ivan iz Hrušico na Primorskem; Stariha Matija iz Coklevca. Z dobrim vspehom : Fisic Anton iz Banjaluke, Bosna; Kogovšek Miha iz Dravlj; Vidmar Janez iz Praprota; z zadostnim vspehom: Grelio Jože iz Borovnice; Žumer Franco iz Olševka.
— (Gosp deželni šolski nadzornik) podal se je minoli teden na Dolenjsko tor nadziral od 18. junija na dalje c. kr. nižji gimnazij ter deško in dekliško šolo v Kočevji.
— (Shod notarjev.) C. kr. notarji iz Kranjske, Koroško in Štajerske imeli bodo dn<5 5. julija t. 1. v Ljubljani v mestni dvorani letni shod.
bi vam bil hvaležen, ko bi jo hoteli še jedenkrat sedaj zapeti, iu tudi ostali gospodje se gotovo z mojo prošnjo strinjajo."
»Da, da, prosimo," glasilo se je v krogu.
Toliko prosilcem ni mogla Katinka odreči, vsede se pred glasovir in srčno zapoje:
„Le enkrat bi videl, kje solnce gor’ gre,
Bi videl, kjo luna, kjo zvezde blišče;
Al’ tema poskuša, nad mano jo moč,
Ne vem nič od dneva, obdaja me noč!11
Pazno so poslušali ostali zvonkim glasovom, in ko je končala, je burna pohvala donela jej nasproti! Ali ona sramožljivo zarudi in hiti iz sobe!
Živo so se pomenkovali še ostali, vender Milan je tiho slonel pri oknu iu zrl v temno, spečo naravo! Kake misli, kaka čutila so se podila v njegovih prsih — kdo vd ?! Kmalu se je poslovil od družbe, in ko je stopal po poti proti domu vprl je še enkrat svoje oči v razsvetljena okna in vzdihnil: »Katinka, Katinka!11
(Dalje prihodnjič.)
— (»Historično društvo za Kranjsko") ima jutri ob 6, uri popoludue v prostorih »Historič-nega društva za Kranjsko" (gimnazijsko poslopje) občni zbor. Na dnevnem redu jo razgovor o razpustu društva.
(Ciril iu Metodova slavnost v Šiški dnč o. julija.) šišenska čitalnica priredi sprijaznim sodelovanjem slavnih društev »Sokola" in „Slavca“ v proslavo slovanskih blagovestnikov, sv. Cirila in Me-todija, v dan 5. julija slavnost s cerkvenim opravilom v domači cerkvi v Šiški ob 9. uri zjutraj, in ljudsko veselico „pri Koslerji". Obseg: Petje, godba, telovadba, streljanje, tehtanje, plezanje, balon, razne igre in umeteljni ogenj. Pri veselici svira slavna vojaška godba baron Kuhn pod vodstvom gosp. Nemrave. Petje zborov vodita gg. Srečko Stegnar in Ant. Sohor. Program: 1.) L. SchlOgel, „Zvestoba zastavi", putnica, svira vojaška godba; 2.) Halevy, ouvertura „Kraljičini muske-tieri“, svira vojaška godba; 3.) D. Jeuko, »Molitev", pojeta zbora društev „Slavec“ in šišenske čitalnice;
4.) Joh. Brandl, »Dijaški valček", svira vojaška godba;
5.) Ant. Sohor, „Moja zvezda11, poje mešani zbor šišenske čitalnice (Nov.); 6) Rossini, »Viljem Tell", duet s tenor-	in baritonsolo,	svira	vojaška	godba;
7.) dr. G Ipavec, „Na plosu“,	moški	zbor, poje »Slavec" (Nov.);	8.) Pedrotti, prizor iz	„Tutti	in Ma-
schera", s solo na rogu; 9.) Iv. pl. Zajic, „Franko-panka", poje moški zbor šišenske čitalnice. (Nov.); 10.) F. Vilhar, „Večerna", poje mešani zbor šišenske čitalnice (Nov.); 11.) Pedrotti, ouvertura „Fiorina“, svira vojaška godba; 12.) * * * „Domovina“, poje moški zbor šišenske čitalnice; 13) K. Huber, „Ma-giarska putnica", svira vojaška godba; 14.) A. Foerster, „Slava Slovencem", poje zbor društva „Slavec"; V5.) Brtill, „Zlati	križ", potpouri,	svira	vojaška	godba;
16.) Fr. pl Suppč, „Potovanje po Afriki", polka franc.;
17.) Franc Gerbič, »Slovanski brod", pojeta zbora društ. „Slavec“ in šišenske čitalnice; 18.) Faust, »Odaliska", polka mazurka; 19) MillOcker, „Sanj", valček iz oporo „Vojni mašnik“ ; 20.) Strauss, »Plesni šopek", brzopolka. Ob 6. uri »telovadba Sokolov" na drogu in proste vaje. Pri vgodnem vremenu splava ob
7. uri veliki balon v zrak. Streljanje za dobitke se prične ob 9. uri zjutraj. Dobitki so : I. cekin, II. 4 gld ,
III.	3 gld., IV. 2 gld., V. 1 gld Strel velja 5 kr. Najboljšim strelcom pripadejo dobitki. Razdelitev ob
8. uri. Voditelj strelišča g. E. Kaiser. — Začetek ob 3. uii popoludne. Vstopnina 20 kr., otroci plačajo 10 kr.; p. t. društveniki šišenske čitalnice, sodelujoči g. Sokoli in pevci so prosti.
— (Krvav dež.) Ko je minolo nedeljo ob polu 7. uri zvečer deževalo, opazili so gostje v Simonovi gostilni v Ljubljani med navadnim dežjem rudeče kaplje. Krvavi dež porudečil je namizni prt, pesek na tleh in gostom obleko; poznale so se precej debele pike. Drugodi se menda ni opazovala ta pri nas gotovo redka prikazen.
— (Prikazen!) Pod tem naslovom priobčili smo pred kratkim, kako se je v neki tukajšnji list poročalo o prikaznih in čudežih v Pliskovici. Zdaj je ta stvar po polnem pojasnjena — bila je gola sleparija. Tamošnji gostilničar porabil je lehkovernost ljudstva ter naučil svoje otroke, da so se ljudstvu prikazovali kot nadzemska bitja. Vrelo je na stotine ljudij vkup, pridno so pili in jeli in gostilničar je imel pri tem svoj dobiček. Redarstvo pa je poseglo s svojo roko v to sleparijo ter delo gostilničarja v zapor.
— (S črešnje padel.) Iz novomeškega okraja se nam poroča: Dnd 23. t. m. padel je udo-vec Josip Muhič iz Pristave kakih pet metrov visoko s črešnje, in sicer tako nesrečno na glavo, da jo takoj obležal mrtev. Ponesrečeni zapustil je dvoje nopreskrbljouih otrok.
— (PremogokOp v Ojstrom) kupila je trboveljska družba.
— (Odlikovanja.) Povodom vlanske jadranske ribarske konference dobil je predsednik tržaške pomorsko oblatsnijo Albert liki vekriž, goriški okrajni glavar baron Rochbach, goriški župan Maurovicb, tajnik tržaške pomorske oblastnije Ebner in ministe-rijalni podtajnik Rešetar komanderski križ, kancelij-ski ravnatelj Robiček italijanski viteški križ zlate krone.
— (PopoIudanski šolski pouk.) Iz Trsta se z dnš 30. m. m. poroča: Na tukajšnjih ljudskih in srednjih šolah nehal je z današnjim dnevom popoludanski pouk; na daljo do konea šolskega leta bode pouk trajal samo dopoludne navadno do 10. ure. Ta narodba se je ukrenila zaradi neznosne vročine.
— (Tržaško podporno in bralno društvo) napravi v nedeljo, dn<5 5. julija, veselico v proslavo slovenskih blagovestnikov bratov: sv. Cirila in Metodija na vrtu „restavrant Požun“ pri sv. Andreju. Spored: 1.) „Naprej“, koračnica, D. Jenko, veteranska godba; 2.) „ Pozdrav", govori podpredsodnik, gosp. V. Grebenec; 3.) „Sablja moja“, D. Jenko, pojo „Slov. Vila" iz Škednja; 4.) ,,Banovci“, koračnica, Titi, veteranska godba; 5.) „Hrvaticam“, zbor s samospevom,
I. pl. Zajc, „Slov. Vila" ; 6.) „Fost-Ouvorturo“, Sorti, veteranska godba; 7.) „ Velikonočna", S. Gregorčič, deklamuje gospodičina A. Kobalova; 8.) „Slovanska četvorka", Černy, veteranska godba; 9.) „Ustaj rode“, Gjuro Eisenhut, poje „Slov. Vila“; 10.) „Finalo iz opero Nikola Šubic", I. pl. Zajc, vetoranska godba;
II.) „Govor“, zgodovinski podatki o sv. Cirilu in Metodu, I. Dolinar; 12.) „Slovanske melodije", potpourri, Rieder, veteranska godba; 13.) „Morje adrijansko", zbor, A. Hajdrih, poje „Slov. Vila" ; 14.) „Patrijotični odmevi", potpourri, Rieder, veteranska godba; 15.) „Ro-jakom", zbor, poje „Slov. Vila"; 16.) Slovanska koračnica", Hajdrih, veteranska godba. Začetek točno ob 5. uri popoludnč. Ustopnina 20 kr. za osebo. Čisti dohodek je namenjen društveni blagajui; zato se radodarnosti ne stavijo meje. — NB. Ako ne bode vreme ugodno, so vesolica preloži na 12. julija.
— („Eres.“) Leposloven in znanstven list. Sodelovanjem prof. dr. Greg. Kroka in župnika Dav. Trstenjaka ureduje dr. Jakob Skot, c. kr. gimn. prof. v Celovci. Obseg 7. številke: Arabela. Roman. Spisala Pavlina Pajkova. (Dalje.) — Pesni mladeniške ljubezni. A. Pin. — Stari Džuldaš in njega sin Mainet. Povest iz življenja v srednje-azijatskih pustinjah. Ruski spisal N. N. Karazin, preložil t Fr. Josip Remec. (Dalje.) — Napitnica. J. Kostanjevec. — Božja poezija. A. Funtek. — Narodno pripovedke. Priobčujo Mat. Valjavec. — O našem litorarnem gospodarstvu. Spisal Franco Podgornik. (Daljo.) — O rastlinskom oprašenji. Spisal M. Cilenšek. — Noriški Tauriski niso bili Kelti. Spisal Davorin Trstenjak. — Što, kaj, ča. Spisal J. Šuman. (Konec.) — V spomin sv. Cirila in Metoda. Andrej Fekonja. Drobnosti. Izhaja v mesečnih zvezkih na 3 do 4 polah začetkom vsakega meseca; velja 4 gld. na leto, 2 gld. na pol leta in se tudi lahko po snopičih h 40 kr. v knjigarnah kupuje. Tudi letnik 1882, 1883 in 1884 se šo dobi, in sicer po 3 gld., prvi letnik nam jo pa pošel.
Po toči poškodovan krompir požene nove štiblje, se ve da manj ali več na škodo korenin in gomb.
Krrnska turšica, detelja, trava rastejo po toči le slabo, zato jih je bolje požeti, vsaj potem druga košnja več da. Tako jo tudi s travniki.
S konopljo in lanom, katerega jo toča pobila, ni voliko več začeti, zato naj se njiva najbolje v novič s kako drugo rastlino obdela.
Če je toča tako njivo poškodovala, da je na vsak način treba misliti na zopetno obdelanje njeno, nastane težavno vprašanje, s čem njivo obsojati. Kolikor prej je toča pobila, toliko več rastlin je na izbero, s katerimi se da njiva vnovič zasaditi. Na vsak način je pa važno, da se setev ali saditev hitro izvrši, dokler ima zemlja še dovolj vlažnosti.
Po majnikovi toči je še vedno mogoče sejati ječmen, z grahoro mešan oves za klajo, turšico, fižol, konoplje, lan, zgodnji krompir in peso.
Do konca junija je še vedno mogoče sejati ječmen, ajdo, grahoro, repo, tudi še peso in prav zgodnji krompir.
V mesecu juliju je še čas sejati repo, grahoro in grah za krmo in ajdo. Do srede julija sme se še saditi pesa in sejati turšica za krmo.
Do srede avgusta se da sejati grahor in grah za krmo, repo, ajdo za krmo. Skoz celi avgust se pa lehko seje šentjanževa rž.
Šentjanževa rž, katera se je v jeseni enkrat pokosila, da prihodnje leto prav dober pridelek.
(„Novice“.)
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Brunšvik, 1. julija. Deželni zbor sejejedno-glasno izrekel, da je zadovoljen s pruskim predlogom zveznemu svetu glede prestolonasledstva.
Narodno-gospodarstvene stvari.
O njivali, po katerih je toča pobila.
Ako jo toča potem šla, ko je žito uže odcvetelo, preišče naj se, ali jo klasje k tlam pribito, ali pa le pripogneno leži ter je še v vodni zvezi s korenino. V zadnjem slučaji pusti naj se njiva kakor je, če tudi nobena štibla k višku ne stoji, kajti kmalu se prične pretakanje soka vnovič, klasje so vzdigne in slednjič žito vender dozori, čeravno ne obilo, a vender toliko, da je škoda izdatno manjša.
Ako so pa štiblje in klasje dol do tal razbite, naj se pa njiva preorje in hitro kaj druzega vseje.
Čo je bila detelja sejana med žito, je pa toliko manj čakati s košnjo poškodovanega žita, kor detelja potem šo vedno da dober pridelek. Ako jo toča prav zgodaj pobila ter tudi mlade deteljne rastlinice poškodovala, dobro je nokoliko detolje podsojati.
Sočivno rastline no poženejo več po košnji, nasprotno pa, čo so lo \ rhovi poškodovani, požonojo iz rastline stranski poganjki. Ako so po toči torej lo vršički odbiti, pregloda naj so njiva čoz kakih 6 do 8 dni ter prevdari po številu stranskih poganjkov, ali se izplača njivo tako pustiti, ali pa v drugič obdelati.
Dokler je pesa majhna, zamore jo toča tako poškodovati, da ne raste več naprej; v tem slučaji se njiva z novimi sadikami podsadi. Ako je pa pesina korenika uže nekaj centimetrov debela, pa toča no škodi mnogo, ker pesa novo listje požone.
Brunšvik, 30. junija. Deželni zbor pričel je tajno obravnavati zadevo o prestolonasledstvu. Kakor se čuje, se bode vojvoda Cumberland po polnem odstranil.
Genova, 30. juniju. Italijanski parobrod „Itnlija“, vozeč iz Callacba v Genovo, se je dnč 19. m. m. razbil pri nosu Lomas. Ponesrečilo se je 70 oseb.
Madrid, 30. junija. Včeraj umrlo je v vsej Španiji 600 oseb na koleri, izmed teh jedna v Madridu.
London, 30. junija. Wolseley ostane poleti v Egiptu; včeraj poslalo se je tjh iz Woolwicha dva milijona patron; namerava se zopet zasesti Dongola.	______________
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 1. julija.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih.......................82‘60
»	»	»	» srebru.........................83'25
Zlata renta.............................................108-50
5°/o avstr, renta........................................99-35
Delnice ndrodne banke  .............................. 860 ■ —
Kreditne delnice....................................... 284-60
London 10 lir sterling..................................124-25
20 frankovec............................................ 9-855
Cekini c. kr............................................. 5-88
100 drž. mark............................................61-05
	a ti Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v min	Tempe- ratura	Votrovi	Nebo	Mo-krina v mm
	'3 p CT5 (71	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	732-80 731•10 731-84	19 0 27-6 18-8	bzv. » »	jasno »	000
	d 'c •3* O co	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	731-78 731-28 731-38	17-6 27-0 19-6	bzv. jjzpd.sl. bzv.	jasno obl. d. js.	010 dež
Tiujoi.
Dnč 29Jjunija.
Pri Maliči: Ring, trg. potov., iz Draždanj. — pl. Lyszkov-sky, c. kr. stotnik; Horzog in Zoisa, trg. potovalca, z Dunaja. — Sikst, pivovarnik, iz Ljnbna. — Schok s soprogo iz Gradca. — Stoinhof iz Trsta
Pri Slonu: Kiess, potov., iz Borolina. — Buchheim, potov., iz Cothena. — Brunner, potov., z Dunaja. — Petscho, krčmar, s soprogo, iz Mostara. — Miklosik, c. kr. profesor, s soprogo, iz Maribora. —• Woiss in Leitnor, trgovčeva soproga, iz Kaniže.
Pri Južnem kolodvorn: pl. Hagen, c. kr. nadporočnik, iz Gradca. — Pehl, uradnik, iz Trsta. — Hagen, c. kr. stotnik, iz Pulja. — Radivojevič, trgovec, iz Kragujevaca.
Pri Avstr, carji: Loronz, krošnjar, iz Konigsberga. —Lavrenčič, posestnik, iz Vrhpolja. — Pučjek, posestnik, iz Ajdovščine.
Meteorologično poročilo.
Pravo
naravnost došlo, priporoča kilo po 2(1 kr., fino, in 14 kr. srednjo blago, pri večji na-ročbi pa šo conojo (107) 4-3
J. R. Paulin,
trgovec v Ljubljani.
Račune, kuverte, vizitke, sploh vsakovrstne tiskovine
izgotovlja v mičnej izvršbi in po nizkih cenah
tiskarna
Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani.
ISHSBSHSESHSBSTSKesraBnsraKSHSHSHSBSBSHnS^
Umetne	}Q
zo"be 2Jol zoTooTrja-j
vdevlje po najnovejšem amerikanskem načinu brez vsakih bolečin ter izvršuje plombovanja in vse, zobne operacije	(39)	26	j
zobozdravnik A. Paicliel,
poleg Hradeckega mostu, 1. nadstropje.
jasasasHsasasEsasasaasasasasasasasasasas«
V knjigarni
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg
na Kongresnem trgu št. 2
dobiva se:	(90)	8
Ljudska knjižnica.
Do sedaj je na svitlo prišlo 10 zvezkov, kateri posamič veljajo 6 kr., po pošti 8 kr.
Tržaška
Trstu,
Tržaška komercijalna banka vsprejemlje denarne uloge v avstrijskih bankovcih in državnih papirjih, kakor tudi v zlatnikih po dvajset frankov in se zaveže, kapital in obresti nazaj plačati v isti novčni vrednosti.
Ista eskomptuje tudi menice in daje preddatve (posojila) na javne vrednostne papirje in blago v gori omenjeni novčni vrednosti.
Vse operacije izvršujejo se po pogojih, ki so časoma naznačeni v tržaških lokalnih listih.	(66)	36—5
Umrli so:
Dnč 30. junija. MarijaDlauchi, tkalčeva vdova, 45 1., Žabjak, plučno otrpnjenjo. — Fran Podoržaj, 60 1., Poljanska costa št. 69, kron. tuborkuloza.
V civilni bčlnici:
Dne 29.junija. Josip Istenič, agent, 27 1„ možjan-sko otrpnjenjo. — Janez Kobler, dolavec, 61 1., Carcinoma abdominalis. — Jarnej Kosec, delavec, 70 1., opošanje.
V založništvu našem izišla je na svitlo kpjiga:
Šaljivi Slovenec.
Zbirka najboljših kratkodasnlo iz vseh stanov.
Nabral
Anton Brezovnlls
učitelj.
12 pol v 8°. Mehko vezana stane 60 kr., franko po pošti 65 kr.
Ij.	iKleinajr & Fefl. Baulffl
knjigotržnica v Ljubljani-
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Baniborg v Ljubljani