Obražba domoljubnega čuta. nKar je dan brez solnca svita, Kar je noč brez lune mile: Oj, to človek brez iskrine Je ljubezni domovinel" Dr. Lovro Toman. §. 1. državne postave za ljudske šole veli, da naj se mladina vzgojuje nravnoverski, naj se ji razvijajo njene duševne moči in se ji preskrbe za nadaljno izobražbo prepotrebne vednosti in ročnosti, postavi naj se teinelj za vzgojo vrlih ljudf in druž a b n i k o v (t. j. državljanov). Nepristransk opazovalec potrditi mora, da store slovenski učitelji (o drugih ne govorim), kar jim veleva ta §! Tu ne govorim o tem in unem, da bi zavračal one, ki učitelje ometavajo z blatom. V mojej razpravi je: Kako izobrazimo domoljubni čut naše dece? 1. Pri vzgojitvi ima največ vpliva vzgled učiteljev, tako tudi tukaj. Za Boga, kako mora vzgojiti domoljubno mladiuo učitelj, ki je vse drugo prej nego domoljub?! Toda, kakor rečeno, slovensko učiteljstvo je domoljubno. Domoljub vzgoja pa vselej doinoljube! 2. Ljubiti moremo le tisto, kar dobro poznamo, česar ne poznamo, tega ljubiti ne moremo! To je naravno. Ergo: Ce hočeš, da bodo ljubili tvoji učenci svojo domovino iskreno, razkaži jim jo v vsej ujenej krasoti! Poznati morajo domovino! Učimo jih poznavati po znanem pravilu: od bljižnjega k oddaljenemu ali od poznatega k nepoznatemu, najprej ožjo, potem širšo svojo očetnjavo. Ožja naša doraovina je Kranjsko (prav za prav Slovenija t. j. dežele, v katerih prebivajo Slovenci), širša domovina naša pa je Avstro-ogrsko cesarstvo. Od rojstnega kraja (sela, vasi), ki ga uže poznajo, preidimo k opisu občine, okraja, dežele. Vse to jim opišimo vsakako zanimivo (vidi: ,,Učitelj. Tov". 1887. 1. BKranjsko", rnetodično obravnaval P. Gross, učit. v Zagorji). Seznanimo svoje učence z znamenitejšimi običaji ter šegami slovenskimi. če to storimo, ljubili bodo ne le svojo ožjo domovino, nego tudi mili svoj narod! Kdor ne ljubi svojega naroda, ta je gotovo slab domoljub! Opišiino jim mesta in znamenitnejše kraje naše dežele, za kar je v 3. in 4. čitanki obilo gradiva! — V tem oziru bila bi potrebna knjiga: BDomoznanstvo kranjske dežele" (kakor imajo na koroških večrazrednicah ,,IIeimatkuade v. Karnthen") z zemljevidom in kratkim zgodovinskim pregledoin. Za spoznavanje Avstro-ogerske monarbije je V čitankah obilo gradiva. Treba ga je le mzuinno uporabljcvati. 3. Učence svoje seznaniti moramo tudi z zgodovino naše domovine (ožje kakor širše); žalibog, da so naše čitanke v oziru na slovensko zgodovino pomanjkljive! Kakor je znano, poučuje se zgodovina najuspešneje v životopisnej obliki. 4. Domoljubni čut goji se tudi z deklamovanjem in pevanjera primernih pesnij. 5. Jako vplivajo na navzetna srca nežne mladine domoljubne svečanosti n. pr. ob priliki godov ali rojstnih dni Nj. veličanstev itd. Te naj se vršijo kolikor mogoče slovesnol V tem oziru se, žalibog, na nekaterih krajih premalo stori! — Pripomniti moram, da le na narodni podlogi ustanovljena šola more vzgojevati značajne domoljube. Pravijo: ,,Vzemi človeku vero, vzel si mu vse!" Jaz pa še pristavira: -Vzemite našej deci materini jezik, vzeli ste ji premnogo!" Raznarodnenci so bili vselej in bodo največji fanatiki v vsakem oziru! Oni so neznačajniki in najslabši verci in državljani! Primerov ni treba iskati daleč! Deca se mora istotako vzgojevati na verski podlogi. Brezverec ne ljubi ne svojega naroda, ne domovine (morebiti navidezno iz sebičnosti)! Takih domoljubov nas obvaruj Bog! Če se vzame vse to v poštev, vzgojevala se bode rnladina, koje gaslo bode: nVse za vero, dom, cesarja!" Posebno letos ponuja se učiteljstvu lepa prilika navdušiti mladino za dom in vladarja. V 2. dan decembra t. 1. bode namreč 40 let, kar je nastopil vlado naš preblagi cesar Franc Josip I. Praznujmo to 40letnico dostojno in vnela se bo mladina naša v domoljubnem ognji! Razun običajnih svečanostij, bi jaz še pripomnil, naj se v vsakej vasi v večni spomin vsadi kako -cesarsko drevo" (lipa ali kako sadno drevo). Ce je pa mogoče ob poti kje cel drevoredl Ob tej priliki naj bi se delila tudi knjižica nCesar Franc Josip I.", ki naj jo priredi domoljuben pisatelj, — ali tudi svetinjice z vladarjevo podobo in primernim napisom. Po mojem mnenji bi pa bilo najbolj umestno, če si napravi vsaka šola svojo zastavo s pomočjo domoljubnega in radodarnega občinstva. V 2. dan decembra naj se s primerno slovesnostjo blagoslovi in tisoč in tisoč nedolžnih src mile naše mladine bode vzkipelo k večnemu Bogu ter navdušeno klicalo: ,,Bog obvaruj Nam cesarja, Avstrjjo!" V Dobrepolji v 18. dan marcija 1888. 1. Zupdnec Ivan, učitelj.