Štev. 232 V Ljubljani, četrtek 12. oktobra 1939 Loto IV Italijanski tisk napoveduje: Prijateljska in nenapadalna pogodba med Jugoslavijo in Madžarsko - v kratkem Rim, 12. okt. m. Italijanski tisk Se nadalje posveča veliko pozornost odnošajem med Jugoslavijo in Madžarsko na eni strani, ter med Madžarsko in Romunijo na drugi strani. Poudarja, da se odnošaji med temi državami bistveno izboljšujejo. Pričakovati je, da pride v kratkem med Belgradom in Budimpešto do končnega sporazuma in do sklenitve prijateljske in nenapadalne p o g o d b e. Večina italijanskih listov objavlja tudi vtise posredovalne akcije jugoslovanske vlade za ureditev spornih vprašanj med Madžarsko in Romunijo. K temu sta mno-go pomagali Jugoslavija in Italija s svojo zunanjo politiko. Po pisanju italijanskega tiska sklepajo, da bo Italija še nadalje uporabila ves svoj vpliv, da bo omogočila rešitev vseh spornih vprašanj, ki teže balkanske države, plasti Romunijo in Bolgarijo. Budimpešta, 12. okt. m. Madžarsko časopisje še nadalje prinaša obširna poročila o posredovalni akciji jugoslovanske vlade za odstranitev spornih vprašanj med Madžarsko in Romunijo. Vodilno madžarsko časopisje poudarja vse boljše prijateljske odnošaje med Jugoslavijo in Madžarsko. Prepričani so, da se bodo medsebojni odnošaji med Jugoslavijo in Madžarsko v kratkem času tako izboljšali, da je pričakovati sklenitev več pogodb med obema državama. Mnenja so, da bosta obe sosedni državi v Podonavju igrali važno vlogo za ohranitev miru v tem delu Srednje Evrope. Politični krogi v madžarski prestolnici tudi napovedujejo tesnejšo povezanost vseh podonavskih držav, ki so ohranile nevtralnost. Sofija, 12. okt. m. Bolgarsko narodno sobranje se 28. t. m. sestane na redno zasedanje. V zvezi s tem sestankom politični krogi zatrjujejo, da bo vlada od narodnega sobranja zalitcvaia zase ši- Nenaden sestanek poglavarjev nemške in italijanske policije ti- ^‘,an> o. Voditelj nemške policije IJimmler je včeraj z vlakom dopotoval v Italijo. Na postaji v Milanu ga je sprejel voditelj italijanske policije Arturo Bocchini ter se odpeljal z njim do Tremeza blizu Milana, kjer bosta imela policijska strokovnjaka posvetovanja. Ta naj ni se nanašala na vprašanja, ki so v zvezi s preseljevanjem Tirolcev v Nemčijo. Po drugi strani pa razlagajo nenadni obisk nemškega policijskega voditeja v Italiji z dejstvom, da v italijanski fašistovski stranki vse bolj prevladuje protiboljševiška skupina, katero vodi maršal Balbo. Hkratu se že od začetka vojne oglaša nasprotje proti vsakemu vojnemu sodelovanju z Nemčijo. Balbo je v svojem osebnem glasilu »Corierre Padanoc dal priobčiti več člankov, v katerih silovito napada Sovjete in govori o tem, da Nemčija mirno dopušča širjenje boljševizma v baltiškem in srednjeevropskem območju. Zaradi teh člankov je v nem-ških uradnih krogih precejšno razburjenje, saj •kažejo, da Italija skoraj uradno obsoja nemško zvezo z boljševizmom. Pri?“kujejo, da bo po Himmlerjevem obi- Mstovske strank?iih Sprememb v vodstvu fa' Molotova ne bo v Berlin ?C.rbn’ }?' oln Norveška. Ameriška vlada bo najprej svetovala Finski, naj stori vse, kar more, da ugodi Sovjetom, ne sme pa iti tako daleč v popuščanju, kakor so šle Litva, Estonska in Le-tonska. Pred veliko nemško letalsko in ladijsko ofenzivo na Severnem morju T.n\ , °kt. o. Nemški poročevalski urad je snoci izdal uradna poročila. V prvem razpravlja o tem, kakšno propagando uganja Anglija s Poljsko, v drugem spet obračunava z angleškim čas-ikarjem Knickerbockerjem in njegovimi trditva-rliteiiBu P081’11 narodno socialističnih vo- nadvlade m e6m pa trdi’ da ’e konec angleške zndnii na V everaem morju, kar so dokazali dovje! Padl nemških letal na angleško bro- Ur‘vv.no Poročajo, da je nemško le-oporiščih pb Severnem morju priprav- Trgovska pogodba med Anglijo in Sovjetsko Rusijo Sovjeti bodo Angliji dobavljali les, Anglija pa Rusiji gumi in cink London, 12. okt o. Angleško ministrstvo za vojno preskrbo je sklenilo s sovjetskim trgovskim zastopstvom v Londonu gospodarski sporazum, po katerem bo Sovjetska Rusija dobavljala Angliji les za vojno industrijo, Anglija pa Rusiji gumi in cink. Les za Anglijo bodo izvažali iz ruskih pristanišč ob Belem morju. Pogodbi pripisujejo ne le gospodarski, marveč tudi politični pomen, saj je s tem ovržena trditev, da bi se .Sovjetska Rusija mislila priključiti Nemčiji za boj proti Angliji. Kopenhagen, 12, okt. o. Sovjetsko poslaništvo je danskim, švedskim in norveškim trgovskim družbam poklalo pretekli teden uradno vprašanje, koliko ladij bi lahko dale na razpolago za prevoz ruskega lesa iz pristanišč ob Belem morju v Anglijo. Danska in Švedska nista mogli ustreči sovjetski ponudbi, ker so njune vode pod nadzorstvom nemškega letalstva in vojne mornarice, pač pa bo Norveška pripravila potrebno število ladij za prevoz. Pravosodni minister — član komisije za ureditev banovine Slovenije Belgrad, 12. oktobra. V komisijo zu pripravo prenosa kompetenc na banovino Slovenijo je bil imenovan pravosodni minister dr. Lazar Markovič. Člani komisije so zdaj ministri dr. Krek, dr. Markovič in dr. Konstantinovič, kot strokovnjak pa ji je dodeljen ljubljanski podban dr. Majcen. Vesti 12. oktobra Francoski letalski minister je včeraj poročal senatnemu odboru za letalstvo o dosedanjem delu francoskega letalstva na nemškem bojišču. Dejal je, da uspehi odgovarjajo vsem pričakovanjem. Anglija ne more priznati odstopa Vilne Litvi, ker je Vilna sestavljen del njene zaveznice Poljske, čeprav bo usoda poljskega Erebivalstva pod Litvo nedvomno boljša, ukor pod Nemčijo ali Sovjeti. Tako razpravlja poluradni londonski »Times«. V Newyork sta varno priplula italijanski mo-tornik »Saturnia« in ameriški parnik »Iro-quois«, za katerega so ameriške oblasti dobile sporočilo, da bo med vožnjo potopljen. Zato je parnik spremljalo več bojnih ladij in letal. Italijanska poročevalska agencija Stefani zanikuje, da bi bila ona dala kako vest o zbiranju sovjetske vojske na Kavkazu, kakor so to pisali nekateri evropski listi. Francoska vojna mornarica je do 10. oktobra zaplenila 150.000 ton raznega blaga, namenjenega v Nemčijo. Bivši ruski general Krivieki, ki je s evoječasnimi 1 članki napovedal zvezo med Hitlerjem in Stalinom, je pred ameriškim vladnim preiskovalnim odborom izpovedal zanimive reči o nezakonitem delovanju in vohunstvu ameriške komunistične stranke ter o podporah, ki jih ameriški komunisti dobivajo iz Moskve. Njegova izjx>ved bo najbrž prinesla prepoved komunizma v Ameriki. Litvanski zunanji minister Url«is je danes ob 11 odpotoval iz Moskve, ko je podpis ul pogodbo o udaji Litve. Pri odhodu so ga izredno počastili ter mu postavili na kolodvor celo častno četo rdeče vojske, ki bo kmalu začela zasedati Litvo. Angleški vojni minister Hore Belish« je včeraj imet v poslanski zbornici zanimiv govor, v katerem je dejal, da je do zdaj Anglija poslala v Francijo 1150,000 mož in 25.000 kosov motoriziranega topništva, tankov in oklopnih avtomobilov. Od 160.000 mož je samo 20% pešcev, v6e drugo pa so letalci in specialisti. Te številke bi odgovarjale 20 nemškim motoriziranim divizijam. Zračno zvezo med Finsko in Švedsko 90 potrojili, da bi lahko čimprej poslali na varno vse tujce iz prestolnice. Predsednik Roosevelt je dobil iz Brazilije zanimivo poročilo ameriškega trgovca Johna Ta-zewella Jonesa. Ta pošilja v poročilu podatke o tem, da imajo večji nemški parniki, ki čakajo po južnoameriških pristaniščih na krovu tako imenovane žepne podmornice po 100 ton in so jih že več spustili v morje, da bodo potapljale angleške in francoske ladje, ki plovejo v južno Ameriko ter nazaj. Zadnji nemški letalski napad na angleške ladje je bil po nemških trditvah tako silovit, kakor ga zgodovina ne pomni. Podobno so Nemci trdili tudi o številnih letalskih napadih na poljsko ozemlje. Švicarska vlada je prepovedala komunistični dnevnik »Freiheit«, ker je priobčil neko poročilo, poslano od Kominterne. Poljska vlada v Parizu je na včerajšnji seji razpravljala o tem, za katero državo bodo plule poljske trgovske ladje, kar se jih je rešilo pred Nemci. Razen tega je poljska vlada sklenila vrniti vse pravice tistim politikom, ki so bili do zadnjega časa na Poljskem zaprti. ljeno na veliko akcijo proti angleškemu brodovju. Letala bodo začela z obsežnim napadom takoj, ko bo uradno ugotovljeno, da mislita Anglija in I’ ranči ja vojno nadal jevati. Letalski napad bo tvoril uvod v veliko ofenzivo na zahodu. j Nemške letalske in pomorske sile na Severnem morju so začele e poskusnimi napadi 7. oktobra in so — j>o nemških trditvah dosegle z njimi Pdpolen uspeh. Z njimi so Nemci ugotovili, kje »o razpostavljene angleške bojne ladje ter jih z bombami tudi več poškodovali. Uspehu v treh dneh teh poskusov dajejo nemškemu poveljstvu | Pobudo za napad v velikem obsegu. Napovedi o podpisu pogodb med Turčijo ter Sovjeti in Anglijo in Francijo London, 12. okt. m. Politični krogi izjavljajo, da bo rusko-tunška pogodba podpisana v najkrajšem času, podpisu te pogodbe bo eledil podpis francosko-turške in nato podpis angleško-turške pogodbe. Carigrad, 12 .okt. m. Turški uradni krogi zasujejo, da je sporazum med Sovjetsko Rusijo in Turčijo že dosežen in da sedaj čakajo ,le še na izpolnitev nekaterih formalnosti za sklenitev ejx>-razuma. Zatrjujejo, da je Sovjetska Rusija dosegla privolitev Turčije, da bo Turčija prepovedala tujim vojnim ladjam vstop in plovbo skozi Dardanel sko ožino Kaj vse bodo zasedli Rusi na Estonskem Talin, 12. oktobra, o. Predsednik estonske republike Paets je podpisal dodatek k sovjet-sko-estonski pogodbi. V tem dodatku je določeno, da bo sovjetska vojska, za katero *a zdaj v predelih, ki jih dobe Sovjeti za opori-rišča. ni na ruzpolago dovolj bivališč, lahko *a zdaj prebivala tudi po drugih krajih in mestih. Estonska vlada dovoljuje sovjetski vojski, da zasede nekatere kraje izven ozemlja, ki so ga Estonci morali dati Rusom. Sovjetskemu letalstvu je dovoljeno, da takoj začne z delom letališč pri Revalu. Estonska vlada bo morala sovjetski vojski dati na razpolago delavstvo in ves potrebni material. Belgrajske vesti Belgrad, 12. okt. m. Snoči je bila seja izvršil nega odbora bivše zemljoradniške stranke. Seji so prisostvovali predsednik odbora dr. Gavrilovič, kmetijski minister dr. Branko Cubrilovič, bivši poslanik dr. Miloš Tupanjanin, pomočnik kmetijskega ministra inž. Popovič, ravnatelj za prehrano Cosič in še drugi. Na dnevnem redu seje so bila razna aktualna politična vprašanja. \ Belgrad, 12 .okt. m. Podpredsednik vlade dr. Vladimir MoZoi, ;A snoči odpotoval v Zagreb. Sezonsko delo v tujini In narodni obstanek Prekmurja: 100.000 prekmurskik delavcev je šlo v dvajsetih letih na tuje Murska Sobota, 11. okt. Prekmurje ne more živeti brez sezonskega • lela v tujini. Domača gruda nam je pretesna. V ilo na sezonskem delu okoli 100.000 naših delav-. v in zaslužilo 450 mi lij. din. Vsak delavec je iorej zaslužil povprečno 4500 din letno. Skoraj pol milijarde denarja je veliko in Prekmurje si jo marsikaj postavilo za la denar. Plačevali so davek, dolg, napravljali obleko, zidali hifie, postavljali nove domove itd. Ko bi dela v tujini ne bilo, ne vem, kako bi Prekmurje izglednlo posebno v času najhujše krize. Na drugi strani pa vidimo, da naš delavec malo zasluži v tujini; 4500 dinarjev za delo enega lete je pod normalo zaslužka rednega delavca. Rw dela samo 6 mesecev, a ostalih 6 mesecev mora s tem zaslužkom živeti. Še en čuden pojav: število sezonskega delavstva stalno raste vsako leto, od leta 1934 za več kot tisoč. Leta 1934 je bilo posredovanih 8600 delavcev, leta 1937 že 7050, leta 1938 je število skočilo na 8500. letos pa imamo v tujini 9100 delavcev. Izmed teh je samo v Nemčiji 6308. Zaslužili bodo okoli 50 milij. din. Cilj vsakega malega naroda bi moral biti, da zaposii moči čim več doma. Za ta pojav je pomembno dvoje: v dvajsetih letih ni dobilo naše delavstvo nobene večje zaposlitve doma in že neka bolezen naših ljudi, da silijo v tujino. Smelo vse lahko trdi, da je tretjina naših delavcev letos šla v tujino, da postanejo prosti doma in okolice, ali iz neke užaljenosti ali pa so šli z doma na izlet, da vidijo svet. To trditev bi se lahko podprlo s stotinami primeri. Zato velja tudi dejstvo, da se lahko število omeji ne glede na kako večjo zaposlitev doma. Ljubljana od včeraj do danes Roman štirih ptičkov brez gnezda Ljubljana, 12, oktobra, aodna dvorana že kmalu ni bila priča tako žalostni in socialno-pedagoški razpravi proti štirim ptičkom brez gnezda, ki so brez očetovskega in materinskega varstva v zgodnji mladosti zleteli v širni svet in zabredli med zločinske tipe. Dečki v nežni mladosti so se tam pred Delavskim domom na Gosposvetski cesti seznanili s starejšimi postojgači, ki so jim pripovedovali razne pustolovščine, razne vlomne podvige in tatinske jjosle. Navajali so jih k nočnim vlomom, poučevali so jih, kako naj nastopajo. Pred mali senat je stražnik pripeljal štiri mlade obtožence, in to dva brata iz ene družine in dva brata iz druge družine. Brata Jakob in Mihec iz prve družine sta nekoč uživala boljše življenje. Oče je bil lesni trgovec. Imel je lepo kmetijo. Razne lesne špekulacije pa so ga spravile na rob propada. In kmalu je bilo prodano lepo, prav obširno posestvo. Družina se je morala preseliti v borno kajžo. Glavar družine, nekdaj veljaven mož, je umrl v revščini in zapuščenosti. Bolehna mati je morala prevzeti vzgojo nedoraslih, še nepreskrbljenih otrok. Po možu, ki je umrl za kostno jetiko, je skrbela za otroke na ta način, da je najprej vodila skromno branjarijo. Ni šlo. Naposled je prevzela razne posle, seda j je zaposlena v nekem mlinu. Mati je prosila sodnike, da naj dado najmlajšega otroka v po-bolj evalnico, ker sama ga ne more vzgajati in tudi ne preživljati. Brata Stanko in Janko sta od druge družine, ki mora noč in dan garati v ljubljanski okolici, da se s težavo preživlja. Janko je star 15 let. Zelo simpatičen deček in napravlja na vsakega človeka najboljši vtis. Je prav inteligenten. Skrbi, da jc čedno, prav po modi oblečen. Ko ga človek tako-le motri, bi sklepal po njega zunanjosti, da mora biti to kako meščansko dete, ki je zdrknilo na pota pustolovščin. Nel S kmetov je ta deček pobegnil in so, trpomešal med ljubljanske postopače, bola ga ni veselile. Klatil se je povsod. Bil je večkrat prignan odgonskim potom v domovinsko občino. Ko ga je predsednik vprašal: >Kje si dobil tako lepo obleko?< je Janko mirno in jasno odvrnil: »V Ljubljani na stari krami za denar!« Ta četveroperesna deteljica je letos od maja tja do sredi julija kradla in vlamljala, kjerkoli se ji je ponudila priložnost. Izvršila je do 20 večjih in manjših vlomov. Dečki so pred malim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. c. Ivan Brelih, vse vlome prostodušno priznali. Stari so od 15 do 18 let, samo eden ima 22 let. Predsednik prvemu: »Kako si prišel na kriva pota?« Krepki Jakob: »Pred borzo dela sem prišel med slabo družbo,« Predsednik: »Škoda za take fante! Če boste nadaljevali, boste vedno po ječah.« Dečki so tihi. Janko, luštkan fantek, je dejal na zadevno predsednikovo vprašanje: »Z doma sem ušel.c Pri razpravi so bili navzoči starši. Oče 16 letnega dečka: »Nič ne ubogat Če bo ubogal, ga vzamem domov!« Državni tožilec je namreč predlagal za dva mlajša maloletnika poboljševalnico. Mati Jankota: »Če bi me ubogal, ga prav tako rada vzamem domov!« Bili so dramatični prizori. Sodba je bila kratka: Dva starejša ptička sta dobila od 4 do 6 mesecev strogega zapora, druga dva mlajša maloletnika pa bosta oddana v poboljševalnico. Janko se je začel jokati, ko je čul, da bo moral iti v zavod, kjer ca bodo skušali spraviti na pot poštenega življenja in kjer bo imel §riliko se priučiti kakega poštenega poklica, tarši so nato moledovali, da bi otroke izpustili domov. Zaman. Sodba jc bila izrečena! Za 35.000 din opeharjena tvrdka Kratka, res prav rekordno kratka je bila razprava proti lesnemu manipulantu Ivanu Marklju, ki je bil zaposlen svoj čas pri lesni tvrdki Gorjanc v Kranju in je vodil podružnico na Jesenicah. Prišel je pred sodnike in v desetih minutah je čul sodbo, da je obsojen zaradi zločina ponarejanja računov, poneverbe in drugih manipulacij na I leto in 1 mesec robijc, na 420 oin denarne kazni in v izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti. Oško-dovani lesni tvrdki ima povrniti 35.280 din. Markelj je v času od 1. januarja do 14. julija lani ponaredil 20 računov za prav znatne vsote in inkasirani denar pridržal zase, tako da je tvrdko oškodoval za 32.000 din, dalje je vzel iz blagajue 6000 din in prodal na svoj račun strankam več desk. Markelj je povedal, kak. šen je bil njegov roman življenja. Bil je lahkomiseln. Kratko je sodnikom pripomnil: »Za ženske sem mnogo plačal.« Ljubljana, 12. oktobra. Gledališki igralci so zborovali Te dni so imeli člani ljubljanske drame, opere in baleta, ki so organizirani v Združenju gledaliških igralcev, 20. redni občni zbor svojega društva. Ob polnoštevilni udeležbi je začel zborovanje predsednik združenja g, Lujo Drenovec, ki je v krajšem govoru orisal pomembnost stanovske organizacije gledaliških igralcev, ki je v teku 20 let dosegla v korist svojih članov lepe uspehe. Predsedniki združenja so bili v teh letih: Rado Pregare, Julij Betetto, prof. Jože Šest, Vekoslav Janko in Lujo Drenovec. Poročili tajnika Jermana in blagajnika Mencina sta pokazali pregled odborovega dela, uspehov ter za bodočnost začrtanih akcij in vestno gospodarjenje z društveno imovino. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen stari odbor z g. Drenovcem na čelu. V debati so v glavnem razpravljali o pokojninskem skladu, ki naj bi zagotovil neprevedenim članom pokojnino, dalje o podpornem skladu in o načrtu gledališkega zakona, ki ga pri nas po 20 letih še ni. Zborovanje je poteklo v lepem redu in slogi ter je potrdilo zaupanje, ki ga imajo ljubljanski gledališki igralci do svoje stanovske organizacije. Drobna kronika Huda motociklistična nezgoda. Iz Domžal so prepeljali v ljubljansko bolnišnico 27 letnega mehaniko Šublja St., ki ga je pri ihanskem mostu v Domžalah doletela huda nezgoda. šubelj je preizkušal motorno kolo, ki ga je bil pravkar popravil, in s precejšnjo brzino vozil po cesti. Ihanski most pa prav sedaj popravljajo in je le ozek pas mostišča prost za promet. Šublja je na mostu, ko je zavozil v nek jarek, vrglo z motorja. Padel je tako nesrečno na glavo, da je obležal nezavesten, iz ušes, oči in iz nosa pa mu je brizgnila kri. V ljubljanski bolnišnici so ga podvrgli težki operaciji, vendar je zelo malo upanja, da bi okreval. Pri padcu je dobil občuten pretres možganov, tako da je v bolnišnici pobesnel in so morali nesrečneža za nekaj časa zvezati. Petletnemu dekletcu bodo morali odrezati nogo, ker jo je povozil avtomobil. Ljubljanski reševalci so bili včeraj popoldne poklicani v Stob pri Domžalah, kjer je na cesti povozil neki avtomobil, ki je po svoji številki znan, 5 letno posestnikovo hčerko Cerar Marico. Avtomobilsko kolo je dekletcu zdrobilo nogo pod kolenom. Dekletcu bodo morali odrezati nogo. Razne nesreče in poškodbe. Delavčevo ženo Rozo Erbežnik iz Ljubljane je včeraj popoldne ob Ljubljanici podrla neka kolesarka. Erbežnikova si je pri padcu zlomila desno roko. — 14-letni Marjan Kržišnik, sin univerzitetnega služitelja Ljubljani, je cepil drva, pri tem pa mu je trska odletela v levo oko io mu ga nevarno poškodovala. — Bolgarski žtudeat tehnike, Ivan Itusev, je padel po stopnicah in si zlomil levo roko. — Precej nevarne poškodbe na glavi je utrpel 20-letni Josip Kovačič,^ uslužbenec v nekem ljubljanskem hotelu. Kovačiča je lastnik hotela udaril z nekim predmetom po glavi. — Brezposelni delavec Martin Zaletelj, star 40 let, iz Ljubljane, se je nekje udinil za nekaj dni. Včeraj je valil po stopnicah velik sod, ki ga je podrl podse. Zaletelj se je močno potolkel po obrazu in si zlomil desno nogo. — 9-letni sin vratarja na mestni pristavi, Boris Furer, je padel s kolesa in si zlomil desno roko. Iz policijske kronike. Tatovi koles, kakor se zdi, letos ne mislijo prenehati s svojimi podvigi. Še nobeno jesen ni bilo v Ljubljani pokradenih toliko koles kakor letos. Te dni so bila spet ukradena štiri kolesa v vrednosti 3400 din. _ V borbi proti kolesarskim tatovom je ljubljanska policija zabeležila te dni uspeh. Prijela je mladega fantiča, ki je veega skupaj izmaknil okrog 20 koles, vendar le v to 6vrho, da se je z njimi peljal na kratek izlet, potem pa jih je spet odvrgel. Fantič je svoje grehe priznal. V Zagrebu računajo, da bodo volitve v sabor pred božičem Zagreb, 12. okt. V Zagrebu že dalj časa izdelujejo volivni zakon za volitve v hrvaški 6abor. Računajo, da bodo te volitve že lahko pred božičem, če ne bi vrne« nastopili nepredvideni dogodki, ki bi preprečili izvedbo volitev. Volivni red bo po informacijah »Obzora« po krajih in bo izvoljenih okrog 100 poslancev, ki bodo uživali dnevnice saano v ča6u zasedanja 6abora. Javnost z velikim zanimanjem spremlja delo za preosnovo in preureditev upravnih oblasti na Hrvaškem, čeprav skušajo 6tari centralisti in marksisti izvati med ljudstvom ncrazpoloženjc, Afera s tihotapljenjem judov v našo državo Maribor, 11. oktobra. Nemčija ima še nekaj stotisoč judov, katerim so pobrali že vse premoženje ter sedaj ne predstavljajo nobenega vrednostnega objektaj nasprotno, ti judje »o postali velika pasivna postavka, ker morajo pač živeti in jesti In nekaj stotisoč lačnih ust se v sedanjih časih v Nemčiji močno pozo*. Zategadelj si Nemčija že dalje časa močno prizadeva, da bi spravila čim več judov v tujino. Vsak jud, ki najde možnost, da se izseli, dobi takoj potni list, seveda pa se zamore izseliti samo e tem, kar ima na sebi in s popolnoma praznim žepom. Jc pa sedaj v obrobnih državah Nemčije pomoč za te judovske izseljence tako izvrstno organizirana, da se nobenemu izseljencu ni treba bati, kako bo živel v tujini, samo če se mu posreči priti čez mejo. To je tista kritična točka, okoli katere se vse vrti. Čez mejo namreč obrobne države ne puste nobenega juda, razen morda nekaj izjem. Tako vemo v Mariboru, da je prišlo v mesto nekaj bogatih judovskih družin, ki 60 imele vplivne posredovalce. Nekatere od teh so že dobile občinsko pravico v predmestni občinii kjer 6o potem velikodušno dale za reveže 5000 din. Tistih judov, ki nimajo ničesar, pa se tudi pri nas branijo ter 6e ne dobi za nje noben vpliven posredovalec. Nemčija pa bi se ravno teh revežev rada iznebila, pa jih zato skrivaj pošilja če* mejo. Pri nemški Gestapo (tajni policiji) je iposeben oddelek, ki se bavi 6 takimi stvarmi. Če srečno spravijo juda čez našo severno mejo in če uide obmejni kontroli, je že rešen. Potem 6e zateče v Zagreb, kjer «e zavzame zanj »palestinski odbor «in vplivni zagrebški judje mu preskrbijo dovoljenje za bivanje, čez nekaj mesecev pa celo dovoljenje za trgovanje. Na ta način «fo že osrečili v zadnjih mesecih našo državo z več sto pripadniki »izvoljenega ljudstva«, ly so se pa V6i k sreči natekli v Zagreb in Belgrad, Pri nas v Sloveniji ni dobro ozračje za njihove po6le. Mož, ki spravlja po nalogu Gestapo jude čez mejo, se piše Jožef Schleich ter je doma iz Gradca. Baje dobi za vsakega juda od Gestapo 300 mark, prav toliko pa tudi od judovske izseljenske organizacije na Dunaju. Na ta način mu je po6el imenitno cvetel. Nazadnje pa je izvedela za njegovo tihotapstvo z ju-di mariborska obmejna policija. Ko 6e je nedavno Schleich pojavil v svojem osebnem avtomobilu v Št, liju, je bil po nalogu mariborskega obmejnega komisarijata aretiran ter prignan v Maribor. Pri njem so našli 59 potnih listov, s katerimi je bil namenjen v Zagreb, da bi za 6voje judovske kliente dobil potrebne vizume. Poleg tega pa je imel v avtomobilu še več sto nemških mark ter kup zlatnikov, katere je skuša! za jude pretihotapiti iz Nemčije. Schleich je tajil, da bi tihotapil jude v našo državo. Pri njem pa so našli pi6ma judov na svoje sorodnike v Zagreb, katere je Schleich spra vil skrivaj čez mejo. Zaradi tega je obmejna po licija spravil* Schleicha v Zagreb, da mu tam njegova tihotapstva dokažejo. V Zagrebu pa je vse skupaj zaspalo, očividno zaradi vplivnih posredovanj. Schleicha so vrnili nazaj mariborski obmejni policiji s pripombo, da »ne poetoji nikakova krivica*. Ker je tudi zanj močno posredovalo tukajšnje in zagrebško nemško zastopstvo, so ga potem izpustili, samo 60 ga za trajno izgnali_ iz naže države. Ko je mož videl, da se mu pri nas nič ne zgodi in da imajo zagrebški judje velik vpliv, bo verjetno svoje kliente še naprej tihotapil ter tako množil število »izvoljenega ljudstva« v naši državi. Toda mariborska obmejna policija mu je obljubila, da bo zanaprej na njegove mahinacije bolje pazila ter mu bo njegove varovance lovila na meji ter jih pošiljala nazaj. Filmi Honolulu (Union). Reklama je za ta podpovprečni ameriški film, ki je vrhu tega sodeč po oguljenih slikah in mnogih luknjah v dejanju še silno star, uporabila superlative. Film je res zajet iz življenja letalcev, toda v njem ne opazimo nič junaštva »drznih vitezov zraka«, ampak le muhe razvajene ženske, ki se ne more vživeti v to, da letalski poklic njenega moža zahteva tudi od uje nekaj žrtvovanja. Zaradi škandala v javnem lokalu pride med njo in možem do poloma, nakar se ona odloči pobegniti z drugim. Mož seveda sede v letalo in ju zasleduje, pri tem pa se ponesreči. Da niso gledalci preveč razočarani, pride na koncu do pobotanja. — To je zgodba filma, zaradi katere se je režiserju zdelo potrebno, da je prosil za sodelovanje ameriško mornarico in letalstvo. Tako vidimo v filmu nekaj eska-drilskih poletov, ki jih gledamo tudi skoraj v vsakem zvočnem tedniku, drugega pa nič. Slab režiser in slabi igralci so pokvarili še tisto, kar je bilo v zamisli morda dobrega. »Tragedija ^Iadame X«. (Matica.) Drama amerikanske vrste z maloverjetnim zapletom ter neskončnimi dvogovori tja do zadnje tretjine. Bogata Francozinja, poročena, se kompromitira pri umoru svojega ljubimca, zaradi čeftar jo mož zapodi, da ne bi škandal škodil sinu. Zena hoče najprej ostati pri otroku, potem se izgubi po svetu, ko zve, da io tudi mož išče. Seveda mora iti okoli vsega sveta, dokler izgubljena ne pade v južni Ameriki v roke izsiljevalcu, ki jo privede v Pariz in hoče od moža dobiti denar za to. da bo molčal. Njegova žrtev ga ustreli, pride pred poroto, kjer jo seveda mora zagovarjati njen lastni 6in-advokat, kar da priliko za nekaj gin-ljivih prizorov In solza pri ženskem občinstvu. V glavnem amerikanska, slaba ponovitev »Očetovega greha« z nepozabnima Blanchardoma v glavnih vlogah ter dosti šibkejše »Zlorabe zaupanja«. Ker smo pa vajeni v Ljubljani veliko slabših filmov kakor je ta, si mislimo ob njem samo, ’ katfšMi strahoten melodram bi iz te snovi narKlfli'"na primer Nemci, ko je spodletelo pri njej celo Amerikancem. ...j Številne spremembe v upravnih službah na Hrtfatikem Zagreb, 12. okt. Dela za prenos pristojnosti gradbenega ministrstva na banovino Hrvatsko so že končana. Delo je bilo izvršeno v najlepšem sodelovanju med banovino Hrvatsko in ministrstvom. Na banski oblasti pripravljajo ukaz, s katerim bo premeščenih večje število okrajnih glavarjev ter ravnateljev srednjih šol. Ta ukaz bo bržkone v zvezi s svoječasnimi napovedmi hrvaškega časopisja, da bo treba pregledati delo vseh ljudi, ki so sedeli na odgovornih mestih, če «e niso v prejšnjih časih morda pregrešili proti hrvaškemu narodu. Tudi zagrebški Pokojninski zavod ie dobil novega komisarja. Prejšnji ravnatelj zavoda dr. Lujo Novak je bil odstavljen, na njegovo mesto pa imenovan kot komisar dosedanji podpredsednik zavoda dr. Košak. Tako so ekoro v6e važnejše javne ustanove dobile komisarje. Šport v zadnji minuti Prihod nemške nogometne reprezentance. Včeraj je Nemčija obvestila našo Zvezo, da pride njena nogometna reprezentanca v Zagreb v petek zvečer ob desetih. Nemške reprezentante bodo na zagrebškem kolodvoru slovesno sprejeli predstavniki vrhovne nogometne zveze in Hrvaške nogometne zveze. Nemška reprezentanca bo stanovala v hotelu Milinov in ima 14 igralcev in tri višje funkcionarje dr. Diehma kot zastopnika nemškega državnega vodje, dr. Ksandrija in zveznega trenerja Herbergerja. Z nemškimi nogometnimi reprezentanti pride tudi deset časnikarjev. Odbila sta prvi zaboj in si začela tlačiti nalivnike v nedra raztrganih srajc. Prijel ju je pohlep, ko sta videla toliko tega elegantnega blaga. Pred očmi jima je migljal zaslužek in vse, kar si bosta kupila zanj. Nič nista pazila, kaj je zunaj Ir sta ropala kar pri odprtih vratih. Toda posla je bilo brž konec. Ta trenutek je prišel mimo železniški čuvaj. Če bi bila vrata vsaj napol zaprl* za seboj, bi ju ne bil videl, 6aj bi •vagon ne kazal nič sumljivega. Tako je pa najprej zagledal vlomljena vrata, potem pa prisluhnil In slišal še sumljivo šumenje in šepet. Takoj mu je bilo jasno, kaj je v va-jtonu. Potegnil je piščalko in zažvižgal dvakrat, trikrat. Rocky in Jerry sta otrpnila, ko jima je žvižg udaril na ušesa. Spogledala sta se in nalivniki so jima začeli padati iz polnih rok. Na to nista bila pripravljena. Prevzela ju je taka zmedenost, da nista vedela drugaga, kakor da sta 6i hitela zapenjati 6rajce, najprej eden, po. tem pa še drugi. Preden sta se domislila, da bi bilo dobro bežati, je bilo okoli vagonov že nekaj stražnikov. Bila sta ujeta. Stisnila sta se v kot vagona ter drhte od strahu čisto na tihem upala, da morda le ne bo nihče pogledal natančno v vagon in ju videl. Rocky je zašepetal Jerryju: »Počakajva, potem bova skušala pobegniti!« >*’ bilo treba dolgo čakati. Policaji Angeli garjevih lic Roman s slikami so se postavili tako, da »o z vseh strani varovali vrata. Držali so pripravljene samokrese. Potem sta Jerry in Rocky zaslišala klic: »Ven!« Pritajila sta se še bolj, toda klic se e ponovil bolj grozeče ko prvič: »Ven, pri priči! Če pojdemo mi noter, ne bo dobro!« Zdaj je bilo treba delati naglo. Rocky je brž imel načrt. Zašepetal je nekaj beesedi Jerryju in začela sta se previdno pomikati ob steni vagona proti vratom. Srce jima je na glas bilo. Policaji zunaj so čakali, kdaj 6e bo v temi na sredi vrat pokazal kdo, da bi planili po njem. Ker ni bilo nič, so sc začeli pomikati k vagonu. Tir je bi« tu visoko, tako, da so jim glave segale komaj do vznožja vrat. Preden so mogli kaj zagledati, sta se jim že pognala čez glave ter skočila iz vagona. Zavalila sta se po nasipu, se pobrala ter tekla čez druge tire, ki so bili nižje ter prazni. Policaji so bili prvi trenutek presenečeni, potem so pa planili »a niima in začel se je divji lov. Fanta 6ta drvela čez tire in pragove. Razdalja med njima in med zajetnimi stražniki je bila zmeraj večja. »Dobra sva!« je zavpil Jerry Rockyju in se še enkrat ozrl za preganjalci. Tresk! Ko se je ozrl, se je spotaknil ob tirnico in treščil na tla. Z glavo je dosegel ravno do drugega tira in vsekal po železu, da mu je zapelo in zamigljalo po glavi. Obležal je na tirnicah. Rocky je bežal dalje in bil že blizu ograje, ko se je ozrl, če je Jerry pri njem. Videi ga je, da leži na progi. Planil je nazaj. S preden je bil pri tovarišu, kateremu so 6e že bližali stražniki in vihteli gumijevke, je zaslišal žvižg. Po progi, na kateri je ležal Jerry in se skušal pohrati, je hrumel dolg vlak. — Strojevodja ni videl fantiča, ki je leial na progi in je gnal lokomotivo, kar se jee dalo. Rockv ni mogel nič premišljati, Kakor žival se jc gnal proti tiru, da bi bil tam prej kakor stroj. Zadnji ko« razdalje ni več tekel, marveč se je vrgel podol-gem kakor riba do tira, zgrabil Jerryja za rame ter ga z vso 6ilo začel vleči s «>rog*, Prijatelj si ni mogel sam kaj prida pomagati. Zdaj je tudi sam zagledal vlak in začutil, kako se trese tir pod njim; to mu je vzelo v6o moč, kar se mu je je zadnje trenutke po udarcu že povrnilo. Rocky je vlekel, trenutki tega obupnega napora so se mu zdeli neskončni-Pri vsakem potegu se j« ozrl, kje je vlak in je z grozo videl, da bo zdaj zdaj pri njiju. Njegovo hrumenje mu je stiskalo srce. Ko se je zadnjič ozrl, jo bila železna pošast že tako blizu, da je stisnil zobe in oči. Potegnil je z vso silo in ee s telesom vrgel tja, kamor je vlekel. Naslednji trenutek je zahrumelo, zagrmelo. 6e streslo ... Vlak je rohnel mimo, toda fanta sta bila tako blizu smrti, da )u i* Pjš sunil toliko od proge, da je Jerry ostal živ. Ko sta med hrumom odprla oči, sta videla, da sta odnesla zdravo kožo. Zarežala sta se, toda že naslednji trenutek je bilo njunega veselja konec Na oni strani je čakala druga nevarnost, od katere ju je zdaj ločil dolgi vlak I Rocky je pomagal Jerryjti na noge in ' ubrala sta jo proti žični ograji, ki ie lomila postajni svet od svobod«. Samo še čez tteto ograjo, pa bosta na varnem. Rocky je najprej pomagal Jerryju č*z. Jerry je bil še malo omoten m se je z vrha ograje kar zakobalH na tla. Hotel je zdaj on pomagati Rocpyju, toda ta ni pustil. »Beži naprej, te bom že dohitel. Da le tebe ne dobe!« Jerry je poslušal in šepal dalje, kar so ga nesle pete. Rocky se je zdaj poskušal zavihteti na ograjo, toda noge so se mu od strahu m od napora tresle, da se je s hlačnico Z3P t J „ SkuŠal 66 ica toda pri tem «e mu je zapela še druga hlačnica. Bil je zbegan, slišal je korake stražnikov, zato je hitel in se še bolj zapletal, namesto, be in sladoled & George«, vse to smo morali juLj ™ Previdnostjo uživati, smo dobili i To Je trajalo do dveh zjutraj - nekateri pa so že proslavili »zmage* in ravno ti sedaj še spijo. Včeraj smo se na moč borili, toda Grki so razliko, urazeno v točkah, še povečali. Iz-nenadiu so *urki, ki bo se že letos pričeli pripravljati za drugo Balkaniado, ki bo v Turčiji. Da bo nase moštvo zasedlo tudi tara tradicionalno drugo mesto, bo treba, da naša zveza bolj skrbi% Da smo letos dosegli take slabe uspehe, je kriva v marsičem tudi zveza. Turki so na primer prinesli s seboj točen razpored jedi, sadja in pijač, ki jih bodo uživali in -— ustreženo jim je bilo. Mi smo dobivali grško hrano, ki posebno nam Slovencem ni teknila, dočim so jo Srbi lahko uživali Važno poglavje pri uspehih je dobra voda, ki jo nismo dobivali. Namesto, da je zveza peljala s seboj Joviča, bi bilo bolje, da bi nam preskrbela mineralno vodo. To bi se dalo popraviti in najbrž bi bili uspehi boljši. Radoveden sem, kako bi kaj pogledali Grki, če bi bila Balka-niada v Ljubljani in bi dobivali samo kislo zelje, žgance, kranjske klobase in druge naše jedi? Na Stadionu se je pred 70.000 gledalci pričel prodtek na 400 m. Izpadel je Despot, ki je sploh izven forme in ne vem, kako je bil postavljen v mo štvo. Manjkal nam je tu Pleteršek, ker bi go tovo prišel z Markovičem v finale. V finalnem teku na 400 m je sicer Mar kovič vodil do 350 m, toda takrat so ga kn trije prehiteli. Še nikdar niso metali kopljaši svojega orodja s takim upanjem za zmago. Zmaga pa samo eden, in to ja bil odlični Markušič z novim jugo-rekordom nad 63 m. lznenadil je Mavsar, ki je kot drugi Jugoslovan zalučal kopje preko 60 m in s tem postavil nov slo venski rekord. 1500 metraši smo bili poklicani za belo črto preko tekališča. Ko smo mi »pozirali« runde, so skakali troskok. Naš Jovičevič je bil slab, obupno slab pa je bil Jovič, ki je skočil komaj nekaj nad 12 m. Ne vem zaka j je prišel v Grčijo. Na zaprekah je vendar boljši Lončarič (to je dokazal na drž. prvenstvu v Belgradu), o troskoku pa sploh ne govorim. Krni Barometer-! sko stanje! Ternpe- ratgr« M* a t» 2 “ 3* % C 3* •o! O Veter (niner, lakost) Pada- vine , JS “■S s B a vrsta Ljubljana 7654 9-4 7'4 92 10 N* 4-3 dež Maribor 7649 90 6-0 9.) 10 0 5-5 dež Zagreb 7646 9-0 70 90 10 NE, 60 dež Belgrad 765-4 13-6 6-0 90 s 0 0-2 dež Sarajevo 764 4 16-0 9-0 90 10 0 1-0 dež Vis 761** 14-0 13-0 90 10 SEr 130 dež SpHi 761-9 20-0 12-0 80 6 ENE, 5-0 dež Kuniboi 762-i 19-0 15-0 90 10 NE« 50 dež Rab 761-5 15-0 13-0 90 10 SEr 37 0 dež □ubrovnlh 761-6 15-0 13-0 90 10 NNE, 230 dež Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Vremenska napoved: Deloma oblačno in spremenljivo vreme. Koledar Danes, četrtek, 12, oktobra: Maksimiljan. Potek, 13. oktobra: Edvard. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. t; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar. Vič, Tržaška cesta. Pevski zbor Glasbene Matico ljubljanske Ima izjemoma namesto drevi skupno pevsko vajo v letek, dne 13. t. m. ob 20 pod vodstvom ravnatelja Poliča Odbor prosi točno in v*e. Na šoli Glasbene Matice se je otvoril teSaj deklamacije, ki ga vodi prof. Osip Šest. Vsi interesenti se lahko še vpišejo v ta tečaj in dobe podrobne informacij« v pisarni Glasbene Matice. Na šolo Glasbene Matice se vpisujejo ie vedno gojenci za v6e ostale glasbene predmete. Koroški l>o posvečen II. prosvetni veiier, ki bo v petek, 13. t. m ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani, dohod iz Frančiškanske ulice. Za uvod bo 12 Ziljank v pestrih zlHanskih nošah deklamiralo zborno deklamacijo: dr. Pregelj: »Ubit zvon« Nato slede koroške pesmi z vaje: »Gor čez izaro«. Tretja točka je predavanje prof. dr. Ivan Grafenauerja: Stotrideset let rojstva Matije Majarja ziljskega. Predavanje bodo spremljale tudi skiop-tiine slike. Na ta večer posebno vabimo koroške rojake ui cernj. ljubljansko občinstvo, da se ga v čim večjem številu udeleie. Predprodaja vstopnic pn tvrdki Sfiligoj na vogalu za frančiškansko cer-kvijo in pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7. Sed ži 3 m 2 dm, dijaški in članski sedeži 1 din. Spored velikegfi umetniškega plesneaa vi> cer. e)anov Ballet« R„,se de Mont/C " o® iZ T™ ? Ma^8a Kiirboffla i« sledeči; Weber: SDeJllr I?" i* la Val6£ ? lpin: Vake de ‘»Poideš, narodnili « Ruski,Ples (na pot p uri ruskih Pea™0, P es najmlajSih Kflrbosovih učenl< Par°jmh Pe6r: Debus«y‘ L'apr<* mi 20: »Neopravičena ura Petek, 13 okt.: Zaiprio. Sobota, 14. okt. ob 20: »Celjski grofje«. Red B — Na 1500 m je odšel po strelu na čelo sku Pine vedno razboriti Dinu Kristea in Turk. vrsta je bila sklenjena do druge runde pred ciljem, ko se mi je posrečilo, da sem potegnil in vodil z 6 m naskoka pred Goršekom, ki je bi na čelu grupe. V zadnji rundi se je pričel seje pravi tek. Goršeka prehite in se mi pri bližajo. 200 m pred ciljem me prehiti Grk in rk. in to je stalo zmago. Do cilja sem s«' popravil, toda za zmago je bilo — žal — Dre-poznol K V disku (helenski cilj) je zasedel 3. mesto nas Alekso. Narančič je odpovedal. V skoku ob palici smo se slabo odrezali Bakov, ki se je vrnil z orožnih vaj, ni moRol nadomestiti svojega učenca Tenesta. Ivanuš si je pri skoku 360 cm udaril tako močno v nos da so ga odpeljali v bolnišnico. Kljub poškodbi bo odpotoval z nami domov. S štafeto, v kateri smo zmagali, se j© tekmovanje zaključilo. Kralj je za zaključek iger razdelil pokale Od naših sta jih bila deležna le Klinar in in> Stepišnik. Lepo in zadovoljno smo preživeli teh 14 dni izven mej Slovenije. Odhajamo veseli, ke. si spet želimo naših strmih gora. zelenih trri čev (tu je vse požgano od vročega sonca), bolj šega zraka. Dva dni bomo sicer potovali, kar bo neprijetno, toda navdajala nas bo vseskozi prijetna musel na dom. Ogenj, ki je ves čas iger gorel ▼ Studi onu - so ugasnili, belo zastavo balkanskih na rodov z oljkovo vejico so spustili in spravili Vse bo pospravljeno in postavljeno v stari tir Grki, ki so cel teden praznovali praznik miru so spet odšli na druga dela. Medtem ko bodi' pri nas te igre že pozabljene, bodo Grki šr vedno mislili na svoje zmagovalce, na igre in oljkovo vejico miru na zastavi balkanskih držav. Omenim naj še, da smo Slovenci priboriti domovini 15 točk — letos zelo malol Odpovr-dali ali manjkali so oni, ki so nam vedno prinašali pike. Na lanski Balkaniadi SK Planinei še ni bija zastopana z nobenim atletom: letos je postavila kar tri atlete, ki so prinesli od vseli slovenskih klubov .skupaj največ točk, in sicer 7'A; drž. prvak Primorie samo 3 in pol. Ilirija 4 in llapid 0 točk. Ko£jr. Angleško vojno letalstvo je v štirih tednih vojne preletelo milijon kilometrov Zanimiva izvajanja letalskega ministra Wooda Angleški letalski minister Kingsley Wood je razlagal pred dvema dnevoma priprave in delovanje angleškega vojnega letalstva. Tudi je podal pregled dela angleškega letalstva v sedanji vojni. Ko so bile 3. septembra letos brzojavno obveščene vse enote angleškega letalstva o vojni, sta bili mobilizacija in zbiranje letalskih enot na določenih krajih izvedeni z veliko brzino. Duh in morala letalstva sta odlična. Angleško letalstvo se zaveda, da je njegova dolžnost v tem, da premaga sovražnika in da enkrat za vselej naredi konec nasilju. Moštvo, ki se je udeleževalo dosedanjih letalskih akcij, je pokazalo izredno hrabrost. Niso se vsi vrnili. Letalski boji s podmornicami Že od prvega dne vojne je bila obalna letalska služba brez napake in odlična. Večjo brzino in odpornost svojega letalstva so Angleži izkoristili v sodelovanju z vojno mornarico pri uničevanju podmornic in pri vodstvu trgovskih ladij na varno. Že prve štiri tedne vojne so te letalske sile preletele nad mili- jon kilometrov na ogledniških poletih proti podmornicam in pri spremstvu trgovskih ladij. V tem času je bilo dano spremstvo za čez 100 ladij. V istem obdobju so letala v 72 primerih odkrila nemške podmornice. Izvedenih je bilo 34 napadov na podmornice, od katerih so bili nekateri brez dvoma uspešni. Obvestila glede Ribanja sovražnih podmornic in njihove vidljivosti v raznih vodah se izpopolnjujejo zaradi potrpežljivega opazovanja. Vrednost tega dela letal ni samo v številu napadov. Iz pripovedovanja nemških ujetnikov se je dalo ugotoviti, da je že samo navzočnost angleškega letala zadosti, da vpliva na podmornico, da se potopi in da ostane pod vodo. Prav tako tudi, da navzočnost letalstva često preprečuje poveljnikom podmornic, da bi napadali bojne ladje spremljevalke. Angleško letalstvo na francoskem bojišču Na zahodnem bojišču skoraj vsak dan prihaja do prask z Nemci. Številni in pomembni vojni poleti se izvajajo vsak dan nad nemškim ozemljem. Zbrana so bila pomembna vojaška obvestila, angleške letalske enote so se navadile ozemlja. Letalstvo prihaja ob dnevnih in ponočnih ogledih nad sovražno ozemlje ter s tem preizkuša obrambo, opazuje gibanje ter zbiranje sovražnih čet. Angleška letala so iz zraka slikala vso Siegfriedovo črto. Pred nekaj dnevi so angleška letala, ki so se dvignila z letališča na Francoskem, preletela Nemčijo od Saare do Severnega morja in do Helgo-landa in se brez nezgod spustila v Angliji. Daljši ogledniški poleti po več sto kilometrov so bili izvedeni ponoči ob hudih vremenskih, razmerah. Razmetavanje letakov, ki so namenjeni nemškemu narodu po velikem ozemlju sovražnega ozemlja je imelo veliko vrednost, ker je nemški narod s tem dobil potrebna obvestila. Veliko število teh letakov so Angleži nedavno našli tudi pri nemških ujetnikih, čeprav so bile določene velike kazni za tiste, pri katerih bi našli angleške letake. Trdno spanje Berlinčanov Ko se je bavil z uradnim nemškim sporočilom, da so berlinski meščani mirno spali med poletom angleških vojnih 'etal nad Berlinom, je sir Kingsley Wood poudaril da so angleški letalci po svoji vrnitvi povedali, da so jih nad Berlinom obstreljevali in obsevali z reflektorji. Zaradi tega se Angležem zdi, da so prebivalci Berlina ljudje, ki imajo silovito trdno spanje. Moški in ženske letalski prostovoljci Letalska služba je še dalje prostovoljska ter je nabiranje našlo sijajen odgovor med ljudstvom. Prva dva tedna po napovedi vojne je bilo sprejetih v pilotske šole 10.000 mož. Izdani so bili ukrepi, da se pospeši vzgoja moštva. Vse letalske šole so bile zelo razširjene, da bi izučile čim večje število pilotov, oglednikov in ostalih letalcev specialistov. Veliko število žensk se je oglasilo za službo v ženskih pomorskih letalskih enotah. Tudi veliko število bivših članov civilne letalske garde je sto^ pilo v vojno letalstvo. Boji, ki so se odigrali dozdaj, zlasti potrjujejo visoko vrednost angleških letal, ki jih sedaj uporabljajo v vojnem letalstvu. Angleška letala so boljša od nemških Slišati je bilo strašilne trditve glede silnih lastnosti nemških vojaških letal, zlasti lovskih aparatov. Toda izkazalo se je, da so najnovejše vrste angleških lovskih letal boljše od odgovarjajočih nemških. Nemško letalo znamke »Messerschmidtc, ki je nepoškodovano padlo v francoske roke, potrjuje to prepričanje. Nemške trditve o številu letal, ki so jih Angleži izgubili, so bile pretirane. Glede skrivnostnega napada na nemške letalske tovarne ▼ Friedrichshafenu je minister dejal: >Niti Francozi niti mi nismo odgovorni za ta bajni polet. Vse, kar smo dozdaj ukrenili, je bilo ukrenje-no obzirno, le to primerjamo z doseženimi uspehi pridobljenim skušnjam, potem so vsi ti napori popolnoma upravičeni. Letalstvo ima dovolj razloga, da je zadovoljno in ponosno | na to, kar je bilo doseženo prve tedne vojne. 1 Anglija je izpopolnjevala svoje letalstvo na ,x ' m 'mm Slika o potopu angleške letalonosilke »Couraggeous«. Slika je narejena po pripovedovanju rešenih mornarjev in predstavlja trenutek, ko se je ogromna ladja prevrnila. »Courageous« je bil torpediran 1?. septembra. Pri potopu so angleški mornarji s poveljnikom vred pokazali presenetljivo hladnokrvnost in pogum. Poveljnik je utonil z ladjo vred, mornarji pa so v trenutku, ke se je ladja naigmla, zapeli — pesem palčkov iz filma »Snegulčica« Med obleganjem Varšave je poljsko protiletalsko topništvo sestrelilo veliko število nemških bombnikov. Zgoraj vidimo eno izmed redkih slik iz obleganja Varšave, ki je mogla priti v tujino. Slika kaže sestreljen nemški bombnik pri osrednjem varšavskem parku ti široki osnovi ter postopno zviševala izdelovalno sposobnost. ^ Angleške tovarne iz dneva v dan zvišujejo število delovnih moči. Tudi se nove tovarne stalno izpopolnjujejo. Vsi načrti za razširitev^ tovarn bodo v kratkem izvedeni tako, da bo izdelovalna sposobnost dvakrat tolika, kakor je sedaj. Nekateri ljudje menijo, da je nemška proizvodnja popolna in da Nemci nimajo nobenih ovir in težav. Toda vemo za resne težave in ovire, ki so nastale v pemški proizvodnji. Ni razloga misliti, da Nemci nimajo vsaj toliko skrbi kakor Angleži. Najbrž pa jih imajo še mnogo več. Sodelovanje s francosko in čezmorsko letalsko industrijo Vojno letalstvo in proizvodnja letal je tudi v Franciji naredila velik korak naprej. Strokovno znanje francoskih inženirjev in tehnikov je prvorazredno. Velika vzajemna korist pa je bila dosežena po _ popolni in svobodni izmenjavi skušenj in idej. Zastopniki letalskih industrij obeh držav so imeli številne skupne strokovne posvete. Tako je bilo omogočeno, delati v popolnem soglasju ter ojačiti sodelovanje v korist obeh držav. Vsa moč angleškega im- perija se je zbrala za to vojno. Napori domi-nionov bodo v sedanjem spopadu mnogo večji kakor pred 25. leti. Velikega pomena je, da s? se Kanada, Avstralija in Nova Zelandija pridružile ukrepom, ki jih je predložila angleška vlada za izpopolnitev in razširitev letalskih sol. Moštvo, ki bo šlo skozi začetne letalske šole v Avstraliji in Novi Zelandiji, bo odšlo v Kanado na višje tečaje, nakar bo razporejeno med letalske oddelke dominionov ali pa med eskadrile, ki vodijo operacije. Na koncu svojega govora je Kingsley Wood naglasil, da bo razvoj letalskega pouka v dominionih imel za posledico, da bo prišlo iz dominionov veliko število pilotov, lovcev, oglednikov in topničarjev, ki bodo s sodelovanjem Anglije popolnoma zadostovali za vse potrebe. Kanada ima zato največji smisel za organizacijo. Angleško odposlanstvo z lordom Ruverdalom je že na potu za Kanado, da bi izdelalo s kanadskimi stro- kovnjaki skupen načrt. Tam se bodo sestala z angleško delegacijo tudi odposlanstva iz Avstralije in Nove Zelandije. Iz več razlogov f 1 1- — J 1 n 1o 1 o 't n rvrtl -a* .1 južnoafriška unija ni smatrala za potrebno, da bi se načrt raztegnil tudi na njo ter je izrazila željo, da bi si njeno letalsko osebje pridobilo potrebno znanje na domačih šolah. Minister je končal govor z besedami: >Iti bomo morali skozi skušnje in težave. Toda nihče izmed nas ne dvomi, da bodo naši letalci iz Anglije in iz čezmorskih dežel spet izvedli sijajne polete ter dokazali svojo požrtvovalnost takrat, ko bo prišla velika preizkušnja.« Mesto čednosti, zadovoljstva in sreče T Ameriki, kjer imajo vedno kakšen nenavaden dogodek ali kaj podobnega, imajo tudi mesto, kjer so doma vse čednosti in se njegovi prebivalci počutijo srečne. To je kraj Bonfield v drža- vi Illinois, ki ni v svojih čednostih samo srečen, ampak poznan po svojem strogem in resnem življenju, ki so sdi včasih že smešno. Igranje na karte v tem mestu sicer ni prepo-pedano, igrati pa ee sme samo kratek čas in ne za denar. Tako so igralci obvarovani kuge, ki se ob takih prilikah kaj rada pojavi v žepih igralcev in je talko tudi poskrbljeno za ravnotežje zepa. Ve*k zločin se seveda težko kaznuje. Mestno denarno gospodarstvo je vzorno, kakor tudi ostalo. Tu ne poznajo ne policije, ne zaporov in tudi nimajo oblasti, ki bi prebivalce moralno ali fizično učila spoštovati zakone, ker jih prebivalci spoštujejo sami. Tudi na nogometnih tekmah ni nobenega očesa, ki bi pazilo na prevročo kri in ne pride do takih tragično-veselih dogodkov kakor drugod po svetu. Že od leta 1882 ni bilo v tem kraju nobenega zločina, krajevna kronika pa je do sedaj zabeležila samo en samomor. Nekoč so zalotili nekega pijanca, ki je prikolovratil dobro natrkan iz nekega sosednega kraja. Peljali so ga domov in mu po primernem času dopovedali, da Bonfield ni kraj, kjer bi pijanci in krokarji laj-Sali svoje težke glave. Razporoke ne poznajo, vsako leto pa je nasprotno mnogo porok in skrbi zaradi padanja števila rojstev ne poznajo. Bilo je tudi nekaj porok v zelo zrelih letih, toda »novo-poročenci« so se opravičili z izgovorom, češ da se že težko obrnejo in sezuvajo in da jim je nerodno iskati ljudi, ki bi jim pri tem pomagali. Kakor ne poznajo ločitev in podobnih modernih norosti, tudi ne poznajo raznih škandalov, družinskih prepirov in raznih >častn,ih< zadev in podobnih dogodkov, ki dajejo našim paragrafom mnogo nepotrebnega dela. Njim je čast in vse druge človeške čednosti stvar notranjega doživetja in osebne veljave, ne pa stvar sodnijskih odlokov. V tem kraju nihče ne pije, seveda ne v našem pojmovanju, ker kdor pri nas pije, misli, da mora biti pijan, ne igra, se ne trapi z brezmiselnim ljubimkanjem, nihče ne stori ničesar slabega. Vse živ- ljenje je urejeno na verski podlagi, čeprav je «J tega kraja oddaljen Chicago samo okrog 100 km, se vendar ne poznajo tu prav nič pogubonosni vplivi velemestnega življenja. Mnogokrat se zgodi, da izvabi svet kakšnega prebivalca tega kraja med se, in zapusti svojo domačijo. Toda kmalu se mu stoži po rojstnem kraju, pa ne kot »ptica s strtimi krili«, ampak kot človek, ki je prišel do spoznanja, da je_ »ljubo doma, kdor ga ima«. Kraj nima ne gledališča, ne kina, razen poleti, ko občina prireja zastonjske predstave. < ki n m Po vseh teh vrlinah se človek vpraža, prebivalci preganjajo čas. Časa namreč sploh ne preganjajo, ampak ga koristno in pametno izrabljajo. Po napornem dnevnem delu si privoščijo kaj krepkega za pod zob, potem kaj čitajo — so namreč vneti Štalci — in gredo spat, da se zopet odpočijejo za delo prihodnjega dne. Za ples ne kažejo posebnega veselja, kar kaže dogodek, da je, ko je mestni svet sklenil prirediti plesno prireditev, prišlo tako malo ljudi, da je morala občina plačati godbenike iz svoje blagajne. Zgodilo se je baje tudi, da se je našel nekdo, ki je hotel preobrniti red in je vzel v najem kavar-no, da bi se tam zbirali duhovi, ki radi praznijo čaše. Toda najemnik je praznil čaše na svoj račun in je moral potem vse popustiti. Ta kraj je res čisto amerikanski in mogoč samo v Ameriki. Ne bi bilo napak, če bi bik) na svetu kaj takih krajev. Radio Četrtek, 12. oktobra: 12 Veseli napevi (plošče) — lfl.45 Poročila — 13 Napovedi — 18.20 Iiadiiski Šramel ~~ 18 lil^S?nvf!nmf Pee^.r spored H-adijskega orkestra Tm io Slovence (g. dr. Kudolf Kola- ^ P0™*!!* - 13.20 Nac. ura: V teb težkih dneh .. (Pahor Drago, Ljubljana) — 10.40 Ob-ja,ve lt).50 Deset minut zabave — 20 Iz slovanske klavirske literature, predava in na klavirju ilustrira ?rof; M* Škerjanc — 21 Reproduciran komcert simfonične glasbe — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Zvoki v oddih (Radijski orkester). Lojze Pajtler: BEG IZ TI10SKE LEG M E .51 Pred božičem pa emo si nakupili dobrot, kar smo jih mogli dobiti. Tudi zelenja eno nabrali im si po 6voje ustvarili videz, da imamo božično drevo. Bil je čuden božič, nikdar ga ne bom pozabil. Doma je bilo najbrž vse v snegu, mraz, da je škripalo in že dolgo večerov pred božičem so bili ljudje vsi drugačni. Vsaj tako ee mi je zdelo, ko sem se spominjal na ta sveti večer nazaj, tja daleč v otroška leta. Tu ni bilo mogoče čutiti nič božičnega. Na sveti večer ni bilo sledu o polnočnici. Sicer smo 6i bili nahranili vsak denarja, kar si ga je kdo mogel, nabrali smo tudi zelenja, da bi bilo v kasarni vsaj malo božičnega, toda dom in njegov čar se nista dala privabiti sem ▼ Afriko. Skoraj ga ni bilo med nami moža, da ne bi bil čutil, da je ta večer poseben, drugačen, kakor pa so bili sicer večeri v legiji. Vsakdo se je držal zase in se izgubljal v spominih, na vsakem je bilo videti nekaj, kar j« bilo- podobno pričakovanju. Za denar nismo mogli dobiti drugega boljšega kakor vino. In tiste ure, ko je tam daleč doma ugašalo zimsko sonce in je sveti, mrzli zrak ovijal hiše in gore, so legionarji vlačili iz točilnice steklenice in se iz obupa napili do mrtvega. Nihče jim ni mogel zameriti — nekako so morali zadušiti v 6ebi 6pomine, katerih se ob takih dneh ne otrese nobena duša. Jaz sem šel na podvečer iz kasarne in sem dolgo 6edel na podrtem zidu. Bilo je vroče, čeprav je bilo sonce že padlo nekam v morje. V palmi nad menoj je pel veter od vzhoda, veter od Betlehema ... Ta pesem je bila edina, ki _me je spominjala božiča. Hlastno in žejno 6em jo poslušal. V sobo, kjer sem bil jaz, so se pozno zvečer nagnetli tudi vojaki iz drugih sob v kompaniji, tako, da smo se drenjali ko sardine. Ko je bilo že čez polnoč (zaradi božiča smo imeli prosto do jutra), so se nekateri sporekli, in čez nekaj minut je bil že pretep, v katerega so posegli še ostali, ki so hoteli pomagati svojim prijateljem. Takoj v začetku je nekdo razbil žarnico, in pretep se je nadaljeval v temi. Ta je bila najbolj usodna za nedolžne, kajti pretepali so se vsevprek. Neki Rus je pograbil končnico postelje, ki je stala ▼ drugem kotu sobe, podrl posteljo in zavihtel končnico v gručo. Ker 6em bil že v postelji, in prav tako tudi tovariš Mayert, sem se potuhnil pod odejo in samo čakal, kdaj bo kaj priletelo vame. Mayert je že 6kupil svoje, tako da je še pod odejo dobro čutil trdi vojaški čevelj na glavi. Ker je bilo vedno nevarnejše, sva hitro pograbila obleko in skočila skozi odprto okno, ker do vrat nisva več mogla priti. V tistem trenutku pa sem že zapazil stražo, ki je obkolila vso 6tavbo in ni pustila nikogar ven. Naslednji hip ,6e je na vratih pojavil častnik in dva podčastnika z revolverji v rokah. V nekaj trenutkih 60 ustavili pretep. Takoj nato je častnik zapovedal, da moramo vsi na dvorišče eden za drugim. Kdor je bil ranjen, ga je častnik takoj izročil straži, dočim je nas ne-ranjence poslal na dvorišče. Po tem pregledu so vse krvave odpeljali v zapor, ostali smo se lahko vrnili v sobo. Če si bil krvav, je bil to že 1 zadosten dokaz, da si «e pretepa udeležil, vseeno je bilo ali tvorno ali trpno, v zapor si šel. Takoj po božiču ao začeli govoriti, da 6e zbirajo Nemci na meji španskega Maroka in nameravajo vdreti v francoski Marok. Bili smo že sredi španske vojne. Tedaj so začeli Nemci dezertirati kar v skupinah, vendar so skoraj vse ujeli, ker so imeli stražo na meji ojačeno z Marokanci. Kmalu po novem letu 60 nam naznanili, da bomo sodelovali na 14 dnevnih manevrih v Sefrou Ker pa sem si zvil nogo v gležnju, nisem šel na manevre, ampak sem 06tal v vojašnici, kjer naj bi s kaporalom-6kladiščnikom — bil je Poljak — čistil obleko. V skladišču naj bi nama pomagal tudi neki Nemec, krojač, ki bi takoj zašil, če bi bilo kaj strgano. S krojačem sva 6i postala precej dobra prijatelja. Ta mi je tudi povedal, da je kaporal zloben človek, ki naj 6e ga kar se da varujem. Nemec je imel prav, ko me je 6varil. Nekega dne me je kaporal pustil samega v skladišču s pripombo, da lahko delam sam in da mora on po drugih opravkih. Ko sem prišel drugo jutro zopet na delo, me je strašansko nahrulil, kam da sem dal pet parov čevljev Začudil sem 6e, kako to, 6icer pa, sem mu dejal, da prejšnji dan nisem štel, koliko čevljev je v skladišču. Prej 6em že slišal, da se je večkrat pripetilo, da je kakšna reč zmanjkala celo v skladišču, a krivca niso mogli dobiti. Pravili so mi, da 60 kaprali kradli na debelo m da 60 ukradeno blago prodajali Zidom. _ Ko sem 6e izgovarjal, da v vsej stvari ne vem nič, se mi je kapral pravil, češ, zdaj smo pa dobili tička. Med tem je že obvestil dežurnega podčastnika, ta pa poročnika. ... Čez pol ure je že prišla komisija, ki je ugotovila, da res manjka pet parov čevljev Izgovarjal sem se, da med tem časom sploh nisem bil v mestu, ker me noga še vedno boli. Toda takoj so me zavrnili s tem, da pride lahko kdo drugi in odnese, da ga le o pravem času obvestim. Zdaj je šlo ko bliski Takoj so me odvedli v zapor, kjer sem bil zaprt en dan. — Drugo jutro so me peljali pred polkovnika Mendoza. Vprašal me je, zakaj sem naredil tako neumnost, ko bi bil lahko vedel, da me bodo takoj dobili. Spraševal me je tudi, komu sem prodal čevlje. Po pravici sem mu povedal, da 0 tej stvari še vedel nisem ničesar, dokler me ni nahrulil kaporal. Polkovnik mi je nato rekel, da bom 6am kriv, če pridem v Colomb-Bčchar Colomb-Bechar je bila kaznilnica za legionarje • • • , Straža me (e nato odvedla v zapor, kjer je bilo že nekaj drugih kandidatov , za to strašno ječo. Poizvedel sem, koliko ! je najmanjša kazen ,za katero more člo-vek priti v Colomb-Bechar Star legio-1 nar me je potolažil, da najmanj devet 1 mesecev. Bil sem taml Mnogo 6em slišal pripovedovati o Colom-Bčcharju, toda kar sem doživel, je bilo strašnejše, ko vse še tako izmišljeno pripovedovanje Naslednje jutro 60 nas odvedli s stražo na cesto, kjer nas je, uboge grešnike, že čakal kamion. Ravno tako se mi je zdelo, ko takrat, ko 6em šel prvič v Ksar-es-Souk, samo da sem takrat potoval kot svoboden legionar, zdaj pa kot ujetnik. Za Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani: Jo*e Kramarič. - Iidajatelj: in*. Jo*« Sodja. - Urednik: Mirko Javornik - m TraSanM. _ .. . . . »Slovenski dora< iibaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, ca inoiemstvo 25 din. Uredništvo; Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 4001 do 4005. Uprava: Komtarieva ulica «