Naši deželni poslanci. Kdor sasleduje delnv&t-je n»$>h deželaih poslancev v Gradcu, lahko razv-idi, da se največ predlcgov, katere so staviii, bavi z različnimi vremeaskimi nesrečami in nezgodami, ki so zadele slovensks voliice. To pač let( s ni aobeno čudo! Žs dolgo niso vremenske nesgode tako zasledovale naiega spcdnieStajerskegs Ijudsiva kakor ravno tekoce leto. NaSi slovsnski posianci torej dokažujejo s svojimi tozadevnicai predlogi, da poznajo položaj svojih voliicev ic da tudi asa nje kaj sterijo. Slovenski poslaaci pa so stavili letoa tadi več prediogov zaradi deželnib zav a v o v a s j, tako predlcg zaradi zavarovanja iivine in zavaro?anja proti toei. Tudi za deielno savarovanja proti cgBju bodo naSi pcsl&nci glasovali, kadar bo prisls ia zadeva v deželnem zbcru \ resno pretresovanie. Zakaj pa se aavzemajo kmetski poslanci sedaj naeokrat za taks deželaa zavarovan]a? Znano je namreč. da imajo enake zsaebne zavarovaloiee velikanski čisti dobiček pri svojern podjetja. Ne tisočaki, ampak milijoni in tnilijoni se stekajo v nadomestilne zakiade zavarovalaice in v žepe onsh bogatnSev, ki 80 ust&ncvili s svojim deaarjem zavarovalns zavode. NaSi uoslanci pa si mislijo: Vse te milijone bi lahko imela dežela, ako bi ona s&ma. ustaaovila in vcdils enake zsvarovalniee. Ia milijoDe na8s dežela krvavo pctrebuje, kajti nemika večina slabo gospodari. IavTjSe veliko tudi z& oepotrcbne ceei kskor so gledaliS5a, iahalnice, drsaliSCa, studenten- htlmi itd., a denar si hooe dobiti le % zviSanjem dcklad. NaSe deželne doklade pa so itak že 51 % vžsoke in kmeije jih že ležko plačajejo Deželne zav&rovalnice bi postale za deželo sovi denarai ?iri, kibi davkoplačevalcsm mnogo pomagale. Nasi posJanci so torej izveatno dobro ravnali, da so siavili predloge za deželne zavarovalniee Bati se \s pač, da nemSko-nacionalna veftius, v kuteri sedijo tudi Stiger, Ornig, SUtilner in kjer bi sedel tudi Wratschko, ako bi tako sijajno ne propadei, cdkionijo veiekoristne predicge zaradi zavarovalnic. Saj ta večina, v kateri sed jo bogati tržaai in mežčaoi, noče nič atcriti za ahogega kmeta, kakor je to dokazala tudi z odkionžtvijo z& kmata potrebnih zadrug. Toda slovenski posianci si iahko umrjeio roka, cni so storiii svojo dolžnost. Jeza bedflih, zapašSenih kmetov se p-t «aj obrne potein proti onim zasIepliencstD, ki se lovijo pri vsaki voliti'i sa ii&ke aeajških trisno? in meSSanGv, vs*!ed česar mora mes^«Bs'\O-lržsSka večia* v dežalasm zboru misliti, da mnogi kmet]a soglašajo i njeno kmetu so?ražno politiko. Nemčnrji med kmetj, na| pot3m bsrejo »Štajerca« ali ne, ki glasujejo proti slovenskim kmetskim poslancem, niso torej samo izdajalci na§?ga jezika, ampak tudi izdajalci naSega kmeta!