Poštnina plačana T gotovM. Stev 44* Upravništvo „Domovlneu V Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine44, Knaflova nllca 5/11, telefon 3122 do 3128 Izhaja vsak četrtek NaroMna ta tazerastro: četrtletni) t Dia, polletno 18 Din, celoletno St Oln ta Mt zemstro razta »merlkei Četrtletno II Din, ponetno 24 Dia, celoletno (8 Dla| Amerika leti« I dolar. — Račnn poŠta« hranilnica, podražnlee t Ljobljant, it 10.111. Po volitvah spet na delo Spet so občinske volitve za nami in z njimi volilna bortoa, kakršne v Sloveniji že dolgo ne pomnimo. V kolikor se je vršila po časopisju, ji je lahko bila priča in jo spremljala vsa naša javnost, ljudje po deželi pa so jo videli v svojih in sosednih občinah. Vsi nam bodo priznali, da je bila borba z naše strani stvarna in dostojna- Zlasti kar se tiče našega lista, smo pisali o naših občinah in o volitvah trezno in preudarno in nismo sledili zgledu listov, ki so brez sramu često pisali trditve, ki so daleč, daleč proč od resnice. V zgodovini našega političnega življenja so medijske volitve gotovo pomemben dogodek. V mnogem oziru so značilno znamenje današnje neustaljene dobe, ko ljudje iščejo rešitve in izhoda. Po strasti narekovana gesla pa nikakor ne kažejo prave poti. Kaj čuda, da si ljudje vsaj v občini, svoji najbližji skupni edinici žele vidnega dela in zato sposobnih ljudi. Zato nismo hoteli, da bi se pri občinskih volitvah bojevale politične stranke, marveč smo priporočali sestavo list in izbiro kandidatov iz vrst najboljših občanov. Tudi vodstvo Jugoslovenske nacionalne stranke v Sloveniji je izdalo navodilo, naj se nikjer ne postavljajo službene liste JNS, marveč naj organizacije delajo na to, da se se-etavljao liste z naboljšimi gospodarji in najuglednejšimi občani, ki bodo sposobni in voljni voditi naše občine k napredku in blagostanju ter odločno zastopati prave interese občanov. V nasprotju s tem našim stališčem so skušali nasprotni listi dati občinskim volitvam izrazito strankarski značaj. Razvili so borbo, kakor da gre, če že ne za večno življenje, pa vsaj za zaščito življenja slovenskega katoliškega (ljudstva pred brezbožnimi komunističnimi tolovaji. Uporabljali so sredstva, ki morajo na koncu njim samim največ škodovati. Poznali in spoštovali niso nobenih mej in obzirov, niti ne onih do zasebne časti in poštenja- O izidu volitev so zaenkrat javnosti na razpolago samo službena poročila. A tudi uradno objavljene številke nudijo poučno sliko. »Slovencev« mladi kričač »Slovenski dom« jih je prinesel pod velikim, celostranskim naslovom »70.820 glasov za JRZ, za JNS pa le 921«. Tak način poročanja nacionalne javnosti prav ni čne razburja, ker ga je od listov iz Kopitarjeve ulice že vajena. Iz številk, ki jih je objavil »Slovenski dom«, pa je razvidno, da je bilo v občinah, ki so v nedljo volile, 153.751 vpisanih volil-cev. Od teh se je volitev udeležilo 97.276 ali 63.27%), medtem ko 56.475 volilcev ali 36-73% ni volilo. JRZ je po teh poročilih pirejela 70.820 glasov, kar znači 46%> volilnih upravičencev, dočim ostalih 54% ni volilo, ali je volilo za druge liste. Enako nazorno in zanimivo sliko dajejo podrobne krajevne številke, ki jih pa seveda lahko presojajo le poznavalci dotičndh krajev. »Slovenec« in njegovi listi delajo velik šutnder, da bi z njem pokrili svoj dejanski poraz. Naša napredna javnost je z nedeljskimi politvami zadovoljna in so ji v tako vežkih okolščinah izvojevani uspehi v zadoščenje in zadovoljstvo, še z večjo vztrajnostjo in večjo požrtvovalnostjo se bomo lotili nadaljnjega dela za korist Slovencev In Jugoslavije. Poleg sušenja sadja hoče v bodoče dru-štvo prav posebno pospešiti produkcijo brezalkoholnih sadnih sokov. V drugih državah so v tem oziru daleč pred nami. Sad« jarsko društvo hoče, da jih dohitimo, ken je zlasti za našo banovino, kot tujsko« prometno in turistovsko pokrajino, kamor prihaja lepo število tujcev, nujno potrebno. Društvo bo imelo zalogo najnovejših potrebščin za brezalkoholno produkcijo. S tem bo interesentom izdatno olajšana nabava potrebnih aparatov in sredstev za napravo brezalkoholnih pijač. Prepričani smo, da bo oblast podprla to stremljenje in bo odredila kmetijskim šolam in kmetijskim zavodom, da bodo posvečali v bodoče vso pažnjo in bodo prirejali posebne tečaje za one, ki se žele v tej pa« nogi poučiti. Vsa tujsko prometna društva, restavracij je, hoteli, točilnice, kavarne, planinski domovi in koče se bodo morali založiti z brezalkoholnimi pijačami, da bodo točili poleg malinovca tudi naravne sadne in grozdna sokove. Iz gospodarskih in zdravstvenih ozirov bo dalje nujno priporočljivo, da bodo podpirale to koristno in važno prizadevanje Sadjarskega društva tudi bolnice, zdravilišča In letovišča. Sadjarsko In vrtnarsko društvo si tudi prizadeva, da se v bližnji bodočnosti ustanove matični nasadi z različnimi, posebno z novejšimi sadnimi sortami, ki jih je treba preizkusiti. En tak nasad naj bi bil v vinorodnem, drugi v srednjem in tretji v visokem pasu. Naloge, ki si jih je nadel glavni odbof Sadjarskega in vrtnarskega društva za bližnjo bodočnost, so velikega gosnodarskega pomena, zato pričakujemo, da bo deležen vsestranske pomoči in podpore. Novo vodstvo Gasilske zveze Z odlokom ministra za telesno vzgojo stat razrešena dosedanja uprava in starešinstvo Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije, na novo pa so imenovani: za starešinstvo zveze dr. Dušan Kastel, poveljnik prostovoljne gasilske čete v Beogradu, za prvega podstarešino Stanko Žagar, sta« rešina gasilske zajednice savske banovine, za drugega podstarešino Fran Snoj, poveljnik prostvoljne gasilske četa v Gornji Radgoni, za glavnega urednika glasila zveze LJude* vit Musck, podstarešina gasilske zajednic® dravske banovine, za člane uprave: Stojan Bijelič, starešina gasilske zajednice vrbaske banovine; Josip( Jenko, član prostovoljne gasilske čete, Milo-rad Cavdarevič, starešina gasilske zajednica' moravske banovine, dr. Anton Kodre, član prostovoljne gasilske čete v Ljubljani; inž, Josip Dražič, podstarešina gasilske zajednice zetske banovine, Franc Kramberg, član uprave gasilske župe Maribor, Stevan Mat* kovič, prvi podstarešina gasilske župe Beo-grad-Zemun-Pančevo, inž. Fabijan Lukas, starešina gasilske zajednice primorske ba- Skrb za bodočnost našega sadjarstva Zaradi izredno slabe letošnje sadne letine ni med sadjarji tistega življenja, kakršnega smo vajeni vsako jesen, ko so se vrstili po sadjarskih podružnicah sadni ogledi, sadni sejmi in lepo prirejene sadne razstave. Kakor pa je delavnost sadjarjev na zunaj nekako omrtvila, so pa toliko živahnejši pri delu in pripravah za boljšo prihodnjost. Od mnogih strani nam prihajajo poročila, da se enujejo nove sadjarske podružnice, v katere stopajo zlasti mladi gospodarji, ki se zavedajo, da je sadjarstvo danes najdobičkanos-nejša panoga. Podružnice se pripravljajo za zimska predavanja, tečaje in sestanke. Nabavljajo sadno drevje in sredstva za zatiranje sadnih škodljivcev. Pretekli teden Je zboroval glavni odbor Sadjarskega ln vrtnarskega društva, ki je sprejel za povzdigo sadjarstva važne sklepe. Društvo bo začelo izdajati priročne cenene brošurice, v katerih bodo poljubno obravnavana najvažnejša sadjarska in vrtnarska vprašanja. Prvi dve knjižici: »Škropljenje« in »Zelenjad« sta poverjeni v sestavo strokovnjakoma ravnatelju Jos. Priolu in strokovnemu učitelju Fr. Vardjanu. Krog predavateljev, ki bodo hodili in bodrili sadjarje in vrtnarje po sadjarskih in vrtnarskih podružnicah, se je izdatno povečal z mladimi in dobro pripravljenimi predavatelji — praktiki. Tudi v tem letu se bodo vršili sreski zbori podružnic. Predloge in nasvete lanskih zborov proučujejo posebne ankete, ki bodo sestavile smernice za letošnje zbore. Za povzdigo sadne trgovine bo priredilo društvo prihodnjo jesen sadni sejem s sadno razstavo v Mariboru. V ta namen je izvoljen poseben odbor, ki bo pritegnil k sodelovanju vse podružnice, da bo na tem velikem sejmu in razstavi zastopana s sadjem vsa banovina. Ob priliki sadnega sejma in razstave se bo vršil v Mariboru tudi sadjarski kongres, na katerega bodo prišli sadjarji in strokovnjaki vše države. Ne dvomimo, da bodo naši sadjarji, posebno pa sadjarske podružnice pokazale, da je naše sadjarstvo lepo napredovalo in je naše sadje sposobno za svetovno konkurenco. STRAN 2 DOMOVINA št. 44 novine; inž. Borivoje Popovič, starešina gasilske zajednice vardarske banovine, J. An-draševič, starešina gasilske župe Bjelovar; Viktor Vukelič, blagajnik gasilske zajednice savske banovine; Franjo Lončar, tajnik gasilske zajednice savske banovine in Ham-dija Korkut, prvi podstarešina gasilske zajednice drinske banovine. Nova uprava jeprevzela funkcije danes 26. t. m. Še nekaj o kmečki zaščiti Pišejo nam: So to kraji kot na primer Haloze, ki so že več let pod »blagoslovom« nesreče. 1932. 1. — toča pred branjem (uradno ocenjena 95%), 1933. L — popolnoma isto, 193* 1. rani mraz in megla sta uničila ves pridelek. 1935. 1. zopet toča, 1936. 1. toča in zelo slab pridelek, tako da se je namesto 10 hI nabralo komaj 1 hI. Vem koliko plačajo za 1 liter Haloža.na po gostilnah, v Halozah ga lahko kupite po 1.25 Din, Kraj je obubožan, nekateri so pozabili, Ikedaj so zadnjikrat plačali davek brez asistence finančnega organa. Večina ne more pošiljati dece v šolo, ker ni obutala, ne obleke. Sosed sosedu ne more pri delu pomagati, ker ni oblečen za zimo in svoje »cape« varuje. Poslanci, ki so rabili naše glasove se pred nami na glas čudijo našemu siromaštvu. Zdi se mi, da so biSi na shodih gg. poslanci sami najboljše oblečeni. Zdravnkiik, ki pregleduje šolsko deco, je dognal pri večini (60%) tuberkulozo. Davčni uradniki obupujejo pri izterjavanjiu davka. Sedaj pa pride še ljubi 1. november. Na kak način naj plačamo? Občinski uradi ne Izdajajo potrebnih potrdil za sodišče, ker še niso dobili pravilnika. Torej bomo šli med brezposelne iin dobivali podpore ? Kaj bi rekli, g. urednik, če bi zahtevali mi, da bi naše kmečke zadeve urejevali gospodje, ki se razumejo na pšenico in krompir. Ali bo rok za vplačilo prvega obroka na kmečke dolgove podaljšan? Kakor znano, zapade po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov 1. novembra v plačilo prvi obrrg dolga. Beograjski »Jugoslovenski kurir« poroča, da bo treba kmetom plačati okrog 370 milijonov Din. Po njegovih informacijah se zdi, da bo rok podaljšan najmanj za mesec dni ali za dva meseca, tako da bodo morali kmetje prvi obrok do 1. januarja. Pravilnik še tudi ni gotov ln Privilegirana agrarna banlka še nima nikaikih podatkov. Kadair jih bo dobila bo treba dalj časa, da bo gradivo uredila, saj gre za 700.000 dolžnikov, od katerih Imajo mnogi po več dolgov. Privilegirana agrarna banka bo morali tudi najeti kakih 500 ali 700 novih uradnikov, z delom pa bo mogla pričeti šele v začetku decembra. Politični pregled Preteklo nedeljo so se vršile v večini občin naše banovine občinske volitve. O izidu je bila izdana naslednja uradna objava: Izmed 153.751 vpisanih volilcev se je udeležilo volitev 97.276 volilcev ali 63.27°/o. Glasovalo je volilcev za JRZ 70.820 JRZ v kompromisu z drugimi strankami 7.149 skupno opozicijo 17.157 JNS * 921 Jug. nar. str. (dr. Hodžera) 21 Nemce 1.208 V odstotkih za JRZ 72.80 za JRZ v kompromisu z drugimi strankami 7.34 za skupno opozicijo 17.64 za JNS 0.95 za Jug nar. str. (dr. Hodžera) 0.03 za Nemce 1.24 Volitve so se vršile v 225 občinah Zmagale so: JRZ 184 občinah JRZ v kompromisu z drugimi strankami v 13 „ skupna opozicija v 24 „ JNS 1 Jug. nar. str. (dr. Hodžere) 0 „ Nemci v 3 „ V odstotkih: JRZ v 81.8% občin JRZ v kompromisu z drugimi strankami v 5.8°/o „ skupna opozicija v 10.7°/» . JNS v 0.4°/o „ Jug. nar. str. (dr. Hodžere) 0.0% M Nemci v 1.3% „ Vloženih in potrjenih je bilo skupaj kandidatnih list in sicer za JRZ 261 JRZ v kompromisu z drugimi strankami 40 skupno opozicijo 110 JNS 6 Jug. nar. str. (dr. Hodžera) 1 Nemce 3 Ako se k rezultatom teh volitev prišteje-jo še rezultati volitev, ki so se v 75 občinah že prej izvršile, potem je dobila JRZ 88°/» občin, opozicija pa 12% občin. Občinske volitve so bile to nedeljo tudi v 77 občinah na Hrvatskem. Kakor je bilo pričakovati, je povsod zmagala liste bivše HSS, v nekaj občinah celp take, ki jih dr. Maček uradno ni priznal za svoje. Le v Srbskih Moravicah je zmagala lista JRZ, dorim so tukaj mačkovci nastopali skupno s SDS. Te dni je odpotoval ministrski predsednik in minister zunanjih zadev dr. Milan Stojadinovič v turško prestolnico Ankaro, da utrdi in poglobi prijateljske in zavezniške odnošaje med Turčijo in našo kraljevino. Kakor znano, je predsednik turške republike Kemal Atatiirk iskren pristaš balkanskega sporazuma, ki je bil sklenjen v ta namen, da se prepreči in onemogoči vmešavanje drugih držav v zadeve balkanskih držav, kar je v preteklosti prineslo narodom mnogo nesreče, balkanskim državaim pa je čisto po krivici nadelo naslov večnih ro-goviležev. " Na drugi strani se tudi Mala antanta živahno giblje in je pretekle dni češkoslovaška prestolnica Praga pozdravila v svoji sredi odličnega gosta, romunskega kralja Ka-rola Ta sestanek vladarjev je prav tako velikega pomena za skupen postopek treh držav v današnjih razburkanih časih Med Nemčijo in Italijo je nastopila menda doba prijateljstva. Pri nedavnem posetu Mussolinijevega odposlanca in zeta grofa Ciana je predsednik nemške republike Adolf Hitler v nosebni ^vrlienci naznanil italiian- T0NE BRDARt 12 ¥elika ljubezen R0]«AN IZ PRETEKLIH Dfll Živci so ji drhteli in zato je šla za pol ure na vrt, da bi se pomirila. Ko se ie vrnila in stopila s temnega hodnika v veliko vežo, ie zagledala pred stopnicami Rocheforta in nekega mladega, elegantno oblečenega gospoda V prvem trenutku ie spoznala Hugona. brata grofa Stanka in se je tako prestrašila, da ni mogla več premakniti nog. Kako, po kaj je prišel Hugo sem? Ali ie prišel zaradi nje? Te misli so ji rojile po glavi. Stisnila se je k steni in drhtela. Gospoda sta se prijateljsko, ljubeznvo pozdravila in Šla v veliki salon, ki je bil poleg veže. Nekai ji je reklo, da »e stopila za njima. Morala ie zvedeti, ali ji morda ne grozi nevarnost. Smuknila je v temno dvorano, ki je bila zvezana s steklenimi vratj s sosedno sobo kjer so bile slike prednikov Ustavila se je pri steklenih vratih. Vrata so bila sicer trdno zaprta, toda med barvanm 9teklom je bilo majhno okence ki se ie dalo odpreti To napravo je bi'a Cvetka pred kratkim ooazila. ko je služabnik pospravljal dvorano Tiho in previdno ie odprla okence, pa samo za prst na Široko, da je ne bi kdo opazil. Moža sta se pogovarjala tako tiho, da ie Cvetka samo včasih -lieu? kakšno besedo. Opogumila se ie in odpr'a okence bol: na široko. Zdai .1e lahko pregledali salon. Hugo je sedel pri mizici, kier je sluga položili cigarete in vina." Rochefort pa je stal zraven njega Oba sta bila vid')-i zelo razburjena in sta očitno govorila nekaj zelo važr,*ga. »Ona je torej še zmciom živa?« ie slišala govoriti Hugona. »Vraga, to se mora vendar končati!« »Da. končati se mora!« Je odvrnil Rochefort. Tako ne more več iti. Da. če bi starec umrl...« »Stari menda še ne misli tega. kaj?« ie surovo deja' Hugo »No sad te on ne ovira!« »Biti oa moram le zelo previden, kajti če bi zvedel, kdo je najina ujetnica v rotundi. potem bi zvedel tudi za najino skrivnost in moje upanje bi splavalo po vodi.« »Izdaje se ti pač ni treba bati. Služabni-štvo ti je zvesto, sicer pa tako nihče drug ne ve za jetnico, kakor troti sluga Blaž!« ga ie pomiril Hugo. »To je res! Toda tudi neka druga oseba, neka tuika ib je našla in ta me lahko izda.« »Hudiča! Kdo pa?« »Nova strežnica molje ga strica, usmiljena sestra in krasno dekle vrhu tega.« »Daj, da se zaljubi vate, potem pa bo vsa tvoja in se ti ne bo treba bati!« »Za kaj takega ona ni. Sicer pa jo moraš poznati, Hugo! Iz njenega pisma, ki ga je hotela poslati nekemu duhovniku, sem zvedel precej o njenih razmerah. Ona je bila namreč ljubica tvojega brata.« »Kaj? Lepa Cvetka?« se je začudil Hugo. »Ta je tu?« »Da. Cvetka Malinšek se piše.« »Da. to je ona! Sto vragov! Tako sem io spet našel! In ona ve za najino skrivnost?« »Še ne vsega. Tega še ne ve, da je...« Nadalnjih besed Cvetka ni mogla več slišati. ker jih ie Rochefort šepetal in ie tudi Hugo govoril prav tiho. Samo posamezna besede ie še razumela: »Da — tvoja žena ..« Kdo jih ie izgovoril? Rochefort? Ali ie ief niča niegova žena? Cvetka se je stresla od razburjenja, ko je poslušala. »Dobro.« je dejal Hugo čez nekaj časa glasno. »Tako bova naredila Prav imaš. Oba je treba odstraniti. Lepo Cvetko lahko meni prepustiš.« Cvetka je vztrepetala, ko je zaslutila Hu-gonov sramotni namen. »Da, tebi se dobro godi!« je dejal Rochefort, ko sta vstala in ie Hugo odhajal. »Ti si dosegel svoj cilj! Zdaj si gospodar ogromnega premoženja Ampak po pravici mi t>o' vej: Ali je tvoj brat res kriv?« »Seveda je!« je hladno odgovoril Hugo^ Kdo drug nai bi bil to storil? Zanesljivo bo obsojen, da mi ne bo več delal napotja!« »Ali reisii nekoliko pomagal, da se je sum oibrnil nanj?« je vprašal Rochefort. »Seveda sem! Drugače bi bili prav tako lahko trdili, da sem jaz kriv!« »Hm, hm,« je zagodrnjal Rochefort ln nekako sumljivo pogledal grofa Hugona. »Ti si znal zmerom dobro igrati!« Upam. da se naposled ne bo vse izpremenilo v tvoio nesrečo!« Samo zares dobro jedrnato milo pere perilo čisto, prizanesljivo in snežno-belo: SCHICHTOVO' ILO JELEN varuje perilo ZA NAMAKANJE 2ENSKA HVALA skemu gostu, da Nemčija priznava osvojitve v Abesiniji, kar so v Italiji z razumljivim veseljem vzeli na znanje Svetovni listi so ta dogodek označili kot prvi korak za sodelovanje Berlina in Rima v zapadnem delu Sredozemskega morja. V Španiji napovedujejo voditelji proti-vladnih čet skorajšnji padec Madrida, ki je menda povsem odrezan od ostalega vladnega ozemlja. Ojačena ruska pomoč španski vladi, o kateri vedo poročati svetovni listi, bo bržčas močno zamotala že itak neprijetni mednarodni ooložai. Baje so Nemci in Italijani pripravljajo, da b; s silo preprečili ruske pomorske tranporte z vojnimi potrebščinami za špansko vlado Zedinjene države Amerike stoje pred predsedniškimi volitvami. Glavni boj se bo vršil med Rooseveltom, dosedanjim predsednikom in republikanskim kandidatom Landonom. tako da ostali tekmeci sploh ne pridejo v poštev. Ameriška javnost je no zaključenem agitacijskem potovanju demokrata Roosevelta prepričana, da je ta popolnoma uspel in mu je izvolitev zagotovljena. Vsekakor pa razna presenečenja ameriške vrste mso izključena. Angleška vlada je sklenila, da se niora Anglija pospešeno oborožiti in to posebno v zraku. Angleške tovarne pa tte morejo dovolj hitro izvršiti tako ogromnih naročil. Zato .ie angleška vlada sklenila. na:pre.i kupiti 300 veli" kih bombardernih letal v Ameriki naročila pa je tam tudi ž; 1500 najm-Kierne š h ovskih ietal. Ameriški krog; se precej razi ur ao zaradi teh naročil, češ da fa naročila n so v si.la-du z načeli ameriške večn. nevtra'nosti Nemčiji prijazni krogi se jeze. posebno še zaradi tega. ker Angli a -proti p'aču.t; vsa ta naročila. Tudi Nemčija Se hotela kunovati I ta a v Ameriki, ker pa e hote'a kuni-ti na upanje, ji Američani niso hoteli nič dati. RAKEK. Te dni je zapustil Rakek Dohro-voljc Janez preglednik finančne kontrole kot starejšina oddelka, vsled premestitve k oddelku fin. kontrole v Prevalje. Bi'1 je v spio-šnfem priljubljen med narodom, kakor tudi pri svojih podrejenih. Na novem službenem mestu mu želimo obilo sreče njemu, kakor tudi njegovi celokupni družini. ŠT. JANŽ NA VINSKI GORI (Smrtna kosa). Dne 15. t m. smo spremili k večnemu počitku našo blago mamico Marijo Na-vinšek Po dolgi bolezni je sedaj podlegla smrti. Pokojnica. ki je štela 88 let, je bila poštena, skromna in zelo dobrega srca Bila je splošno priljubljena, kar je pokazal tudi pogreb. Mrtvaški oder, na katerem je ležala, je bil zasut s cvetjem Pred dvemi leti ie s svojim možem obhajala biserno poroko. Letos na veliki četrtek so pokopali njenega moža, zdaj pa je šla še ona za njim. Vsi sinovi in hčerke se zahvaljujejo vsem, ki so spremili pokojnico. kakor tudi pevskemu društvu, ki je ob grobu zapelo zadnje slovo pokojnici. Naj ji bo lahka žemljica! Gospodarstvo Tedenski trzni pregled X GOVEDO. Na zadnjem celjskem sejmu so se prodajali voli po 4 do 5 Din za kg, teli-ce 4 do 5 Din. krave pa po 2.50 do 3-80 Din za kg žive teže. KONJSKI IN GOVEJI sejem v Ptuju je bil kljub slabemu vremenu razmeroma dobro založen. Cene goveji živini se niso spremenile in so bile na-slednje: voli 3.25 do 4, krave 1.75 do 3.75 biki 3 do 3.60, junci 2.75 do 3.50, telice 3-50 do 4 Din za kg žive teže; konje so prodajali po kakovosti od 450 do 2700 Din. žrebeta pa cd 900 do 1120 Din komad. SVINJE- Na zadnjem ptujskem sejmu so bile svinjam nasledjne cene: pršutar-ji 6, mastne svinje 6.75 plemenske pa 5.50 Din za kg žive teže; mrtve teže 8 do 9 Din; pr?sce stare 6 do 12 tednov so prodajali po kakovosti od 60 do 150 dinarjev kemad. Hugo se h samo prisileno zasmejal, Rochefort pa je dodal: »Ali bi šla k njei in...« Zadnjih besed Cvetka spet ni razumela. Gospoda sta še nekaj časa šepetala, potem Sta šla. »Usmiljeni Bog,« je vzdihovala Cvetka bleda ko smrt, »kaj hooeita? Kam gresta? K njej — , k ubogi jetnici?« V trenutku ji je prišlo na misel: če gresta zdai v rotundo, bi bila to najlepša priložnost, da se splazi za nj:ma. Nič več ni mislila na nevarnost, v katero bi bila utegnila pasti. Vrnila s'e je v vežo, kjer se je skrila za stopneami. Zagledala je namreč Hugona. ki je hodil po mračnem hodniku. Bil je sam. Cez nekaj minut je prišel še Rochefort z druge strani. V roki je nesel svetilko in šop ključev. Napotila sta se v zadnji del gradu, kjer je bila rotunda. Drhteč se je splazila Cvetka za njima skozi dolg, temen hodnik. Svetilka je brlela pred tro in zamolklo, votlo so odmevali koraki po kamenitem tlaku. Rochefort ie odklenil več vrat in jih pustil odprta. Iznenada je svetilka ugasnila in Cvetka je slišala, da so se zaprla neka vrata. Tema in tihota sta zavladala okoli nje Premišljevala je, ali nai se vrne ali pa naj gre predrzno daljeu Ni skoraj vedela, kaj dela. ko je počasi hodila v temi dalje. Tedaj je zadela v neka vrata, ki so se sama odprla in za njo spet zaprla. Stopila je še nekaj korakov dalje v temi, a hodnika ju bilo konec. Tipala je po stenah. a nikjer ni bilo izhoda. Silno se je prestrašila in se je obrnila. Spet je prišla do vrat, a zdaj je bil ves njen trud zaman. Tedaj pa ie začula v srce segajoč, pretresljiv ženski krik. Samo jetnica v rotundi jc morala tako kričati. Cvetka je prebledela. noge so s1 ji zaši-bile, da Je morala p klekn ti. V duhu je videla prizor, ki se je v tem trenutku nedvomno odigral v rotundi. Neusmiljena moža z zločnskim namenom, in uboga, nedolžna žrtev, ki je krvavela v n unih rokah... Spet je bilo va; tiho kakor v grebu. Kakor blazna je planila Cvetka kvišku in se z vso močjo zagnala v vrata, ki so ii bila na potu. Tedaj so za njo zaškripale duri in svetloba je pad'a na hodnik. Rochefort in Hugo sta se vrnila. Cvetka j'3 bila Izgubljena. XIII. Pomembno odkritje Tisti dan. ko jji obiskal Hugo svoega prijatelja Rochefortla, 'je bila tudi _ Elvira na. majhnem potovanju. Pel ala se je v mesto, kjer je opravila neko stvar, za katero niti baronica, njena mati. ni vedela. Elvira se je vrnila šele proti večeru. Ko je pri stranskem vhodu stopila 'z voza. je zagledala kmečko oblečenega dečka, ki je v zadregi stal clb ograji. »Kai išče tu?«- ;e vprašala Elvira slugo, ki ji je bil odprl kočijo. Takoj se je sluga z dečkom pogovor'1. Potem se je vrnil in dohitel Elviro v veži. »Milostna baronica,« .ie d°Tal, »deček pr?-vi, da ima nekaj za gospoda grofa. Ker pa njega še ni tu ...« »Kaj pa je?« mu je s^yla Elvira v besedo. Ta zadeva jo je zanimala. »Deček n-oee ničesar povedati.« »Privedite ga k meni!« Sluga se je moral dolgo truditi, preden je pregovoril očitno nekoliko omejenega dečka, da se jie upal stopiti pred imenitno damo. Naposled je pa le prišel. V eni roki :e sukal klobuk, v drugi pa je stiskal neko pismu podcibno stvar. S'uga se je na Elvirin migljaj umaknil nekaj korakov nazaj in baronica je prijazno dejala: »Ali imaš kakšno pismo?« Deček, je prikimal. »Gospodična iz gostilne v gorski kotlini me je. poslala,« je de>'al deček. »Kdo?« se je začudila Elvira. In ko je deček odgovoril: »Pavla,« ji jo šinila v glavo neka misel. Pavla — Jurij Kolar. o teh dveh je že slišala govorili v zvezi s Stankovo krivdo. Presenečena je bila, a na videz je postala mirna in h'adna. »Kar sem daj pismo!« je dejala Elvira. »Izročiti ga moram gospodu grofu!« je zajedal deček in pogledal okoli sebe, kakor bi iskal poir.oč:. »Tu ne moreš čakati, da bi se gospod grof vrnil. Kar men daj pismo, pa mu ga bom jaz izročila!« je silila baronica. Deček se n; upal ugovarjati in je samo deibe'o g'edal ko mu je Elvira vzela pismo iz roke !n odhite'a v grad. Elvira je šla takoj v svojo sobo in še preden ;e snela klobuk in odložila popotno obleko, je pretrgala ovitek, na katerem je bil Hu-gonov naslov. Seimi 2. novembra: Cerknica, Jesenice na Gorenjskem, Mirna, Vitanje, Kranj, Lesično, Murska Sobota (samo za živino), Višnja gora; 3. novembra: Črnomelj, Dravograd (samo za živinino), Zagorje ob Savi, Pišece pri Brežicah; 4. novembra: Konjice, Sv. Lenart nad Laškim; * 5. novembra: Beltinci; 6. novembra: Brežice, Kropa, Mengeš, Nova cerkev, Rečica ob Savinji, Sv. Križ pri Ljutomeru, Sv. Lenart v Slov. goricah, Velike Lašče, Vrhnika, Zabuikovje; 7. novembra: Ponikva, št. Vid pri Stični. Listnica Vrednost denarja Na borzah smo dobili v devizah (s prišteto premijo): 1 holandski goldinar za 23.37 do 23.52 dinarjev; 1 nemško marko za 17.36 do 17.50 Din; 1 angleški funt za 212 do 214 Din; • 1 ameriški dolar za 43.18 do 43.54 Din; 100 francoskih frajikov za 201.97 do 203.41 dinarjev. 100 češkoslovaških kron za 152.68 do 154. 78 dinarjev. 100 italijanskih lir za 226.94 do 230.02 dinarjev. Avstrijski šilingi v privatnem kliringu so bili po 8.60 Din. Vojna škoda se je trgovala po 368 do 373, investicijsko posojilo pa se je prodajalo po 84 Din. Drobne vesti = Cena krompirju je v Stični na de bok) po 0.50 Din za kg. Dosedaj so ga kmetje raznim izvoznikom prodali že par vagonov. Revnejši sloji si pa pomagajo z jezicami, katere še vedno nabirajo in ih prodajajo po 1 Din za kg. = Pred novo dobo blagostanja. S seje ravnateljstva Bank of England se je izdalo službeno sporočilo, v katerem se zatrjuje, da stoji svet spričo dosedanjih gospodarskih | °ismo se je glasilo: »Gospod grof! Ker ne držite svoje obl ube, vam moram pisati. Vedeti hočem, pri čem sem. Da se ne dam voditi za nos. vam je dobro znano. In če mislite, da me zdaj lahko zasmehujete, ko sem vam na ljubo krivo pričala, se zelo motite Vsak dan lahko še vse preklicem. Dobro premislite. koliko vem o vaši skrivnosti, in nikarj me ne poskušajte goljufati. To bi se vam slabo obneslo! Pavla.« Dolgo je Elvira strmela v te vrste, kakor jih ne bi bila mogla razumeti. Potem pa se ji jie posvetilo v glavi. Odprla ie vrata v sosedno sobo in planila k svoji materi: »Poglej, mati. poglej! Kakšno odkritje!« je vzkliknila. Baronica je preplašeno skočila z otomane. »Kaj ti je? Ka.i ti je, Elvira? Kaj imaš v roki?« »Čitaj. mati. čitaj!« je vsa vesela dejala Elvira. Stanko je rešen! Hvala Bogu, da je rešen!« Baronica je presenečena pograbila pismo in ga prečitala. Elvira je stala pred materjo, kakor bi bila v ognju. »Da. kaj... kaj... pomeni to?« je začudeno vprašala mati in pogledala hčer. »Ali ne razumeš?« ie hitela praviti Elvira. »To dekle je Hugonova ljubica! Vse je resnica, kar je trdil Kolarjev Jurij pred sodnikom! Saj se še spominjaš, kaj je izpovedal.« »Otrok, to ne more biti resnica!« je krik-nila mati. prilik ter izgledov v vetu pred novo ero blagostanja in prosperitete, ki bo iznenadila tudi največje optimiste po vsem svetu. = Italijani kupuje o našo živino. Uradno se še ni pričelo izmenjavanje blaga med Italijo in Jugoslavijo, italijanski trgovci pa že sklepajo pri nas kupčije. Naši trgovci se najbolj zanimajo za italijansko predi vo, italijanski pa za našo živino in Isis. Po novi trgovinski pogodbi smo dobili v Italiji za živino kontingent (dovoljenje za uvoz) 10 milijonov lir. Do konca prihodnjega leta bi morala Italija kupiti v naši državi okrog 27.000 glav goveje živine v vrednosti 33.2 milijona Din. Med italijanskimi trgovci pa prevladuje naziranje. da bi bilo treba kupiti v Jugoslaviji vsai za 20,000.000 lir goveje živine. Italijanom namreč mnogo boli konveniraio cene naše živine, nego madžarske in rumunske. 2e v tekočem mesecu so Italijani kupili pri nas okrog 15 vagonov živine. Zadoščenje oklevetanim našim županom Pri nedeljskih občinskih volitvah je kandidiralo tudi več županov, ki so bili izvoljeni že 1. 1933. Mnogi med njimi so tudi zmagali in so torej zopet izvoljeni, čeprav so sestavili svoje liste često v hudem nasprot-stvu z duhovniki in drugimi »Slovenčevimi« prijatelji v dotičnih krajih V svoji slepi strasti »Slovenec« tudi teh županov ni bil izvzel iz besnih napadov, ki jih je objavljal dan za dnevom proti županom iz I 1933 in ki so dosegli svoj višek v sobotni številki, ko jih je »Slovenec« kar pavšalno obdolžil, da so z vsemi mogočimi lumpariiami oškodovali svoje občine Zato je »Slovenec« s poudarkom svaril volilce pred njimi. Sedaj je dober del teh županov prejel najlepše zadoščenje, »Slovenec« pa jo je pošteno dobil po zobeh. Iz poročil Agencije Avale, ki jih je objavil tudi on, je namreč razvidno da so bile liste ninoeih teh županov (Štrigova, Mozirje, Metlika, Gornji grad, Žalec, itd.) priznane na merodajnem mestu za liste JRZ, kar bi gotovo ne bilo mogoče, ako bi bili ti župani res taki škodljivci naroda, kakor so jih ves čas slikali »Slovener« in rlr,,r<; niepovi listi »Reis ;>e. res! To dekletovo pismo ie dokaz! Kako bj mogla Hugonu groziti, če ne bi bilo res? Ona ve za strašno tajnost. In ta tajnost se tiče Hugona in smrti n egove* ga očeta. Hugo je nalašč naredi! tako. da so Stanka zaprli kot morilca Zakaj? To dekle je vse povedalo. Kolarjevemu Juriju je to povedalo Stankova nedolžnost bo zdaj prišla na dan Zaradi tega pisma bo dekle prisiljeno preklicati vse. kar ie izpovedalo Hugonu na ljubo. Resnioo bo morala priznati. Tako bo Stanko rešen ječe. tako bo padel strašni sum z njega.« »Kako moreš kaj takega upati, dete? Ali ni Stankova krivda jasno dokazana? Kaj naj pomeni to pismo?« »Zdi se mi. mati. da me nočeš razumeti Hugo hoče svojega brata spraviti v pogubo. In to dekle — Pavla — mu pri tem pomaga. Se več! Sum bo padel zdaj na Hugona samega.« »Ali si zblaznela. Elvira,« je dejala baronica. "Hugo je... « »Bog mi oprosti, če krivo sodim. Toda resnica mora priti na dan. Strašna uganka se mora razvozlati. Oh. če pomislim, da mora Stanko po nedolžuem prenašati sramoto, da ga hoče lastni brat spraviti v nesrečo — ne, tako strašno je to!« »Za božjo voljo, kaj misliš storiti?« je nestrpno vpraša'a stara baronica. »Ali še vprašuieš. mati? To pismo, ki pomeni za Stanka svobodo, bom izročila preiskovalnemu sodniku.« »Nikoli! Tega ne smeš!« »Kdo mi more braniti? Takoj se bom peljala v mesto in se danes bo Stanko prost.« Domače novosti * Velikodušen dar kraljice. Nj. Vel. kraljica Marija je naklonila 30.000 Din za dograditev doma dijakinj v Beogradu. * Zračna zveza med Jugoslavijo in velikimi evropskimi mesti. Te dni je stopil v veljavo zimski vozni red potniških letal, veljaven do 3. aprila 1937. Letošnjo zimo bodo prvič kitala med Berlinom in Zemunom vsak dan letala nemške »Lufthanse«. ki so letala prejšnje zime samo trikrat na teden. S temi letali lahko potujejo potniki direktno iz Zemuna tudi v Moskvo in Leningrad. Iz Zemuna krene letalo vsak dan razen nedel e ob 11.10 in je v Berlinu ob 17. Vrača se pa iz Berlina ob 8.10 in je v Zemunu ob 13.45. Potovanje po zraku do Berlina stane 1990 Din. V letalu je prostora za. 16 potnikov. * Orehova vas v požarni nevarnosti Ono jutro je izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnika Franca Mesariča v Orehovi vasi št. 45 ogenj, ki se je z bliskovito naglico razširil na vso domačijo. V kratkem času so ognjeni zublji zajeli . tudi gospodarsko poslopje soseda Jakoba Megliča in je bila velika nevarnost, da postane vsa vas žrtev pamenov. .0 požaru so bili takoj obveščeni mariborski gasilci, ki so takoj odbrzeli v Orehovo vas ter preprečili katastrofo. Na kraj požara so prihiteli tudi gasilci iz Hotinje vasi. Bohove in Pobrežja ter se je požrtvovalnim gasilcem posrečilo, da so ogen.i omejili. Obema posestnikoma sta zgoreli domačiji z vse>-tnj letošnjimi prid.lki ter inventarjem in znaša škoda nad 100.000 Din. Kako je ogenj nastal, se še ne ve. sumro pa. da je bil ogenj podtaknien. * Kamenčki, vžigalniki, igralne karte... V Lomanoših se je nahajal nekaj dni na dopustu slikarski pomočnik Jožef Kaučič. ki .e že delj časa zaposlen v Zagrebu. Ko ie čakal na postaji v Gornji Radgoni na vlak. je s svojo prtljago postal sumljiv finančnim organom. Radi tega so zahtevali pregled prtVage. Izkazalo se je, da ie imel navedeni pri sebi okrog 18.000 komadov kamenčkov za vžigalnike, okrog 230 komadov raznovrstnih vžigalnikov ter 12 paketov igralnih kart. Ker je bilo očividno. da ie bila vsa ta roba vtiho-taoliena i> avstriiske Radgone, so isto fi* »Saj si znorela.« se ve ujezila baronica. »Se kakšno neumnost bi naredila, toda jaz tega ne bom pustila!« Baronica je krčevito stisnila- pismo v rpki. »Ne. nobene neumnosti ne smeš narediti!« jo ie opominjala. »Po mojem prepričanju 3 Stanko kriv. On in ne Hugo. In kai bi imela ti od njega, če bi ga izpustili? Ali misliš, da bi te iz hvaležnosti vzel. O. ne! Še tisti trenutek bi ležal h svoji ljubici, tovarniški delavki, in naju postavi' na cesto « »Dai mi pismo, mati!« ie zahtevala Elvira in se ni menila za njene ugovore in pomis'eke. »Tako zaslepljena si. da i? same sebičnosti nočeš spoznati resnioe.« Vsa razburjena je hotela s silo iztrgati materi pismo Toda baronica je bila ^odločena, da prepreči Elvirin namen, in je zbežala s pismom v spalnico. Elvira je š'a za njo. Toda bilo je prepozno. Ko je prišla tja. je mati že držala pomembno pismo nad gorečo svečo. Papir se ie vnel in trenutek nato je bilo samo še peoel. »Tako, Elvira,« je hladno dejala mati. »Zdaj ne boš mogla narediti nobene neumnosti!« Elvira je obupana zakričala. Bleda kakor smrt je strmela v uničeno pismo. Potem je sovražno pogledala mater in vzkliknila: »Tega ti nikoli ne odpustim. Ne misij pa. da si s tem kaj preprečila in da se resnica ne bo izvedela. Še eno sredstvo imam in z njim bom lopova razkrinkala. Stanko bo rešen!« Užaljena se je obrnila in šla. Baronica .ie zakričala prestrašena za njo: »Elvira, kam greš?« nančni organi zaplenili, Kaučiča pa sicer iz* pustili, da v svobodi počaka tia carinsko globo, ki bo precej občutna. * Kravo je odpeljal iz hleva. Nedavno noč je neznan storilec vlomil v hlev pri Stigerjevi vili v Celju in odgnal 2000 Din vredno, popolnoma belo, brejo kravo, ki ima ravne noge in kot posebno znamenje malo bulo na vratu. * Hranilnica in posojilnica v Globokem r. z. z n. z. vabi na občni zbor. kateri se bo vršil v nedeljo dne 8. novembra t. 1. ob 14. uri v šoli s tem dnevnim redom: 1. Otvoritev obč. zbora, imenovanje zapisnikarja in dveh ovsTOvateljev. 2. verificiranje članstva. 3. Volitev načetstva in nadzorstva. 4. Slučano-sti. * Tihotapsko blago. Ceiska policija ie aretirala neko delavko iz občine Škofje vas; pri Celju, ker je prodajala vtihotapljeno blago. Pri telesni preiskavi so našli pri njej v spodnjem oblačilu S6 zavitkov saharina, štiri vžigalnike, zavitek igralnih kart in zavitek kresil-nih kamenčkov. Najprej je ženo kaznovala obrtna oblast, zda; pa i,i bo še naložila f nančna uprava občutno kazen * Ptiček Spet na varnem. V Mariboru je zbudil mlajši moški stražnikovo pozornost. Na stražnici so našli pri njem večjo vnito denarja. Iz Logatca pa ie prišlo sporočilo, da ie aretirani identičen z nevarnim vlomilcem 23 letnim Alojzijem Zakraiškom. ki je pred tedni pobegnil iz zaoorov okrožnega sodišča v Ljubljani. * Izropana trgovina ob meji. Tolpa priav-ljenih 18 ciganov je izvršila vlom v trgovino Franca Troperja ob meji pri Št. llju ter odnesla razne predmete v skupni vrednosti okoli 18.000 Din. * Huda nesreča starčka. Pretekli četrtek je peljal 80-letni posestnik Kroflič Josip iz Straže pri Tehariu iz gozda domov voz drv. V voz sta bili vpreženi dve kravi, ki sta se pa med vožnjo sp'ašili. Kroflič je padel pod voz, kolo je šlo čez njega in mu zdrobilo prsni koš ter ga poškodovalo po glavi. * Stroga Sodba. Pred mariborskim senatom se je obravnaval oni dan uboj godca A ojza Majerja v Počehovi pri Mariboru. Majerja ije zvečer 5. julija t. 1. zabodel v Kolaričevi gostilni v Počehovi. delavec Alojz Karnet iz Pesniškega dvora ter mu brez vzroka zadal smrtno rano v trebuh. Majer je naslednjega dne v bolnišnici umrl. Karnet se ie zagovarjal zaradi tega dejanja ter ie bi' obsojen na 7 let robije in na trajno izgubo častnih pravic. * Kilogram ribe 3000 Din. Nt-ki revni črnogorski kmet je vlovil en kilogram težko ribo_jn jo skušal v Šahovičih prodati na- trgu. Župan in občinski ta:nik pa sta ribo zaplenila. češ, da lov ni bil dovoljen. Župan in tajrtik sta zaplenjeno ribo poiedla. kmet pa je tožil. Ker v Šahovičih nj sodnije je prišel spor pred sresko sodišče v B.ielem poliu in naposled pred okrožno sodišče v_ Berane. kakih 70 km daleč od Šahovičev Zupan in tajnik sta na potovanjih iz svoje vasi do obeh sodišč in nazaj potrošila točno 3.000 Din in še pravdo sta izgubila Riba stane zdaj že 3.000 Din, a se bo še znatno podražila. ker sta se župan in tajnik v svoiii trmoglavosti pritožila na apelacijsko sodišče v SkopLiu Ce bosta morala potovati tud. tja bo stala riba brez stroškov kakih 10.000 Din. * Smrt uglednega gospodarja. Pri svojem vinogradu pri Sv. Miklavžu pri Ormožu je umrl po petletnem trpljenju v starosti 58 let Anton S 1 a v i č, bivši posestnik v Bu-čevih in gostilničar v Berkovcih. Pokojnik je bil radi svojega značaja daleč naokrog priljubljen. Naj v domači zemlji v miru počiva! Vsem njegovim naše iskreno sožaije. * Nevaren nočni požar v f^ešah. Radi s'a-bega dimnika je nastal nedavne noči požar v hiši g. Švaba Antona iz Leš pri Brezjah. Hiša je zgorela do tal. V nevarnosti pa je bila tudi cela družina, ki je sladko spala, medtem ko je gorela streha nad njo Gasilska četa je celo družino rešila pred strašno smrtjo v plamenih. Lastnik hiše je bil zavarovan za Din 25.000 ker je radi prenizkega zavarovanja škoda le delno krita. * 32 tiskovnih pol ali 512 strani in preko 150 slik obsega letošnji knjižni dar Vodnikove družbe: Pratika in 3 leposlovne knjige, poznanih priljubljenih avtorjev. Brž stopite k poverjeniku in mu nesite dva kovača, ali pa se javite Vodnikovi družbi v Ljubljani, Knafljeva uL 5. Nabiranje članov bo pravkar zaključeno. Knjige so dotiskane! * Smrt uglednega narodnega moža. Oni dan je umrl na Vranskem v osemdesetem letu posestnik g. Anton Zorko, oče pisarniškega ravnatelja okrožnega sodišč? v Celju g. Antona Zorka. Pokojnik je deloval dolga leta v Vranskem okraju kot sodni cenilec in je bil po vsej Savinjski dolini, predvsem pa seveda v Vranskem okraju, znan in priljubljen. * Očeta svoje ljubice skoraj ubil. V mariborsko bolnico so pripeljali s popolnoma razmesarjeno glavo 56-letnega posestnika Alojza Žerjava od Sv. Marjete ob Pesnici. Imenovanega je napadel ljubček njegove hčerke in mu prizadejal z nožem nič manj kot 14 ran na glavi. Do napada je prisilo zaradi očetove prepovedi, da bi njegova hčerka poročila čevljarja. * Strahovalec Dravske doline za zapahi. V Mežiški dolini so aretirali 23-letnega Ivana Končnika, ki je osumljen raznih vlomov in tatvin v Dravski dolini. Pred dnevi so ga že spravili na varno, pa je pobegnil iz zapo- * 12 Ijubčkov je podpinla z moževim denarjem. Stevo Obradovič iz Siska je kaj pozno spoznal, da ga n egova žena Milka vara in da ima kar 12 Ijubčkov Že pred štirimi teti je začela Milka krasti možu denar, da je lahko podpirala svo:e liubčke. Za vse prizna, da je imela ljubavno razmerje z njimi, samo za enega se ne more spomniti. Kateri so največji izdatki v gospodinjstvu? Ce si moremo predčasno nabavljati novo perilo, nam nastanejo veliki izdatki. Te izdatke bi si lahko prihranili, če bi perilo redno prali z dobrim milom. Ako stalno uporabljate Schichtovo Jelen milo, tedaj ste lahko prepričani, da Vam bo perilo ostalo trajno, lepo in vedno kakor novo. * Lo\ na kmete. Pri posestniku Antonu Br lecu pri Sv Ani v Slovenskih goricah se jo zglasil neki trgovec s sadjem- ki je kupil jabolka za 3100 dinarjev in dal Eilecu na račun 1400 Din Ostanek bi imel pozneje dobiti v Mariboru. Ko pa je posestnik Eilcc prišel v Maribor in več dni iskal po mestu kupca, ga ni nikjer naše] in je nazadne zadevo pri avil policiji, ki sedaj išče trgovca. * Vlomilca sta metala zlate ure v Muro. Varaždinska policia ie izsledila in areiirala dva nevarna vlomlca. ki sta vlamliala zlasti v okolici Maribora. Ko so jima postala tam tla prevroča, sta se preselila v Cakovec in Varažd n, kjer so ,iu izročili sodišču. Gre za Ignaca Ilešiča iz Murske Sobote in Konrada Kaputa iz Maribora. Prvi ie bil že petkrat, drugi pa že sedemkrat kaznovan Aretiral ju je policijski agent Josip Koželj. Priznala sta več vlomov in tatvin. Otonu Cvetu iz Murske Sobote sta ukiadla za 11.000 Din zlatnne. Ko so ju izsledili sta vrgla v Muro zlato uro in verižico, ukradeno kaplanu Viku Kalmanu Med tem ko se je odigral ta prizor med materjo in hčerjo, je prišel detektiv Filip Sinit skozi stranska vrata v grad. Po samotnih, tihih hodnikih je prišel neopa-ženo do sob starega grofa. Še enkrat je hotel tu vse preiskati, zlasti pa so ga zanimale fotografske plošče. To preiskavo je hotel izvršiti na kraju, kjer se ie bil zgodil zločin. Natanko je pregledal aparat in ga postavil na mizo. prav tia, kamor ga je bil pripravil usodepo'nega večera stari Valentin. Detektivu je padla v oči zlasti dolga gumijasta cev, s katero se je odpirala in zapirala leča. Ta cev je bila torei nekakšen sprožilec. Ce je stal aparat tako. potem je segal konec ce.vi prav do naslaniača. Detektiv ie sedel v naslanjač. Res, konec cevi je bil pri njegovih nogah. Detektiv je stopil z nogo na konec cevi, ki ie imel obliko hruške, in razporek v aparatu se je rdprl. Ko je odmaknil nogo, se je leča spet zaprla. Tedaii mu je šinila v glavo neka misel. Skočil ie pokonci in odšel g temno sobico, kjer je bilo vse pripravljeno za razvijanje fotografskih slik. V sobici je bila podolgasta miza. obložena z vsemi potrebnimi pripravami in kemkalijami. Detektiv ie vzal iz žepa kaseto z dvema ploščama, ki jo je bil dobil v aparatu. Začel je razyijaiti prvo ploščo. Nič se ni pokazalo na tvej. S to ploščo torej ni nihče fotografiral. Morda z drugo. Položil je drugo p'oščo v skodelico. Plošča se je začela črniti in počasi se je pokazala slika, ki pa ie bila nerazločna. Ko je bila plošča dovolj razvita, io je detek- tiv obrnil proti rdeči luči in tedaii je jasno in natanko razločil dve osebi. Ena izmed njiju je bil stari grof. Sedel ie v naslanjaču. O tem ni bilo dvoma. A druga oseba. ki je stala pred njim — kdo .ie to? Marilec? Da. edino on more biti. Kaj drži v iztegn em roki? Ali je kozarec s strupom? Še celo detektiv, ki je bil skrajno hladnokrven, je zadrhtel. Za nič se ni več zmenil, samo sliko je opazoval. Toda osebi sta bili nerazločni, ker sta bili fotografirani pri preslabi svetlobi. Da bo več videl, bo moral narediti pozitivno sliko. Takoj se je lotil dela. Tedai pa se je pri rdečem okencu — edinem v tej sobi — pokazal moški obraz. Dvoje svetlih oči ie pazno zasledovalo detektiva pri delu. Slika je bila med tem narejena. Detektiv io je natanko pregledal s povečevalnim steklom, človek pri rdečem okencu pa je tudi pozorno napenjal oči, da so mu skoro stooile iz jamic. Detektiv je bil zaverovan v sliko in ni ničesar videl. Iznenada se mu je utrgal z ustnic krik presenečenja. Slika je kazala starega grofa, ki ie sedel v naslanjaču, in njegovega morilca, ki ie držal kozarec v roki. Toda ta obraz ni bil Stankov! Bil je Hugo-nov! Kakšno razkritje! Doslej je ves svet mislil, da je Stanko morilec. zdaj pa je pokazala slika, da ie zločinec Hugo. To je bil važen dokaz, ki ga ni bilo mogoče ovreči. Zdai ie ibi'o vse jasno. Detektivu se ie zdelo kakor bi bil sam priča strašnega dogodka. Izpoved Kolarjevega Jurija je dobila velik pomen. Vse je bilo resnično, kar je tisto dekle — Pavla -- povedalo Juriju. Slika je izdajala Hugona, čeprav je vse tako zvito premislil in čeprav se mu ie posrečilo osumiti brata Stanka. Kako e slika nastala, se je dalo lahko razlagati. Stari grof je pripravil aparat za foto* grafiranie na mizi. tako da ie bil objektiv obrnjen proti naslanjaču. Še preden ie stari grof fotografiral, se je odigral prizor z Stankom. Kcnec cevi je bil padel grofu iz rok in je obležal tik pred njegovimi nogami. Usoda je bila naredila tako, da Stanko takrat ko ie daal svojemu očetu piti. slučajno ni stopil na cev. Ko pa ie pustil očeta, ie prišel Hugo v sobo. Stari grof je še vedno napol nezavesten zahteval vode. Tedai je padla Hugonu satanska misel v glavo. Priložnost je bila tako ugodna, da je misel takoi izvršil, sai ie bil prepričan, da bodo vsi sumili brata Stanka. In ni se obotavljal. Na mizi ie zagleda! ste-kleničioo s strašnim strupom. Po kratkem premisleku i« zlil nekaj kapljic v kozarec in šel v spalnico, kier je dobil vode. Steklenico s strupom je pustil v spalnici, da bi sum zanesljivo obrnil na Stanka. Ko bi bila steklenica sta'a na mizi, bi se bilo lahko mislilo, da ie grof sam nevede in nehote vzel strupa. Ko je Hugo svojemu nič hudega slutečem« očetu podal kozarec, je stopil slučajno na ko" nec cevi — in tako ie nastala slika. Detektivu se je zdelo samo neverjetno, da Hugo ni slišal šuma. ko se je razporek leč« odprl in zaprl. ISTR A N 6 DOMOVINA št. 44 mmmm^mmmmmmmmmm .-V,^ iz Zgornje Radgone, Ma1 p>Jskavo se je posrečilo llešiču pobegniti, pa s*o ga čez dva dni zopet prijeli v Mariboru. * Aretacija starega grešnika. Orožniki so aretirali 33!etnega posestniškega sina Franca Gobca iz Spodnjega Gabernlka, ki so ga oblasti zasledovale 8 Hu. Gobec je namreč leta 1928. nakupil za nekega trgovca 150 hrastovih pragov za železnico. Te prage pa je prodajal naprej, denar — okoli 7500 dinarjev pa je obdržal zase. Ko je stvar prišla na dan, je Gobec pobegnil v Belgijo, od koder se ie te dni spat vrnil, pa so ga kmalu prijeli. * Junaki falznfikatorske afere »Kovnice« d. d. so bili te dni iz Beograda poslani v kaznilnico v Sremski Mitrovici. Milivoj Boškovič, direktor »Kovnice« je bil, kakor znano, od beograjskega sodišča obsojen na 16 let, a mu je kasacijsko sodišče kazen znižal na 12 let robije, dočim je bila kazen knjigovodje na 7 let potrjena. V mitroviško kaznilnico so najprej odvedili Djordjeviča, z drugim vlakom pa Boškoviča. Jetnišnica beograjskega okrožnega sodišča se je izne-bila zdaj preko vseh mer nadležnega prebivalca. Bošikovič je namreč vsak dan nekajkrat prosil za zdravniško pomoč, glumiil je omed'evico in najrazličnejše bolezni. * Vlomilec je v grobnici stanoval in skriva! svoj plen. V Subotici so zajeli nevarnega vlomilca Antona Kaitona in dva njegova pomočnika. Katon je bil zaradi vlomov in tatvin že večkrat zaprt, zadnje predrzne vlome pa je izvršil v Novem Sadu in okolici. Orožnikom je pripovedoval, da je zadnji čas prebival v neki stari grobnici na novosad-skem pokopališču, kjer so pozneje našli tudi precej njegovega plena. 4 Otrok Se je poparil do smrti. Oni dan ie zvrnili enoletni dninarjev sinček Jakob S^rr-nik na Kamenem pri Št. lut iu ob už. že! v kuhinji nase lonec, v katerem se e kuhal krompir. Otrok >e JoMi pri tem težke opekline na obrazu, orsih. hrbtu in resni roki. Prepeljali so. ga v celjsko bolnico, kje" e podlegei poškodbam. a Kazen za krvoskrunstvo. MaM Ksz°nski senat v Mariboru je oni dan obravnaval /e!o nenavaden slučaj. Pred sodn ki sta staa 4r. letrr viničar Anton R iz Sttrka Dri Ormožu in njegova 23-'etna hči Marija O otožen a st;i grdega zločina spolnega občevania med seboj, ki je imelo za posledico, da je hčerka povila lastnemu očetu dete. Oče je bil zaradi krvoskrunstva obsojen na tri mesece strogega zapora, hči pa prav toliko, toda pogojno za dve leti. * Občutna izguba. Na zadnjem novomeškem sejmu je predal posestnik Pureber Fr. iz Draganjih sel par vo'ov. Izkupiček Din 2.400.— je spravil v listnico in odšel v nek lokal, ker je M! ves premočen. Menjal je sto-dnarski bankovec in odšel iz lokala. Med potjo pa je denarnico vtikal v premočen suk-njič.Ko je prišel v Kandijo, s*» je tam pričel pv&aijati za nakup krave, katero je tudi ku;v. Hotel je plačati kupnino, pa je ves prestrašen ugotovil, da denarnice z Din 2.300.— ni v žepu. Ves obupan je javil izgubo orožnikom in mestni policiji. * Obsojena požigalca. Mariborski kazenski senat je obsodil 191etnega posestniškega sina Vilmuša H. na 8 mesecev strogega zapora in 23-letraega tkalca Aleksandra Šerugo iz Selc na leto dni robiije. ker sta letos v februarju zažgala posestniku Ladislavu Lippaiu gospodarsko oosopie. 10. junija pa posestniku Adolfu Kodili leseno hišo. * Pripetljaj s poslancem Pevcem. Iz Mozirja nam Dišeb: Nedavno je imel pri nas shod posl. Rudolf Pevec, ki ie bil izvoljen na Mačkovi listi, a je po<:em prestopil v JRZ. Na shodu ie grdo napadal razne osebe in se seveda zaletel Midi' v učitelistvo. Prizadete osebe bodo vložile zoper nega tožbo. Neka zasebna tožba teče orotl po-i Pevcu že dalj časa. vendar narodna skupščina dosle še ni dala odobritve za njegovo izročitev. Ker ie g. Pevec na tistem shodu žalil tudi ženo z.nanega nacionalnegta delavca g Venčeslava Žnideršiča bivšega žuoana mozirske ok"li.ške občine in zaradi imunitete ni izgleda za zadoščenje pred sodni:o. si ie g Znideršč prej* šn;o nedeljo na mozirskem trgu poiskal sam primerno zadoščenje od posl Pevca ljudje so mu dali orav * V vlaku okrrdena. Mariborska frizerka Anka Zakra škova. ki se ie z vlakom vračala iz Zagreba ie doživela blizu Maribora neljub dogodek Ko se je prebudila iz drema-vioe. ie opazila da ji je nekdo ukradel iz ročne torbice 1300 Din in dokumente * Pri morilcu so nesli poslovilno pismo. Ko so pregedali žepe I71etnega morilca Frnesta HostiinfeH-i k' i* aa zverin-k' načn umoril Marijo Robičevo v Bezeni pri Rušah, so našli pismo, v katerem priznava zločin. Morilec navaja, da je izvršil zločin iz maščevanja. * Otroci zanetili požar. Pri trgovcu Jožefu Jegliču na Pragerskem je nastal nedavno požar. Začelo je goreti ostrešje stanovanske hiše. Na pomoč so prihiteli gasilci, ki so preprečili še večjo katastrofo. Ogenj so povzročili otroci, ki so se na podstrešju igrali z vžigalicami. * Novorojenček na groblju. Ko se je te dni mudil ptujski grobar Alojz Cvchrovski na mestnem pokopališču, je opazil, pri nekem nagrobnem spomeniku v zemlji v cunje povit omot. Ko je omot razvil, je ooazil v svoje presenečene trupelce novorojenčka. Po vseh znakih sodeč je bil novorojenček še istega popoldne položen h grobu. Novorojenček ie bil moškega spola. Policija išče brezsrčno mater. * Strogo obsojen tat. Pred malim senatom celjskega okrožnega sodišča se je zagovarjal 29"letni hlapec Gracer Franc iz Liboj, ki je star znanec z zatožne klopi Večkrat ie bil že namreč obsojen zaradi tatvin in pretepov. Danes je sedel na zatožni klopi zaradi štir h tatvin, ki jih je izvršil. meseca maja n junija letos. Ukradel je dve kosi. dve konjski opremi, en usnati sukn ič. v skupni vrednosti 1200 Din. Poi'eg tega se je zagovarjal tudi zaradi prevare, ki jo je izvršil že lansko leto. Ob neki pri iki je namreč ko so stiskali krmo, dajal vmes pesek in kamenje, da ie b!a s tem teža večja. Rad; vsega tega ie bil danes obsojen na dve leti robije in na izgubo častnih Dravic za dobo 3 let * Tragična smrt mlade žene. Pri R. dnur-ju je zahtevala nesreča svojo žrtev 35-letno Marijo Ermenčevo. soprogo lesn.ga trgovca g Frmenca v Ljubnem ter mater malih otro-čičev Gospa se ie odpeljala s ko-esom po opravkih v Gornji grad Popoldne se ie vračala Pri Radmiriu je oster ovtnek. ki je celo izur enim voznikom v pravi sirah Frmen" čeva ie očividno vozila s oretirano hitrostjo da ni zmogla ostrega ovinka. Znvozila ie v stran in z vso silo treščila v tik ceste stoe-če drevo Udarec ne moral biti silen, ker si je glavo močno razbila. Ko so prišli orvi ljudje na kraj nesreče, ie bila nesrečna žena že mrtva Kmalu je prispe! tud zdravuk. ki oa i p moge' 'nrotoviti le smrt ■'.n..-- sc ,(. urez jMeva«] a glus Klguvui »vztrajam ori tem. kar sem rekla. O možnosti pomote same ni govora« »Vi torej dolžite tega gospoda, da ie govoril neresnico? Ka.i Da boste rekli na to. če vam povem, da je polna resnica podatkov gospoda Lipovca že dognana do neki Drči. ki ji menda tudi vi zaupate? Gospod Rihard Lipovec vas ob tričetri na 20 uro ni mogel srečati v Zavrtni u,:ci. ker ie v resnic ob 20 odpotoval z vlakom. Tudi naihifre.ie vozeč' koni ne more dospeti v četrtink; urt iz 7a' vrtne ulice do železniške Dosta e V vašo korist bi bilo. da ne vztrajate Dri tei svoji trditvi.« »Od vaše vol e je odvisno, ali mi verjamete, ali pa me imate za lažnivko Govorite kar hočete, prepričali me ne - boste o nečem, česar ni bilo. če se je gospod takrat res odpeljal. ni druge možnosti kakor da ie bil istočasno na dveh mestih.« Preiskovalni sodnik si je še prizadeval, da b' izvabil iz nje drugačno izjavo, a bi'o ie vse zaman Na sodnikovo prošnjo je Rihard Lipovec z nareieno. požrtvovalnostjo natančno obrazložil, kako ie prebil usodni večer Ob 18. uri je večeria' v družbi z nekimi prijatelji, katerih imena ie navedel, in se je malo pred 19 uro vrnil domov, kier se te preoblekel za potovanje. Njegovo stanovanje je neposredno nad stanovanjem njegovih staršev in oo naključju se ie spomnil da je izpregovoril nekaj besed z očetovim slugo ko ie šel do stopnicah navzgor Tri četrt; ure oozneie ie zapusti svoje stanovanie sedel v kočijo, ki se ie nrav tedai pripeljala mimo in ukaza' vozniku oeljati na železniško oostaio Po njegovem oripovedovan.u se mu e zelo mudilo Skoro b bi! zarr id'l vlak zakai vozn k ie napravil znaten ovinek in s tem vožnjo brez Dofrebe oodališal za oet minut Vsi ti podatki ki so se zdeli toliko bol' veriefni. ker ie Lipovec čisto prost-dušno imenoval vrsto oseb. ki bi mogle ootrdit' resničnost, so bili zapisan' v protokol. Nato je preiskovaln sodn;k zelo vliudno odpusti' LipoVca in m'adi mož se ie nosiovi' od n eg-. z enako malom irnim poklotiom s kakršnim t-bil pre srooil v sobo S skoro svečano resnostjo je Dreiskovaln' sodnik zdaj vprašal Vero: »Vi imate še kai pripomniti k svoiim izjavam?« »Nič!« »Tore: se še zmerom branite imenovati ime tiste dame zarad katere ste do menem nt' ročilu obiskali hančnega d rektorja Korena?« »Nisem rekla da sem ga obiskala do naročilu dotične dame Iz lastnega nagiba sem to storila, čeprav le v korist one druge, katere imena ne bom imenova'a « »S seboi niste imeli nikakega orož a. ko ste stopili v hišo?« »Ne.« »Kakor ste rekli, ste od bančnega direktorja zahtevali izročitev slike in razn;h pisem. Ali vam ie vse to dal drage volje?« »Ko sva govorila zunai v veži. ie tajil, da bi vse te reči še imel. Z nekaj besedami pa sem mu dokazala nasprotno Nato se mi ni več upiral.« »Povejte mi kaj sta govorila, ko sta stopila v stanovanie. Sai lahko, če se vam zd' Dotrebno izpustite ime one tret e o e-be « »Kolikor se spomin am nisva po vstopu v sobo sploh ničesar več govorila Obstala sem na pragu in ker gospod Koren n; do go časa iskal zahtevanih reči ie vse skupai trata lo le nekai minut « »In ko ste dobili oisma in fotografijo aM vas ie gosood Korer potem soremlia! ven, kakor b mora' to storiti .vliuden moški nasproti dami?« »Najino razmerje ni bilo takšno da b; uva-ževaia te družabne oblike Če se ne motim, .ie stal gosood Koren « orekržanfmi -okami pred svoj« pisalno mizo in čakal, da sem se odstranila.« »Ali o tem kar se je pozneje zgodilo, ne veste ničesar?« »Ne.« »Samo eno mi še po've:te. gospodična Pla-ninčeva Ka' bi storili", če bi gospod bančni direktor ne jstregel vaši zahtevi? Sai pr-znate. da bi se bilo tudi lahko zgodilo, da bi vam pisem ne hote! izročiti« »Ne vem. Niti trenutek nisem mislila na takšno možnost.« Preiskovali sodnik je začel obračati liste v zvezku z akti, ki je ležal pred niim na mizi. Pri tem je več minut molčal, kakor bi premišljal, kaj mu je prav za prav storiti. Ko je spet dvignil glavo, ie n.iegov čemerni izraz imel i^raz velike strogosti Ntegov pogled se ie umikal Verinemu pogledu, ko je dejal: »V vašo korist bi želel, gospodična * Ranjen župan. Pri Sv. Rupertu v Slov. gor. so otvarjali katoliški prosvetni dom. Po slovesnosti so se zbrali nekateri tantie v neki gostilni ter je nastal pretep, ki je imel krvave posledice. Pri tem je hotel tamošnii župan Janez Muršak fante pomiriti, pa je dobil pri tem udarce in poškodbe na glavi, da so ga morali prepeljati v mariborsko splošno bolnišnico. * Pobegnil iz umobolnice. Pred dnevi je pobegnil iz bolnišnice za duševne bolezni Edmund Kavčič, star 67 let. Edmund Kavčič je bil svoij čas znan izdelovalec liker e v, pred leti pa je zblaznel. Ako ni pod nadzorstvom, je Kavčič zelo nasilen in okc»ci nevaren. Klaifi se najbrže- po l.iublanski okollici ter ga oblasti do seda-' zaman iščejo. * Zaradi pesti kostanja. 23-letni delavec Leopold Glušec je pobiral v gozdu nad Razva-njem kostani. Nenadoma se je pojavil pred njim hlapec lastnka gozda, s puško na rami. Zahteval je od Glušca, da mu mora izročiti nabrani kostani. Ker se je ta obotavljal ter hotel zbežati. je hlapec snel puško z ramena ter oddal na Glušca strel. Zadel ga je v nogo ter težko ranil. * Voz s pohištvom pod vlakom. Ono jutro je posestnik Tomo Kosi iz Olimija pri Podčetrtku pelijail z dvovprežnim vozom svoje pohištvo in živali v Lub'iano. ker se ie nameraval preseliti v Zg. Šiško. Na železniškem prelazu čez državno cesto v Medogu v celjski občini, kjer se je pred leti zgodila znana avtobusna katastrofa pa se je zadn e kolo njegovega voza zataknilo med tračnice. V tem je Kosi opazil, da prihaja iz Ceilja tovorni vlak. Hitro je izpregel oba kon a in iu Dognal na travnik poleg nato pa- ie pohitel vhku naproti in daia1 stroevod.ii z roko znake, naj ustavi. Strojevodja pa nrbrže ni opazil znakov in je lokomotiva zadela v voz in zmetala pohištvo in poljska pridelke z voza na cesto. Kos; ima zaradi razbitega voza ter pokvarjenega pohištva in drugih predmetov 3000 Din škode«. Vsak prijatelj .DOMOVINE1 nridobi naročnika Planinčeva. da se vaše iz ave izkažejo za resnične. Bojim se pa. da se ta rnoia želja ne bo uresničila. Čeprav' ne rečem rad. vendar vam ne smem še dalje prikriva i d:i ste vi sami nujno osumljeni zločina i:i da vas moram vzeti v preiskovalni zapor Če inia.e še kakšno že jo. odnosno če želite svojce o vsem tem obvestiti, vas prosim da to storite. Kar lahko storim za o'aš;n;e vašega položaja. bom rad storil.« Vera se pri teh besedah ni onezavestilu in tudi n.i preiskovanega Sodnika Dresumla z obupanim vzkrikom. Samo lahen d-gei se je za trenutek pojavil ob njenih ustnicah potem pa se je še ponosne e vzravnala in mu odgovorila z glasom, ki ie zvenel skoro ravnodušno Hvala vam iaz ne zahtevam '-a svojo osebo nikakih izjem. Neutemel enost ie obdolžitve se mora krna u 'zkazati. Sicer pa sem za primer preiskovalnega zaoora že v naprej storila potrebno.« Na čelu preiskovalnega sodnika so se napravile še globlje brazde. Ta mirna ravno-dušnost mladega dekleta mu je n egov sum očitno še boli okrepila »BiLi ste torej na to že pripravi eni. ko ste Rrišli sem?« je vpraša! s onudarkim. Ali morda po tem priznanju ne čutite potrebe, da bi to ali ono svojo izjavo popravili?« Toda Vera je z enako mirno od'očnostjo kakor prej zanikala vprašanje. Molče ie sledila sodnemu slugi, ki je imel nalog, da ;o povede v preiskovalni zapor, držeč se neposredno sodiščnega poslopa. Preiskovalni sodnik je zmigaval z glavo, ko je zlagal akte. Kljub tolikom dokazi'om. govorečim za krivdo mladenke, se je ven- POPOTNIKOVA TORBA V trgovini zasačen tat Ptuj, konec oktobra. Na ptujsko odgonsko postalo je dospel s spremstvom iz Saraeva 35-letni Ivan Flega-rič, pristojen v občino Dornava pri Ptuiu. Na policijski stražnici so Fiegariča prevzeli in ga odpravili istotako po odgonu. toda brez spremstva v sedem km oddaljeno občino Dornavo. Mesto, da bi šel domov, se ie nepridiprav utihotapil v trgovino Legvart Drage v Panonski ulici, kjer si je nabasal blago in hote! pobrisati. Tatu pa so pravočasno opazili in obvestili policijo, ki je Fiegariča spravila na stražnico in mu izprašala vest. Tatvino je trdovratno tati) in postal celo nasilen in šele ko s» ga malce preiskan, je padlo na tla 10 naglavnih rut. ki jih je itneJ skrite pod sra:oo. Ko pa je policija še malo dalje brskala po spisih, je ugotovila da 'je možakar izgnan že lz vseh večjih mest ter da ima precej kosmato vest. F egariča so izročili okrainemu sod:šču v Ptu u. k jie r so ga obsodili na tri tedne zapora, po prestani kazni pa na izgon tudi iz Ptu a. Sialfea trg&tsv v Halozah Ptuj, koncem oktobra. Zaradi s abega vremena v začetku oktobra se je trgatev po Halozah in drugih go-riah morala znatno odgcditi. V Halozah so začeli trgati cikc'li 12. t. m., ko se je vreme spet zvedrilo. Zdaj je trgatev menda že povsod opravi jena. Vinogradniki pravijo: Čeprav je letošnje leto prineslo z dežjem tr-sju nevarno bolezen, peroncsporo, je trgatev kolikor to'iko zadovoljiva. V začetku oktobra je nastopilo slabo vreme, ki je trajalo ves teden. Vinogradniki so bi i že popolnoma obupani, zlasti še, ko je zapadel sneg. Vsak vinogradnik je bil prepričan, da bo vse izgubljeno. Toda k sreči ni pritisnil mraz. In tako je sneg napravili na sadnem drevju večjo škodo, kakor na trsju. Peronospora. je uničila letos okoli 20 odstotkov dobre 1 ine. A ta količina vinske-i ra mošta je nepričakovano dobra Pravijo. dar planila v njegovo nreoričan.ie neprijetna misel, da se jie morda le prenagl i VI. Vest o aretaciji Planinčeve je čisto ootrla Mi:oša Sever a. Sporočil rnu jo .i. sam s. dni svetnik Stari gospod, ki ie seveda že da v no spoznal, kako je v srcu rnad.ga S ver ja ie celo pokaza n.ke vrste ooniilov.n.ie Zato ga. ie tudi hitro cdslovl m Ja b ga mučil s kakimi vprašanj, ali ootasnili O poteku govora med Plen nčevo in Lioovcrm oa ga je vendarle obvestil Pr, tem ie na glasi! da ga ie prav prizadevanja mlade da me. prevaliti sum na drugega, nedvomno nedolžnega, pre ričalo o nieni krivda Ko je sedel Sever doma pisalno m zo iri tuhtal, kako bi .iubl eno' bit e rešil so -e n.:egove miilj soet in spet vračal k oseb Riharda Lipovca Vse e ku/alo da e Vera slabo videla iri da se e takrai na kra n zločina srečala z nekim d"ugim moškun Ka. pa. če ie ta navidezno nerešlvivu uganka vendarle rešljiva? Ali je kljub vsemu mor da le mogoče da se Vera n1 motila? C se izkaže, da te res videla takrat Lipovca no tem je ia>no. da e ta morilec s cer zdaj nt' bi bil tajil srečanja i Vero .V glavi Miloša Severa so se poraali nešteti načrti o tern kai bi bilo treba storiti, da se čisto zanesljivo dožene. kdo je bil neznani mlad u moški. Trkanje na vrata ga je zdramilo iz njegovih mračnih misli. Na pragu sobe se je pojavila neznana ženska, na videz služkinja, s pismom v rokah. Ko io ie Sever vprašal, česa želi. je plašno rekla, da prihaia od Pe-čarjevih in da po naročilu gospodične Pla- da slične kakovosti že dolgo ni bilo. Sladkorja je kazal mošt 17 do 20 stopinj in nikakor ni bilo potrebno sladkor še posebej dodajati Cene moštu so zaenkrat 3 do 4 Din. Po starem vinu je veliko povpraševanje in je dobilo zelo lepo ceno. Sortirano vino se plačuje že po 7 do 8 Din, srednje po 5 do 6 Din, slabše pa po 4 do 4.50 Din. Uboj pri llčkanju koruze Kapela. 24. oktobra. Nedavne noči se je izvršil v vasi Slavonsko. občina Kapela v brežiškem okraju uboi. katerega žrtev je postal posestnik Veble Franc od istotam Omemeni večer so namreč pri posestniku Ureku Ivanu v Slavonskem lička-li koruzo. Po izvršenem delu sta okrog 23.45 pos. s nova Urek Franc, star 34 let in 21 letni Duhanič Andrej, prvi iz Slavonskega, drugi iz Zg Sušic v bizel ski občini, naaadla s koV posestnika Veibleta Franca in ga tako hudo poškodovala, da ie Veble drugi dan v brežiški bolnici.' kamor so ga bili prepelali, za poškodbami umrl. Oba ubija1 ca sta nato pobegnila. Urek se ie zatekel v Celie. kier je bil v oonedeHk aretiran v poslopju mest-negi poglavarstva kjer :e iskal nekega odvetnika. ki na< bi ga zagovarjal vprav v tej zadevi. V ponedel ek ie bil aretiran v bližini. kier se ;e izvršil zločin, tudi Duhanič Duhanič uboj priznava. Urek pa tai. Oba sta bila oddana v zapore okrainega sodišča v B-ež;cah. Grazen zloeln pri Etsšafo (7 le4ni past:r Ernr t Hostinger ie včeraj iim? 'l pcsestnico \\ari'o Robičevo. potem se ie pa obesil Ruše. 20 oktobra. V Ekzenh pri Rušah je bil storjen včeraj grozen zločin ki je razburi! vso okolico Žrtev zločina je postala ugledna posestn ea Ma-#n Robičeva. zločinec oa ie komaj 171etni pastir Frnest Hostinger Rob: če vi imajo prav epo posestvo v Bežen i ter so živeli zadovoljno 7. mirl.iivim linčtve onn-ša p'smo 2a gospoda Severja. »Po naročilu gospodične Plannčeve«? se e začudi Sever »To ie vendar nemogoče. Kda.' on vam ie dala to o:smo?« »Gcso"d'čna ga ie ousrila pri Pečarjevih, ko je z^rai š'a v°n Ukazala nr ie da vam ga izročim če se do poldneva ne vrne Ker tor1'3 ■ n; vrn:'a « »r>b'' ■ d i^ro. hvala lepa.« io ie prekinil Sever nlkdar ni kakes ordržio v orebknvdnem zaporu. ČVo sem ormrivbena na to in bom soričo zavps-i da sem nedolžna, mirno oren^sla vse kar mi določi usoda. Vedeti oa ne morem kako dolgo bo tra" ;alo. preden se dožene mota nedolžnost. Ves ta čas m bo moa uboga mati strašno trpela če ne bo imela nikogar, ki bi io tolaž1' in jo oomirieval f]ede moje usode Zal ne poznam človeka, na ka'erega bi se s tako prošnio obrnila. Naši s'ap prijatelji so mrtvi, sck rodniki pa bi mojo mater le še boli begali. Morate mi oprostiti, če se v tej skraini sili obrnem na vas in na vaše dobro srce. (Dalie.) delom sta si Robičeva — mož je zaooslen v železniških delavnicah v Mariboru — tudi neka: malega prihranila Žena je vodila gospodarstvo in ie bila na glasu kot zelo skrbna gospodinja. Snoči so .io naenkrat pogrešili. Ko so >o šb iskat, so .io našli v hlevu strašno razmesarieno G ava ie biia vsa razbita telo pa razparano od spodnjega konca trebuha do vratu, tako da so se videla pljuča in so izstopila čreva O strašni najdbi so brž obvestili orožnike in zdravnika dr Zor ca v Rušah ki je takoj prihitei v Be/eno Seveda pa je bila vsaka zdravniška pomoč zaman Zdravnik pa e ugotovil, da e zločinec svojo žrtev še tik pred smrtjo snolno zlorabil. Orožniki so uvedli preiskavo in je zločin že poiasnen V temnem kotu hleva so namreč ušli obešen t ga tudi pastirja Krnesta Ho-stingerja. Na podlag- ugotovitve preiskave se je zločin odigra' taki le: Robičeva ;e pred dnevi dv:gn la v neki posojilnici -10 (100 Din V nedel o ie odš'a na Studence kjer »e ktmila hišo Ko se ie vrnila domov ie našla doma po s'anovan'u vse prebrskano in preme'ano Očividno ip nekdo stikal za denarjem Sum ie nadel na domačega pastirja H,>st;ngerja ki .ie od takrat izginil in ga m bilo več na spr.gled V ponedeljek zvečet ;e šla Robičeva v hlev d-j bi pomolzla krave Tatn ie na naš'a pastira in ga najbrž zaradi n:egovega postopanja ošt>r la. nakar ga ie poslala v kuhin o k er ga e čakala večerja M d tem ko je gospod n a ntolzla krave, se je fant v kuhinj naje de', nato pa se e vrnil v hlev. oborožen z. velikim kuhinjskim nožem in mesarsko sekiro. Oboje so našli v hlevu Kako s; ie na to odigral zločin, tega seveda nihče ne bo mogel točno pojasniti. Naibrž je P3stir gospodinjo naiprvo s sekiro pobi! na tla in .ii pri tem razbil lobanjo. nato oa ii ie oo gnusnem zloonu razparal še telo Pastir Hostinger ie zapustil pismo v katerem orosi svojo mater, nai z njegovim zaslužkom ori Robičevih plača maše za njegovo grešno dušo. Zločin ie izzval v vsei okol ci veliko razhurienje in vse pomiluje nesrečno Robičevo družino, ki je na tako trag'čen na" c:n 'zgubila skrbno mater in gospodinjo^- Požar. V Centibi pri Dolnji Lendavi je prej-šn.o nedeljo ziutra: naenkrat gost d'm objel lične zidanice v goricah. Goreti je začelo nenadoma in ie ogen obie-1 tr zidance. ki so bile v neposredni bližini. Zgorele so vse tr do tal V spodnji zidanici so reš'li polne sode vina in deset steklcnic žgana. V zgornji zidanici n bilo ničesar drugega k"t le dva prazna soda. Gasili so gasilci iz Čentiibe in Doline in so se^ izkazali s svojim d dom res požrtvovane. Skoda ie deloma krta z zavarovalnin SANKA 8ARUCH 11. Rut Aubvr Puri* "T, odpreinl) derui t lu>j -Maviiu aaihštn' uf«l' * Reig-n Hrancir Holandip in Luksrmiiurgu sprrietuaio planila ni naše čekovne raiune Ht-igiia št M Knivei les; Franciia. 1117 Paru HoiandM* Nled Jie-nst Luk^emburo «t Vxs? Lu jcembourn — Na «ahtevo pošliemn t>re/.p'afn naše čekovne nka/nice ŽENSK! VESTNIM Za !tuhin|9 Pečeni golobi v pikantni omaki Očiščene in oprane golobe osoli in obloži s tanko narezano slanino.' (Slanino poveži z nitjo) V kozi razbeli malo masti, položi golobe na mast, prilij malo vode in jih v pečici peci, da se lepo zapečejo. Med pečenjem jih pri- dno polivaj s sokom. V drugi koz: razbeli malo masti in prepraži eno prav drobno sesekljano čebulo. Sesekljaj tudi dve sprani sardeli in žlico zelenega peteršilja. Ko je pričela čebula rumeneti, dodaj sardele in pe-teršilj, premešaj in dodaj dve žlici moke. Ko tudi moka malo porumeni zalij z malo vode in osminko litra belega vina, premešaj in ko prevre, deni v kozo tudi golobe, ki pa si jih pred tem razpolovila Dodaj še lupi-nico limone in ko je vse skupaj še malo po-vrelo je jed gotova. (Omaka mota biti srednje gostljata). Golobe zloži v toplo skledo, omako pa precedi in jo polij po golobih. Zraven daš valjance, cmoke ali dušen riž. Lahko tudi še solato Telečji zrezki z limono Telečje meso (stegno) zreži na zrezke, potolči in osoli. Zrezke prevleči z drobno narezano slanino. V kozi razbeli mast. Vsak zrezek povaljaj v moki in zloži na vročo mast. Ko so z rez ki po obeh plateh zapečeni, jih poberi na tonel krožnik in pokrite postavi na toplo V sok na stresi drobno sesekljano lupinico ene limone, stolčencga muškatnega cveta, mo sesekljano sardelo in sok ene limone Po potrebi zalij še malo z vodo. (Sok mora biti srednje gostiiast. (Ko prevre. položi noret opečene zrezke in jih duši do m^hkeoa preden daš na mizo. prilii še osminko litra kisle smetane. (Smetano samo v sok zame-šai in naj nikar ne nrevre.) 7<-iven daš krompirjev pire in solato Praktični ssasveti Kako prežneš bolhe iz stanovanja V 20 literskem loncu skuhaj pelina, (pelina rabiš precej velik šop!) in kos narezanega mila Z mlačno pelinovo vodo potem po-ribaj pod in ga s čisto vodo izperi. Zato rabiš dve vedri ali dva škafa. V enem vedru imaš pelinovo vodo in s to vodo ribaš, v drugem pa čisto, s katero potem pod snlah-neš in s suho krpo zbrišeš. To ponovi kake tri tedne zaporedoma, a porbaj dvakrat na teden Kakor so se žačele dvigati cene za zlato in srebro, tako se je tudi pospešilo razis-co vanje zakladnice sveta, Mehike, posebno v puščavah Sierre Madre, ki še niso razisk iae. To gorovje, dasi je na meji Združenih držav. vsebuje številne skrivnosti. Nedavno je priobčil neki ameriški učeniak, priro.lo-slovec Robert Moore, poročilo o Baranci del Cobre, neki doslej neznani soteski. Moore. ki je s svojo ekspedicijo prodrl v ,-c-raziskane pokrajine ob reki l'riqtii, je Ba ranco odprl civiliziranemu svetu Tu je tudi odkril neko indijansko pleme. Tarahu-mara. ki doslej še ni ivkoli videlo belega človeka Moore ie dognal, da so v tej soteski tudi brez dvoma veliki zakladi dragocenih rudnin. Neki drugi ameriški raziskovalec pa ie na svoiem potovanju po pokrai;ni reke Fuerta doM domačine, kako so z domačimi. lesenimi ponvami zajemali pesek, -kjer ie bilo mnogo zlata. Vsa družina, žene. otroci, se ■ikvaria s pridobivanjem zlata. Moški (.•'!-našiio zlato do bližnie pos*oi»nke belih ''udi in ga zamenjavajo za živila 'n blago. Tnk barantač z zlatom je pripovedoval ■ az-iskovalcu. da domačini vedno le toliko zlata izpereio iz peska. kol'kor ga ootrebiiie-io za nabavo živil, tako d" ni niti moči dognati. koliko zla*:a imaio Ker je ondi v teki mnogo grušča bi bilo težko iznirati /'a-to s stroi'. Dr. Hogle je zares dobi! dva žerijeria. ki sta z največjim trudom spravila dva stroi i za izpiranie zlata v tisto pokra-i:no. na - nrav zaradi grušča nista ničesar dosegVa. Oodnano na je. da je v tisti reki prava zakladnica zlata. Indijanci Tarahumara. ki živiio v gorovju Madre. lovijo še z lokom in puščico in imajo tudi sicer še iste običaje, kakršni so bili Natresi tudi v posteljo suhega pelina. Posteljo, posebno pa prešite odeje vsaj enkrat na teden prezrači in stepi. Ker le s skrbno čistočo se boš ubranila bolh. Če imaš v postelji žimnice, peresni vložek ali mrežo, boš bolhe kaj hitro odpravila. Če pa imaš slam-njačo je stvar malo težja Če imaš v slam-njači pleva, v njej so prava gnezda bolh. Zato odstrani pleva iz slamnjače in si nabavi rajši koruzno slamo. V koruzni slami se bolhe ne zarede tako hitro, lažje se prečisti in tudi prezrači. Enkrat na mesec deni slam-njačo na sonce pa ne boš imela bolh Bolhe se zarede samo v prahu, zato sobe ne pometaj z vlažnim žaganjem Sicer takrat, ko pometaš, ne dvigaš prahu, ker ga vlažno žaganje zadrži, a ko se žaganje v razpokah posuši, imaš polno prahu, v katerem se potem zarede bolhe* Bolje je. da zmočiš žakljasto cunjo in z njo malo obrišeš tla in šele notem pometeš Če so se bolhe zared'!e kje izven hiše. kakor v drvarnicah in sHčn;,i prostorih je najcenejše srekih goldinarjev ga dam.« Tahi je neka. zma:eval z glavo in hotel odgovoriti, toda v tem trenutku so zapele trobente. Mlad: krali e za-jahal na grič in praporščaki so se začeli zbirati. Ko je ma; gospodar videl, da s. ne inore razgovorit zaradi touik^ga klicanja, je Tahiju zaenkrat samo pri slovesu zaklical: »Pridi nocoj k meni, da se pogovoriva!« Tako sta šla narazen, drugi dan pa mi je moj gospodar povedal ves nun razgovor in dodal. da je Francu Tahiju prodal poloVco svojih hrvaških posestev za 45 000 ogrskih goldinarjev. Kaj pravite, prijatelj kancnik, k temu? Gospod Stipo si je nekoiko zamišljen dr gnil nos. »Veste, jaz bi rekel«, se ie nazadnje oglasil, »da bo iz tega prišla morda velika nesreča.« - »Zakaj, pre častiti gospod kanonik?« »Ker sedi na pragu Susjeda gospa Uršula, ženska, ki ima zobe kakor zmaj. Kako boš gospoda konušnika postavil v negcvo last? . Heningovci mislijo, da e rodbinska last cele obitel.i po dednem pravu, ki mora v rtkakor ostati v rodbini, tako da lahko svoj de'ež prodaš samo sorodstvu. Gospa Uršula s-e bo z nohti branila!« »Prava reč,« se je Madžar porogljivo zasmejal; »Res ne vem. kakšni čudni ljudje ste vi Hrvati. Kaj je pravica? Vse ie pravica,' samo pravi način je treba najti. S pravim ravnanjem lahko po našem zakonu v:e opraviš.« »No, pove te. kako!« je reke! gospod Stpo. »Kako se more tukai govoriti o dedr.em pravu? Kralj je poklonil polovico posestev Batorovcem, polovico pa Hen'nMvcem Torej lahko krali tudi dovoli, da preo-se mcij gospodar svojo polovico na koga drug-iea. Kraj je mojemu gospodarju zelo naklonjen, pa tudi Tahiju. ker ve. da lahko samo po Batoru njegov m!ad; Maks lahko varno sede na ogrski prestol. Napol mu 'e to tudi že' obljubil. In postaviti v oblast? Ali veste, kaj je zakonita sila? Z gospo Uršulo sem se že dogovoril — poglejte!« In Palffv .ie potegnil iz žepa papir, ga podal kanoniku, in smehljaje še dodal: »Prečrtajte to! K t i ne. kako je modro! Sam starkln z-°t Konjski je pogodbo podpisal. Čuden človek! Namaza1 sem mu dolge hrvaške brke z medom sladkih besed in ta zagorski norec verui.e vse O Tahiiu seveda nisem niti črhnil. Vašega brata' rem seveda tako zaradi lepšega kretral in rekel, da ga bom tako: Odstavil. To iih :e premamilo. to je si'ari godilo. Uršula bo šla stanovat dalje proč. v Stubico Sirije d bo čist. Dombnja _s-em že naučil, kako še ima obračati. Klanjati s= mora stari, sem rekel, da ne bo kai zavohala — potem pa nenadoma koniušnika postaviti v njegovo last!« »Toda«, je odvrnil kanonik in dal pismo naza.i, »po zakonih kralevine Slavcnie bi se morala pogodba prei proglasiti \ skupščini stanov pred banom.« »Pojdite no s tem vašim slavonskim pravom.« ie zamah*i'! Madžar z roko. »Preko te vode bomo lahko preibredli. In ban? Mod Bog! Kdo je ban? Knez Peter Erdotii! Kaj njegova prva žena ni bula Tahijeva hči? .In najsi jie umrla in najsi se je ban pozneje tudi oženil z Jano Alapioevo, vendar sta tast in zet ostala prijatelja, velika priateoja.« »Da, da«, se je kanonik zamislil. »Toda na strani Heningovke je podban Ambrož Gre-gori:anec, silen človek.« »Tega se bojimo naSmanj. Ambrož je bil kastelan Niko'e Zrinjskega. Nikola n ban Peter se ne gledata prijazno, odkar je sin Ni-kole pustil na cedilu banovo hčer, torej Peter ne mara Ambroža; in povrh ne more ban podbana niti živega videti, odkar ste s=> sprla zaradi samoborskih mei. Ban bo na Tahijevi strani. Alapiči na banovi Ali vam ie stvar sed-M 'a-na. gospod kannik?« »Seveda, ali kaj imam jaz pri vsem tem?« »Vi boste gospoda Frania uvedli v njegovo last!« »Kaj, jaz?« in kanonik se ie odmaknil za dva koraka. »Da. vi! Počakale, da se bo Uršula preselila v Stuiroo. Dobi'i boste pogodbo od B¥ora in vzeli seboj onesa županjskcga sodnika. ki vam ga bom še pismeno pozne e naznani Ko bo vse v redu, bo prišel Tahi s četo svoih Križancev in ž njim neka- njegovih pri;aite'jev. Na noč odidite v Su jed. Uvedite ga n'hč? ne bo protestiral Tahi bo zasede' jrrad. nabasal topove, zaprl vrata in gospa Uršula lahk^ pride, ako jo skomina po železnih iabolkah. Seveda se bo začela nrav-da. oa nni: le teče. med tem 'ahko H°nin-govka tud« umre, hrvatski ban je Tahijev zat Andrei Bator na kraljevski s^dntk « Kanonik je molče sita! pred P^Vvjem, ki je c-stro urrl vanj svoi po^ed do^im ie upravitelj Jurij Svesvetieki nekako ^v'.gml "•lavo in gledal zdaj bra+a. zdaj Mihaela Pa.Vfvja. »Ne morem,« je nazadnje zaječai kanonik. -Reč je nevarna! Nikakor ne morem. Saj hi bi1 a to očitna kršitev pravice!« »Ne mislite vendar vedno samo nn swre suhe paragrafe.« je zaklical Madžar in planil no koncu. »Ne pozabite, da vas mogočni ljudje, na katerih stran boste stopili, ne bodo nikdar rmsti'i na cedVu. V imenu svo-teea gosoodsria Andreja Batora vam dam trdno zaec'tovi'0. da iz tega za vas ne bo nič hudega. Tu ie moja roka!« »Ali ni to ista ro'ca, ki .ie podoisali pogodbo z Uršu'o He.nin.govo?« je resno vprašal kanonik. Pa'!fv ie ožini' kanonika z očmi, si začel gristi H'ke in je živahneje odvrnil: »Govorno odkrito, gr-STJci kanonik! Jasna beseda de'a dob"0 nrijate'je. Moj vrCemožni gospodar ms nikakor ni za šalo sem po-La1. Njegova trdna volja je da se mora stvar deiati v red, na ta ali na druei načm. Če ne marate '■-i. se bo že našel kdo drugi. n. pr. Fran-'o Firipovič, ki nima z jeklom obit" vesti. Toda. ker pc-.nam vašega brata Jurija, sem bo+el to de'o namenili vam. In zakaj? A!i treba zato odgovora? Vaš brat ima mnosro t-trok, ima ženo, govorimo odkrito, zapraviti vk o.« »Vp^o rojakinj«, je trepetaje zair.rmral kanonik. »Vse eno,« je hladno odvrnil PaJlfv. »Zadolžen je preko glave. Njegova upnika sta knez Andrej Bator in Franc Tahi. baron s Štaterobeirg?: Kako čuden slučaj! Jurij Sve-svetički je živel cd miles+i kraljevskega sod--n;ka, in ta milost je vei'ika, mogoče še prevelika. Moj gospodar je vzel vašega brata za upravitelja Susjeda, ki je mastna krava in vp t brat je rii samo moVel in jemal. boljše mleko zase, on jo je mo'zel tako dolgo, da ji je pritekla kri: — on je goljufal svojega gospodarja.« Kanonik je vstrepetal, njegov sklonjeni brat pa je kleenil še niže in obupano zastokal. »Da, goljufal!« je Madžar jezno nadaljeval. »Iz pisem gospe Uršuile vemo, kako je kradel. Vemo četo več. Njegovi pajdaši so ga izdali in so zdaj pripravljeni pričati zoper njega. Vi, preeastiti gospod kanonik, ljubite svojega brata, ljubite njegove otroke, za njih bije vaše srce; vse to predobro vemo. Pomislite vendar, kaj se ž njimi lahko zgodi: predstavite si uboštvo, zle čase in sramoto, ki bodo padli nanj, če kraljevski sodnik samo migne. Njegovo posestvo bodo prodali, otroci bodo postali sirote in ime plemiča bo pribito na sramotni oder. Ali b očete res, prečastiti gospod, da bo vas grb pred svetom pomazan z batom. Ali more vaše srce preboleti iok nesrodnih otrok?« • Pa'!fy je s prakrižanima rokama užival Zadrego kanonika, ki je sta! pred njim in molče upiral svoje oči v zemljo. Napos"sd je kanonik zašepetal: »Vi, gcspod Pa!lfy, ste ok"utnež brez srca!« »Gleite si no! Jaz da nimam srca! To ie zares čudna šala! Moj Bog, če ima e'ovek pamet, mu pravite, da nima srca! Moj gospodar hoče na vsak način, da se mora Tahi postaviti v posest. To se mora zgoditi, ali razumete, gospod kanonik, to se mora zgoditi! In laz sem popolnoma pametno razmislil, kako bi se to napraviti. No. dn ne bom izeubljail "bes^d! Poka r^ko urnika. Boste Vi Tahiia uw*M sli ^a ea n» bo^.te? Če sri boste, so vf>?.?.Tr"i lyatu od^Ti-č^ni g-ehi, še več. so mu t,vdi doVovi, ban in Tahi — ki ima med vašimi stanovi močno stranko — po. se bosta potrudi'1 a. da ga bo vaš sabor izvolil ?odni'ka. če sra ne uvedene, pa bo va« b-prt ob no«estvo. ob poštenie in ne bo sedei' na sed.nijfkem stolcu, ampak v sodnih zpnorih. Tu ni nobene ša,'e. nobenega PO<*?.iaija. Da aJi ne, gospod kanonft? Po"pite! S+iro Svesve.+iSki je presedel, na če!o "O mu udf?!riiifi srasre potu. z reko se ie grabi.' za srce. Ju rii. kanonikov brat, pa "e počasi vstal. Lic° mu je porameneCo. niši^e na licu so mu dr?eitai'e od muke: široko ie razprl svoie veHke, bele o "i in bu'W v brata, da bi ^"il iz nie^avih ust odrešenje a'i smrt. Ksn^ni.k le ma'č0i\ Nancs^ed ie stopi! Jurij ko^ik naprej, pokleknil pred br^.ta, mu o'n-ie' kolena in z?vpil z gtesom, ki je trgal srce: »Brat! Brat! Ve'ik grešnik sem. Vem. -'a nisem vrfd?n usmiljenja, toda usmili so mojih ubogih otrečičev, ki si jim boter. Oni niso nič krivi!" In jokajoč i-«3 spustil Jurii Sve-sve+iiski sv-oio "ilavo med bratova ko'ena. »Moj Bc! •< je vsčPhnU kanonik, »ti vidiš to nevc'jo in mi:ko! Če bom gre5i', ne b?-n zaa.rdi svo^e kcisti a.-rpak zsra-di ubogih r>ro5ičev. P05! OdniKti mi ta gr?h! Vstaini bmt Jurij! Ponrri se! Sedaj vidiš, kam smo t*rW! Pravil sem ti, pusti leno črnooko Ma-^žarko. vroče krvi le in lahkih možeanov; izpozabja %e V>o. Gc'jnfa'a te ie, zapustila je ne samo tebe. ampak tudi sad svoie krvi. in ti bi ostal v uboštvu iin sramoti pred svetom. (V bi te brat ns odkupil s svojim pošteniern!« Vroče solze so teklp starcu po licu, ko mu ie brat ravno tako poliub/ia1 rok-3, dočim je PaTffv s prekriš^nimi rokami g'e-da.l skozi ok'm s hladnim licem, hladnim srcem. ledero dušo. »Gospod ^arilfv!« je zsklaea! kanonik v svoji bolečini. »Kai is?« je vprašal Madžar h'adno in o krenil glavo. »Kedai b-> n-išal gospod kraljevski konjuš-nik v Zasireb?« »Ne vem.. Pisal vam bom. dragi gospod kanonik.' Vsekakor pred dvema, tremi meseci ne. Tedaj bo treba nastopiti. Ali ste se odločili?« ^Sem«, je šepnil kanonik po'glasno in prikimal. »Dobro! Beseda velja! Dajte mi roko!« je rekel Pal!fy in pomolit' Stipu desnico, ki jo je plaho s sklonjeno glavo prije. »Še danes bom vaš sklep naznanil svojemu velemožnemu gospodarju,« je nadaljeval poslanik, »in nadejam se, da mu bo prav ljubo. DOMOVINA St. 44 STRAN 11 X Kdaj umre največ ljudi. Največ človeških življenj ugasne v poznih večernih urah, ponoči in zgodaj zjutraj. To je po lastnih izkušnjah dognal učenjak dr. Sigurt Frey. Zlasti mnogo ljudi umre med 23. in 24. uro. Dr. Frey pravi, da ponoči popusti vse telo, ki hrepeni po miru. S tem se pa poveča vpliv motenj posledic bolezni in operacije tako, da v tem času telo najrajši umira. Druga razlaga pravi, da si hudo bolno telo ne more privoščiti miru, zakaj udje so v večji meri napeti; pomanjkanje miru v običajnem času je odločilno in povzroča neposredno, torej še ponoči ali zgodaj zjutraj, konec življenja. X Spomenik prvemu kadilcu. Prvi kadilec v Španiji je hit udeleženec Kolumbovega odkritja Amerike Rodrijgo de Jeretz. Pripeljal je s seboj z novega sveta mnogo tobačnih listov, iki jih je zvijal v cigare in kadil. Njegovi ženi tobačni dam ni ugajal, kašiljala je in se diuši-la, vmes pa pošteno zmerjala moža. Poklicala je sosede, in te so videle v dlimu, ki se je kadil iiz ust in nosnic miši čas tega mornarja, hudičevo sapo. Takrat je v Španiji baš divjala inkvizicija in Rodrigova žena je ovadila svojega moža- Še zdaj ni znano, ali je storila to iz strahu za njegovo Ubogo diušo ali pa se je hotela sploh odfcrižati moža, ki Je le redko prihajal domov, in še to samo za nekaj dini. Rodriga so prijeli in obtožili čarovništva. Cerkvena oblastva so izjavila, da je mornar obseden in da ga hudič noče izpustiti iz svojih krempljev. Rodri.govo hilšo so med svečanimi verskimi obredi očistili zlih duhov, njen lastnik je pa sedel celih 10 let v ječi. Ko so !ga izpustili, se je bilo kajenje po Španiji že močno razširilo. On je torej bil prva žrtev te novosti. Prebivalstvo Rodrigovega rojstnega ikraja v provinci Hoelvai je imenovalo po kadilskem mučeniku uilico in postavilo pogum-1 nemu kadilcu spomenik Stroške je krila španska tobačna diružba, ki se mora zahvaliti Jerezu za svoje sedianje lepe dobičke. X Trojček je imel v sebi zamrla zaplod-ka svojih dveh bratcev. O zanimivi operaciji poročajo iz bolnišnice v Liitizu. Tja so pred dnevi pripeljali 36 let starega moškega iz Saxena na Nižjem Avstrijskem. Ta je že od rojstva naprej vsa leta trpel zaradi velike otekline v bližini želodca. Oteklina je bila v trebušnem mišičju iin mu je prizadevala s;l-ne bolečine. Učenjaki so smatrali, da je potrebna operacija, ki bo odstranila oteklino, katere izvora si niso znali razlagati. Uspeh operacije je bil nad vse presenetljiv. Zdravniki so namreč ugotovila, da sestavljata vsebino njegove otekline dva zamrla človeška zarodka, približno 6 om veliika. Operirani moški bi se bil moral roditi kot trojček, toda pod kdove kakšnimi čudnimi pogoji se je on nesorazmerno naglo razvijal že pred rojstvom, tako dta sta njegova bratca zaostala in rasla naprej v njegovem mišičevju. Ta pojav je v zgodovini zdravstva silno redek, in je med znanstveniki zbudil velikansko zanimanje. Operirainec se po dovršenem zdravniškem opravilu počuti čisto dobro. Podoben primer je bil ugotovljen pred leti tudi v naši državi, kakor se morda še spominjajo bralci našega lista. Takrat so pri nas operirali nekega mladeniča in dobili v njem zamrl zaplodek bratca dvojčka. X Med je za lepoto. Med je zelo dobra hrana v primeri z drugimi slaščicami. Želodec ga hitreje prebavi kakor umetni sladkor. Zato je tako važen v prehrani otroka alfi bolnikov. Posebno blagodejno vpliva med na srce in zato ga priporočajo zdravnika zlasti planincem in tekmovalcem. Razen sladkorja obsega med tudi mnogo drugih važnih sestavin. ki pospešuieio prebavo, drugih istočasno zaužitih jesitvin Med je pa tud' lepot:čni pripomoček: tako negujejo ameriške ženske z medom kožo. Obraz sli dobro unrjeio. nato pa na debelo namažejo z medom. Z medom namazani obraz je treba pet minut dobro masirati, potem pa umiti s toplo vodo namazati s č'sto kremo in spet umiti, slednjič pa namazati s tekočino, ki se pod menim volivnm koža skrči. Tako se kožne luknjice temeljito očisittijo in potem postane polt žametasto mehka. Tudii opraskana koža se baje hitro zaceli, če jo namažemo z zmesjo meda, voska in masla. Sicer se pa iz medu izdeluje tudi milo. kii je zlastii priporočljivo za nego obraza. X Dva tisoč let pred Tutankamonom. Veliko zanimanje so med raziskovalci Egipta zbudile najdbe mladega Angleža. Bme'ryjia v neki grobnici v Saikhari pri Kairu. Ta grob je star nekako pet tisoč let. Ko so ga bil že pred časom odkrili, so ga našli praznega, znamenje, da so bili v njem gospodarili plenilci grobov. Bmeiry pa je zdaj odkril skrivne prostore, 'kii so bili skriti za opekastiimi oboiki groba in polni vsakovrstnih predmetov, kaikršne so stari Egipčani polagali pokojnim v grobove,- Naipisi velijo, da se je mrtvec imenoval Heoneka iin da je bil minister faraona Densa. Ta faraon je živel pol stoletja pred zgradbo^ pilramid in dva tisoč let pred slavnim Tutankamonoim. Predmeti, ki jih je našel Emery, so preprostejši od tistih, ki so jih našli v Tutanikamonovj grobnici, znanstveno pa so pirav talko pomembni. Našel je zapečatene lončene vrče, ki so vsebovali nekoč živila in vino, dalje umetniško izdelane nože in srpe iz kramenca, vrvi, ki so videti še danes kafer nove, lesene skrinjice in dolgo vrsto okroglih plošč iz kamna, brona, lesa im slonovine. X Pokopali so ga, čez dve leti pa se je pojavil živ. Londonski listi poročajo o redkem dogodku, ki se je pripetil v Indiji, že pred dvema letoma je ugriznila kača letnega dečka nekega trgovca v Alahabadu. Deček je umri za zastrupljenjem in so ga pokopali. Te dni, to je natančno po dveh letih, pa je šel trgovec po alahabadskem trgu, kjer je še s prav posebno pozornostjo opazoval razne kirotitelje kač, ki so kazali svoje umet-nije številnim radovednežem. Med temi kro-titelji kač je trgovec nenadno odkril svojega sina, ki ga je že davno smatral za mrtvega. Pa tudi sinko je spoznal očeta ta je brez obotavljanja pritekel k očetu. Krotilci kač so bali pozvani pred sodišče, kjer so izjavili, da so mrtvega dečka izkopali iz groba in ga spet obudili k življenju. Izrekli so tudi prepričanje, dia pripada sin po ©življenju njim in ne očetu- Oblasti so zdaj na delu, da razjasnijo ta zagonetni primer. X Dolgo življenje je uedno. z-nanost si doslej ni oila čiisto na jasnem gteclie vprašanja koliko je odvisna dotigost človekovega življenja od zunanjih vplivov m koliko od ■aiednusti. Seveda ,e razumljivo, aa Si čioves z nerednim življenjem in prenapornim delom dolgost živiHjetva lahko precej siKraJša. Enako pa je tudi res, da si s pametnim, rednim >n pravilnimi življenjem njiegovo dolgost lahko poveča. Najnovejša raziskavama na tem področju so dokazalla, da je dolgost življenja v veliki meri odvisna od dednosti. Profesor Vogt je preučeval življenje dvojčkov, ki so dosegli že zrelo starost. Ugotovil je, da so se pojavili starostni znaka v enakilh letih, čeprav sta dvojčka živela v različnih življenjskih razmerah. Celo kratkovidnost je nastopite pri dvojčkih v isti starostni dobi To dokazuje, da imajo dvojčki enake dedne za-rodlke tudi glede življenjske dobe. Ameriške zavarovalne družbe so zbrale zadnjia leta ogromen material o odvisnosti starostne dobe Ijudii od starostne dobe njihovih staršev. Razdelili so zavarovance v dve veliki skupini. V prvi skupini so zavarovanci, katerih starši so doseglli visoko starost, v drugi pa oni, katerih starši so umrli že okoli 50 leta. Številke so pokazale, da otroci staršev, ki so dosegli visoko starost, dosežejo mnogo višjo starost kot otroci staršev, ki so zgodaj umirili. Neki nemški znanstvenik je dognaL dn so ženske življenjsko bolj odporne kakor moški. To se pravi, da v splošnem dosežejo višjo starost. Zbral je podatke o 124 osebah, ki so dosegle 100 let. Med temi ie bilo 81 žensk in samo 43 mož. Verjetnost, da doseže ženska 100 let, je torej dvakrat večja kakor pni moških. Krajša živlieroslka doba je pri moških brez dvoma v zvezi z moškimi poklici, ki z leti zmanjšajo življenjsko odpornost moških. Seveda je pa tudli ženski naravni poklic, to je skrb za nasledstvo, silno nevaren poklic, ki zahteva mnogo žrtev. Zadevni podatki tuidii kažejo, da ie življenjska doba neporočenih moških in žemslk kra'$a kakor življenjska doba zakoncev Naibrže te to v zvezi z nerednejšam življenjem samcev in samic. RADIO LJUBLJANA Nedelja, 1. novembra: 8.00: Saint Saens: Simfonija v c-molu za orkester, (posnetek na ploščah; 8.30: Telovadba; 9.00: Čas, poročila, spored; 9.15: Klavir in harmonij (gdč. Melita Gnjezda, g. Dimitrij Kaškarov); 9.45: Verski govor (g. dr. Roman Tominec); 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Ljubljani; 11.00: Plošče; 11.15: Otvoritev razstave mladih slov. kiparjev in slikarjev; 11.30: Otroška ura; 12.00: Opoldanski koncert radijskega orkestra; 13.00: Čas, spored, obvestila; 13.15: Zborovske pesmi (plošče); 19.00: Čas, vreme, poročila, spored; 19.30: Nacionalna ura; 19.50: Otožne slovenske nar. pesmi poje gdč. Vida Ru-dolfova; 20.30: Hanica gre v nebesa (Ger-hart Hauptman); 21.30: Reproduciran orgelski koncert; 22.00: Čas, vreme, poročila, spored; 22.15: Resna glasba (izvaja Radijski or-kester). Ponedeljek, 2. nov.: 12.00: Predigre (plošče); 12.45: Vreme, poročila; 13.00: Čas, spored, obvestila; 13.15: Solističen koncert plošče in pozavna; 14.00: Vreme, borza; 18: Zdravniška ura: O zraku (g. dr. Anton Bre-celj); 18.20: Puccini: Madame Butterfly, fantazija (ork. Paul Goldwin, plošče); 18.30: Slovenska narodna pesem, uvodno predavanje (g France Marolt); 19.00: Čas, vreme poročila, spored, obvestila; 19.30: Nacionalna ura; 19.50: Zanimivosti; 20: II. koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta (gg. Leo Pfei-fer, Franc Stanič, Vinko ŠušteršiČ, Gustav Miiller); 20.40: Na grobovih naših davnih prednikov (g. Vladimir Regallv); 21.00: Mrtvim v spomin (igra Radijski orkester); 22.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila; 22.15: Lahka glasba (Radijski orkester). Torek, 3 nov. 11.00: Šolska ura; 12.00: Venčki starih in novih naoevov (plošče); 12.45: Vreme, poročila; 13.00: Čas, spored, obvestila; 13.15: Ukrajinske narodne pesmi (plošče): 14.00: Vreme, borza; 18.00: Pester spored (Radiiski orkester); 18.40: Vzgoja za socijalno mišljenie, čutenje in dejanje (g. dr. Karel Ozvald): 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: Nacionalna ura; 19.50: Zabavni zvočni tednik: 20.00: Skladbe Paula Lipke-ja (izvaia Radijski orkester); 21.: Za oddih in zabavo (sodelujeio: Pevski tercet Stritar, g. prof. Marian Lipovšek, An-tonovič (kitara). Haršlag (kitara, ozir. mandolinah 2200: čas vreme, poročila, spored; 22.15: Plesna glasba. Sreda, 4. nov.: 12.00: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah); 12.45: Vreme, poročila; 13.00: Čas, spored, obvestila; 13.15: Harmoniko igra g. Vili Lokošek; 14.00: Vreme, borza; 18.00: O dobrem spominu (g. Janko Ziherl); 18.20: Mladinska ura: Napravimo si senčnik in letalo iz papirja (vodi g. Zdravko Omerza); 18.40: Pogled v sodobno Rusijo (g. dr. Ivan Ahčin): 19.00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: Nacionalna ura; 19.50: Uvod v opero: 20 00: Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani. Četrtek, 5. nov.: 12.00: Koračnice slavnih skladateljev (plošče); 12.45: Vreme, poročila; 13.00: Čas spored, obvestila; 13.15: Smetana: Iz mojega življenja (kvartet Sevčik Lhotskv) plošče; 14.00: Pestri zvoki (Radijski orkester); 18.40: Slovenščina za Slovence; 19.00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: Nacionalna ura; 19.50: 10 minut zabave: Črtice (g Narte Veiikonia); 20.00: II ura orgelske glasbe. Na orglah igra g Pavel Rančigai: 21.00- Operna glasba (Radiiski orkester): 2200: Čas, vreme, poročila, spored: 22.15: Okrogle in vesele, (igra Radijski orkester). Petek, <5. nov.: 11.00: Šolska -»ra- 1?.00: Odmevi iz naših kraiev (plošče): 12.45: Vreme, poročila; 13.00: Čas. spored, obvestila; 13.15: Operetna glasba fRadiiski orkester); 14.00: Vreme, borza: 18.00: Ali rlanašnia družina še vzgaja otroke (gdč. Srečka Laber- nik); 18.20: Pesmi (poje Lucienne Booyer), plošče; 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Le-ben); 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: Nacionalna ura;' 19.50: Zanimivosti; 20.00: Rezervirano za prenos; 22.00: Čas, vreme, poročila, spored; 22.30: Angleške plošče. Sobota, 7. nov.: 12.00: Plošča za ploščo, pisana zmes pesmic veselih in godbe za ples; 12.45: Vreme, poročila; 13.00: Čas, spored, obvestila; 13.15: Plošča za ploščo, pisana zmes pesmic veselih in godbe za ples. 14.00: Vreme; 18.00: Za delopust: • (igra Radijski orkester); 18.40: Pomen rudarstva za naše nar. gospodarstvo (g. ing. Viktor Gostiša); 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: Nacionalna ura; 19.50: Pregled sporeda; 20.00: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar); 20.20: Koroške narodne pesmi (oktet iz Roža); 21.10: Godba na pihala (plošče); 21.30: Domači zvoki (Radijski orkester); 22.00: Čas, vreme, spored, poročila; 22.15: Radijski orkester. Za smeh In kratek čas CE SE OŽENIŠ Sameci »No, ali si zadovoljen s svojo ženo?« Mladoporočenec: »Nič ne vem. Šivati se je učila, pa nič ne šiva; gaititi in krpati zna, a tega ne dela. Samo kuhaitl nič. ne zna, pa zmeraj kuha.« ŠELE PO POROKI Dekle: »Ali me resnično ljubiš?« Fant; »Resnično.« Dekle; »Kako hi to dokazal?« Fant: »Skočil bi zate v ogenj al: v vodo.« Dekle: »Ah, zdaj pa že vidim, da me ne ljubiš.« Fant: »Kako to da ne?« Dekle: »Ker bi se potem ne mogla poročiti.« Fant: »No... jaz bi... jaz bi storil to po poroki.« V STRAHU Sodnik: »Saj ste Imeli samokres, zakaj pa niste streljali v vlomilca?« Priča: »Vidite, zliikovec je zakričal, ko jo zagledal samokres v moji roki: ,Roke kvišku!' pa se mi je roka nehote dvignila in sem ustrelil v strop namesto v zločinca.« MODERNO Gospod: »Ah milosti ji va, nisem vedel, da ste že tretjič omoženi.« Gospa: »Zapomnite si gospod: šele tretjič!« DOBRO JO POZNA Hči: Mati, France mi je danes rekel, da sem najkrasnejše dekle pod solncem. Dovoli prosim, da ga končno povabim k nam. Previdna mati* Dekle, počakaj še, pustiti ga moramo zelo dolgo pri njegovem dobrem mnenju o tebi. Listnica uredništva Zabukovje in drugi: Za to številko prepozno, ker mora biti pošta vs»j v torek v naših rokah. Pozdravljeni! VAJENCA ZA KLEPARSKO OBRT iščem. — Konrad Gorupič, Novo mesto. Šivalni stroj znamke Singer malo rabljen se poceni proda. Nova trgovina Tyrševa 36. Bolni na pljučih! Na tisoče že ozdravljenih! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti prehr a nj e vanj a, ki je že mnoge rešila. More se uporabljati v vsakem načinu življenja in pomore, da bolezen naglo premagamo. Nočno potenja In kašelj ponehata, telesna teža se zviša, a postopno ovapnjenje konča bolezen. Resni možje Zdravniške vede potrjujejo odličnost moje me« * tode in jo radi priporočajo. Čim prej začnete t mojim načinom prehranjevanja, tem bolje bo. Povsem zastonj in poštnine prosto dobite mojo knjigo, !z katere boste lahko črpali mnogo koristnega. Pišite takoj! Zadostuje tudi dopisnica z naslovom; Poštno nabirališč« Ernest Pasternack, Berlin, S. O. Mlchaelklrchplati Nr. 13., Abt. Z 491. NOVOST ! Samo Din 49-501 »t.si.»uo. ank«-« Prari irtoar. itMf Dobra k Taii teto. lep k r o m I r a n ekrof 8 plamen* ffarancVJ* Oin 49*50 H 9S.901 Ma t o* veti j eo {mi caiaief la U*t9«bJ<*. (Radium) Din 59 50 iabterajte cenik ga ram polije i ttonj In poitnM 2 H. UU BI D AN A d Lastna prot »kotirana tovarn® » 8» HUBERTUS nepremočljiiv za vsakega Din 250.— in vsa druga oblačila po neverjetno nizkih cenah pri PRESKER-JU, Ljubljana, Sv. Petra c. 14. MALI OGLASI ZIMA SE BLIŽA zarfo pridite in kupite vse, kar rabite za svoj:) družino manufakturnega zimskega blaga, le V trgovini ANTON SAVNIK - ŠKOFJA LOKA ter boste z dobrim blagom — nizko ceno In veliko izbiro kar najbolje pos tre ženi. »DOBERDOB« Neumrljiva knjiga slovenskih fantoy grob«, opis resničnih doživljajev iz svetov« ne vojne vez. 38.— nevez. 27.— Din. Knjigarna Domovina, Celje.