Fostnma, pavšal i rana.
57,	*	¥ Ljubljani, dne 12, maja 1920,	Letnik II.
Kraljestvo Srbov, Hrvatov is Slovencev.
URADNI UST
deželne vlade za Slovenijo.
Vsebina: Pravilnik za izvrševanje predpisov k tar. post. 99a „0 plačevanju takse na vstopnice za zabave, gledališča, bioskope itd.“. Naredba ministra za finance o vračilu ne-žig'’8anih in nekolkovanih kronskih bankovcev. Dodatek k pravilom o zobnih zdravnikih in zobnih tehnikih. — Razglasi osrednje vlade: Razglas glede prometa z Monopolnimi predmeti. — Razglasi deželne vlsde za Slovenijo: Izpremembe v osebju. Izkaz, o stanju živalskih kužnih bolezni v Sloveniji z dne 8. maja 1920. Razglasi delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro glede pobiranja eksekucijskih pristojbin za zaostale davščine. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev.
Naredbe osrednje vlade.
202,
Na podstavi pooblastila v členu 13. „Začasnega zakona o proračunskih dvanajstinah (za mesece september, oktober, november in december 1919. in januar, februar, marc, april in maj 1920.) in o najnujnejših fiskalnih odredbah“ z dne 4. aprila 1920. in po odobritvi ministrskega sveta predpisujem ta-le
PravilBilL za iavrševaujs predpisov k, tar. post, 99 a „0 plačevanja takse na vstopnice sa zabave, gledališča, bioskope itd,“.*
Člen 1.	'J
Po členu 13. začasnega zakona o proračunskih dvanajstinah se plačuje izza dne 1. maja 1920. v vsem kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev taksa, določena v členu 3. tega pravilnika, na vse vstopnice (po vrednosti vstopnice) za:
1.	) zabave;
2.	) gledališča;
8.	) bioskope;
4.	) cirkuse ;
5.	) gimnastične, čarodejske in akrobatske predstave;
(5.) dirke ;
7.) predavanja;
S.) razstave, panoptike, panorame itd. in
9.	) za vstop v prostore, kjer se vobče zbirajo ljudje zaradi zabave in razvedrila.
Člen 2.
Takse 'za vstopnice ne more biti nihče oproščen, najsi se prodajajo vstopnice po komerkoli, v kateremkoli kraju in v čigarkoli korist.
Toda izjemoma se ne plačuje taksa za vstopnice :
1.	) od katerih je ves dohodek namenjen zgolj človekoljubnim ali dobrodelnim svrham;
2.	) ako zabavo, gledališko predstavo, bioskop itd. prirede v vzgojne ali poučne namene društva ali družbe, ki niso osnovane na dobiček, in
3.	) za zabave na vaških cerkvenih slavnostih in proslavah in narodnih svečanostih, ako; se prirede na krajih, ki so za to dovoljeni.
O oprostitvah po točkah 1. in 2. določa za vsak primer posebc minister za finance.
Prošnji, s katero se zahteva oprostitev od pla" čila takse za vstopnice, je priložiti potrebna potrdila pristojnih oblastev, da se zabave, gledališke predstave, bioskopi itd. prirejajo zares v zgoraj označene namene.
C 1 e n 3.
'Faksa se	plačuje po vrednosti
vstopnice, in	sicer: za vstopnice
°d	1 din. do vštetih 2 din.	
• . več kot 2	y>	>>	^
••	-	,,	3	»	„	„	5 „
„	,.	5	» >,	...	7 „
>,	7		 10 ..
posamezne
0-20 din., 0-30 0-40	„
0-	50	„
1-	—	.,
* Razglašen v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 89, izdanih dne 24. aprila 1920.
od več kot 10 din. do vštetih 15 din. . 1-50 din.,
in nad 50 ,,	. 10-—
Ker je v tem zakonu vrednost vstopnice in višina takse določena v dinarski vrednosti, d očim se v posameznih pokrajinah kraljestva, razen v Srbiji in Crni gori, označuje vrednost vstopnic za zabave, gledališča, bioskope itd. tudi v kronski vrednosti in ker je plačevanje takse na vstopnice po členu 13. začasnega zakona razširjeno na vse kraljestvo ter velja za vse kraljestvo, je razumeti in postopati tako, da se na vstopnice, ki se glase na krone, plačuje ustrezna taksa, in sicer se jemlje za ustrezno vrednost vstopnice od 1 dinarja do vštetih 2 dinarjev vrednost vstopnice od 1 krone do vštetih 2 kron ter se plačuje taksa namesto 0-20 dinarjev le 0-20 kron.
Taksa	za vstopnice, ki se glase na		kronsko
vrednost,	znaša torej za vstopnice		
od	1 K do vštetih 2 K . . .		0-20 K,
„ več kot 2 „'		3 y j	j y	5i	.	.	.	0-30 „
„ ,, ,,	3 „	•j yy	: j	>y	...	0-40 „
,, ,, ,,	5 „	7 yy	yy	*>>•••	0-50 ,.
,,	7 „	„ „ 10 „ . . .	L— „
>> >> >>	10 „	15 „	. • -	1-50 „
>>	j >	15 „	„ „ 20		2-— ..
1 j	ji	y>	20 „	25		3— „
,, ,, ,,	25 ..	50		5— ,,
		in nad 50 „	. . .	10-— „
		Člen 4.	
Vsi lastniki		gledališč, bioskopov,	cirkusov
itd., ki imajo stalne obrate, najsi jih vodijo daljšo ali.krajšo dobo, potem tisti lastniki lokalov, ki sami prirejajo zabave, nadalje društva, ki prirejajo 'zabave, morajo prireditev predstave ali zabave najkesneje 24 ur prej prijaviti pristojnemu finančnemu oblastvu (finančni upravi in davčnemu oddelku v Srbiji i,n Crni gori, a v ostalih pokrajinah davčnemu uradu), kjer pa tega ob last v a ni, okrajni ekspozituri, in kjer tudi te ni, oddelku finančne straže ali orožniški postaji, in sicer:
■ oni, ki imajo stalne obrate, pred početkom obrata vobče, označivši število predstav na dan;
oni pa, ki prirejajo predstave ali zabave samo časih, tudi 24 ur prej, in sicer ob uradnih urah. Kdor ne poda prijave pravočasuo.,se kaznuje po členu 12. tega pravilnika.
Prireditev teh predstav i. dr. mora prijaviti finančnim oblastveni, imenovanim v prvem odstavku tega člena, 24 ur prej tudi jxdicijsko, odnosno, kjer ni policijskega, občinsko oblastvo, in sicer;
za stalne prireditve; gledališča, kinematografe itd. enkrat pred početkom obrata vobče;
a za prireditve, ki se vrše samo časih, 24 ur prej.
Za vsak prestopek tega predpisa se kaznuje odgovorni uradnik po odstavku 6. člena 12. tega pravilnika.
Finančna oblastva morajo voditi seznamek (evidenco) vseh podjetij, ki stalno prirejajo predstave bodisi za daljšo ali za krajšo dobo. Iz tega seznamka mora biti razvidno, koliko predstav prirejajo in ali so in za kateri čas so plačali potrebno takso. Ce se ta seznamek ne vodi
ali če se rodi netočno, se kaznuje šef, odnosno dotični uradnik, po členit 12. tega pravilnika.
Člen 5.
Vsi podjetniki in vse družbe, ki prirejajo predstave, bioskope, zabave itd., h katerim je dostop dovoljen le z vstopnico proti plačilu, morajo na vstopnicah točno označiti njih vrednost.
Najkesneje 24 ur pred predstavo ali zabavo morajo zaradi plačila takse vse vstopnice predložiti pristojnemu finančnemu oblastvu, imenovanemu v odstavku prvem člena 4. tega pravilnika. Zaradi žigosanja in plačila takse pa lahko predlože vstopnice že vnaprej za določeno vrsto predstav.
Taksa se plača vedno vnaprej v gotovini po vrednosti prijavljenih vstopnic, pri čemer se računi taksa za vsako vstopnico.
Ta oblastva morajo takoj pismeno določiti uradnika, ki pritisne na vsako vstopnico okrogli pečat dotičnega oblastva, označi pod pečatom iznos takse ter pristavi svoj podpis s kemičnim svinčnikom, n. pr.
j fsšaf (Masiva
0-20. M. Jovič.
Nato napravi gorenji uradnik poročilo o številu in vrsti teh vstopnic ter vknjiži vplačano takso v dnevnik za takse (pristojbine); oziroma izroči poročilo s takso, plačano v gotovini, takoj blagajni pristojnega finančnega oblastva.
Žigosane vstopnice, za katere je taksa vplačana, se vrnejo lastniku ali prireditelju proti re-verzu, ki se priklopi referatu.
Lastniki, oziroma prireditelji, morajo na vstopnice, kadar jih izdajajo obiskovalcem, pristaviti datum dne, ko jih izdajajo.
Člen (5.
Vstopnice morajo hiti vezane v knjižice ter morajo imeti jnksto in talon (vstopnico) s kuponom.
Žigosanje se izvrši na vstopnici (talonu), a dotični uradnik mora na prvi, srednji in poslednji vstopnici in juksti iz celokupnega bloka označiti tudi dan žigosanja ter to tudi podpisati.
Ko obiskovalec vstopi v lokal, mora osebje dotičnega podjetja odtrgati kupon. Ako se v lokalu vendarle zasledi kdo z vstopnico, na kateri kupon ni odtrgan, a dotično podjetje na ta dan nepretrgoma prireja predstave (kakor kinematografi), se kaznuje lastnik podjetja po členu 12. tega pravilnika, kakor bi bila ena vstopnica dvakrat uporabljena.
Člen 7.
Stalna podjetja, kakor n. pr. gledališča, bioskopi i. dr., ki imajo za posamezne predstave točno določeno število vstopnic, t. j. za vsak prostor in za vsako predstavo označeno in datirano vstopnico, pa vstopnic za gotove prostore dotične, predstave in na ta dan ne razprodado, zahtevajo lahko po oblastvu, pri katerem so plačala takso, povračilo takse, vplačane za nerazprodane vstopnice.
Da se jim pa taksa more povrniti, morajo priložiti prošnji, ki je prosta kolka, vse nerazpro-dane vstopnice; potem šele more tudi pristojno finančno oblastvo, pri čigar blagajni se je taksa prejela in vknjižila, z .odločbo vrniti preveč plačano takso, ko je prej ugotovilo dejanski položaj. Odloki o povračilu takse z nerazprodanimi vstopnicami vred se hranijo poSebe v blagajni kot dokaz blagaj ničnega izdatka in tudi za eventualno naknadno kontrolo.
Prošnje za povračilo te takvse je vlagati pri dotičnem oblastvu v roku petih dni izza dne, ko se je priredila predstava ali koncert^ pri čemer se dan predstave ali koncerta ne všteva. Te prošnje niso zavezane kolku.
Vstopnice, ki se ne glase »na numerirane sedeže, se lahko uporabljajo do končne razprodaje.
Zaradi lažje kontrole naj bodo vstopnice po možnosti različnih barv.
Za dodatne karte, ki dajo pravico do dražjega prostora, nego se je nanj glasila prvotna vstopnica, se plača taksa, predpisana za ceno opega prostora, na katerem hoče obiskovalec naknadno sedeti, četudi je taksa za vstopnico manjše cene že plačana.
Na dodatni karti mora biti označen prostor, za katerega je izdana, in redna cena prostora, za katerega je vzeta.'
Predpisane takse za vstopnice v državna gledališča v Beogradu, Zagrebu, v Ljubljani, Novem Sadu, Oseku itd. morajo izterjevati blagajniki o<b izdajanju vstopnic; vplačano takso s poročilom, za katere vrste vstopnic in v kolikem znesku je taksa vplačana, pa morajo vsak nastopni dan izročati finančni blagajni. Točnost tega poročila mora poverjati, in sicer: v Srbiji in Črni gori krajevni pregledovalec računov, v ostalih pokrajinah pa kontrolor gledališke blagajne.
Za prostore, ki se po pravilih oddajajo brezplačno, n. pr. zdravniku, j časnikarjem, policijskemu organu i. dr., se taksa, uc plačuje, kar je treba v poročilu istotako ugotoviti.
Toda če se tudi taki prostori produdo, se - plača taksa po vrednosti vstopnice.
Člen 8.
Pri klubih, društvih in družbah, pri katerih je v članarini obsežena tudi vstopnica za razne prireditve in pri katerih velja članska karta za vstopnico, se plačuje taksa po lestvici v členu 3. tako, kakor je povedano v prvem delu tretjega odstavka tega člena, z ozirom na višino plačane članarine.
Vsak vpis ali izbris članov je najkesneje tedensko prijaviti finančnemu oblastvu.
Ako to ali ono podjetje izdaja sezonske karte, se plačuje taksa po- celokupnem iznosu naprej plačane vsote; če pa je označeno, da velja le za določeno število vstopov, se izračunja taksa po iznosu, ki odpada povprečno na eno vstopnico1. Toda če bi na ta način1 ena vstopnica stala manj nego en dinar, se plača taksa po celokupni vsoti.
Pri abonnementih na določeno število predstav (letnih, mesečnih itd.) se plačuje taksa po ceni za eno predstavo. N. pr. ako se izda pred-platna karta za lože v gledališču za 50 predstav in se za to karto plača 1500 dinarjev, znači to, da stane ena vstopnica 30 dinarjev, ter je plačati po členu 3. tega pravilnika kot takso 50 X 5 dinarjev = 250 dinarjev. Oziroma, ako se komu izda predplatna karta za ložo v gledališču z‘a 50 predstav in se za karto plača 1500 kron, sc plača 50 X 5 kron — 250 kron.
Člen 9.
Kadar je vstop dovoljen brez vstopnice —-„vstop prost“ — p,a se v lokalu prodajajo pijače in jedila ter se tukaj ljudje zbirajo zaradi 'zabave in razvedrila, poslušajoč godbo in petje in gledajoč, dokler so navzočni, bioskopsko sliko, predstavo itd., se pobere taksa pavšalno skupaj za, eh dan ali za eno predstavo ter jo mora lastnik podjetja plačati naprej v gotovini dotičnemu pristojnemu oblastvu.
Podstava za izračunjanje te takse bodi približna velikost lokala, število sedežev, trajanje 'zlabave, potem, koliko obiskotvalcev more povprečno biti navzočnih enega dne ali enega večera glede na to, koliko časa igra godba ali traja petje itd.; toda to vse v razmerju z zneski, ki se povprečno plačujejo v dotičnem kraju od enakih lokalov za to takso od vstopnic.
Na podstavi teh podatkov finančno oblastvo izračuni pavšalno takso in to takso plača lastnik podjetja dnevno ali, sporazumno s finančnim ob-lastvom, za teden dni vnaprej. Za odmerjanje te pavšalne takse se določajo oblastva, navedena v prvem odstavku člena 4. tega pravilnika.
To določitev priobčijo ta oblastva lastnikom, ki lahko, če niso zadovoljni, v treh dneh izza dne obvestila prijavijo pritožbo, in sicer v Srbiji in Crni gori — kjer to takso določajo- občinska in policijska oblastva kakor tudi sreske finančne uprave — pri okrožni finančni upravi, a zoper odmero okrožne finančne uprave, oziroma davčnega oddelka beograjskega, pri generalni direkciji posrednjih davkov. V drugih pokrajinah se je moči zoper odmero teh taks pritožiti pri finančni direkciji.
Odločbe, izdane vsled teh pritožb, so Izvršne.
Pritožba ne zadržuje plačila takse.
Na to pritožbo je prilepiti kot takso dva dinarja.
To velja tudi za podjetja, kjer godci, pevci i. dr. sami pobirajo prispevke, kakor tudi za kavarne ob sejmih; tudi v tem primeru lastniki plačajo predpisano takso.
Tudi o teh dovolilih in o plačilu takse mora dotično oblastvo voditi potreben izkaz, iz katerega mora biti razvidno, kateri lastniki in za koliko časa in koliko- takse so plačali.
O plačani taksi se mora izdati lastniku potrdilo, ki ga mora pokazati kontrolnemu organu vselej, kadarkoli ga ta zahteva na podstavi svoije legitimacije.
Člen 10.
Na prireditvah, kjer se namesto vstopnice, katere cena še ni vnaprej določena, plačuje „prostovoljen prispevek“, se plačuje taksa 0-50 dinarja za vsako posamezno osebo; pri blagajni se mora po zaporednem številu voditi točen izkaz oseb, ki so prišle na predstavo ali zabavo, tako da dotično oblastvo po določenem uradniku še isti večer lahko- odmeri predpisano takso za vsako osebo, ki je plačala prispevek.
Tudi kadar je za zabavo določena vstopnina, a se vstopnice ne izdajajo; pa obiskovalci plačajo ob vstopu poleg' vstopnine tudi prostovoljni prispevek, se mora istotako voditi izkaz oseb z dvema rubrikama, kamor se vpisuje, in sicer v prvo plačana vstopnina, v drugo pa znesek prostovoljnega prispevka. Tudi tukaj je postopati v zmislu prvega odstavka tega člena.
Plačani znesek te takse v gotovini se priloži poročilu, s katerim se ugotovi, koliko o-seb je bilo ma zabavi.
Ce je bila vstopnina določena, se ugotovi, koliko oseb je plačalo to vstopnino, koliko ono vstopnino in koliko oseb je bilo’; ki so dale tudi prostovoljni prispevek. N. pr.
Na zabavo N. N. društva, prirejeno v dvorani N. na dan N. t. 1., je prišlo:
120posameznih oseb z vstopnino 20 din. po 2 din. takse = 240'— din. takse, 283 rodbinskih članov z vstopnino 15-— din. po
1-50 din. takse..........= 424-50 din takse,
poleg tega je dalo 86 oseb še prostovoljni prispevek po 0-50 din. takse . • . “ — din. takse,
skupaj . ■	707-50 din. takse.
Kontrolni organ-:
N. N.
Upravni član:
N. N.
To poročilo mora podpisati poleg odposlanega uradnika tudi član društvenega upravnega odbora, oziroma član priredbenega odboja ali lastnik dvorane, če je sani priredil zabavo-.
Če se podatki v izkaz vpišejo nepravilno, se kaznujejo navzočni zastopniki uprave ali odbora, oziroma lastnik, po- 4. odstavku člena 12. tega pravilnika.
Člen 1 L
Kontrola o izvrševanju teh predpisov gre v prvi vrsti organom dotičnega pristojnega finančnega oblastva; pa tudi druga državna oblastva so poklicana, da podpirajo organe finančnega oblastva pri izvrševanju te dolžnosti. Kjer ni finančnih organov, lahko izvršuje to- kontrolo-, istotako na podstavi legitimacije, policijsko- ali občinsko oblastvo, finančna straža ali, kjer tudi
te ni, orožništvo, toda vedno na podstavi posebne legitimacije.
Kontrola se mora izvrševati zelo pazljivo, mirno in tako, da se ne moti zabava, predstava, bioskop itd. in da se ne provzroča hrup. Zaradi kontrole naj se napravijo posamezne preizkušnje, ali so vstopnice opremljene s predpisanim oblastvenim pečatom' in ali imajo dan predstave, pridejan po- lastniku (prireditelju). Ce oblastveni organ najde riežigosaho vstopnico ali tako, ki nima dhe, ali osebo brez vstopnice, mora to ugotoviti s poročilom, ki gaje treba oddati finančnemu oblastvu zaradi nadaljnjega zakonitega postopanja.
Na podstavi tega poročila se uvede kazenska preiskava zoper lastnika podjetja, oziroma prireditelja.
Višja finančna oblastva morajo tudii časih določiti po enega svojih organov, da iznenada revidira tako organe kontrole kakor tudi podjetje samo.
Policijski uradniki in detektivi, ki v prilog varnosti uradno zahajajo na te predstave in so v tej lastnosti navzočni pri predstavah, morajo za to imeti legitimacijo.
Člen 12.
Nihče ne more s plačano vstopnico, bodisi za enega ali več vstopov (predplačil) ali za sezonsko karto ali druge kakršnekoli vstopnice hoditi na prireditve, ki so njih vstopnice zavezane plačilu takse, preden ni za vstopnice plačana taksa po vrednosti vstopnice. Za temu protivno postopanje se kaznuje lastnik podjetja za vsako tako netaksirano ali premalo taksirano vstopnico, in sicer: prvikrat z globo od 20 do 200 dinarjev (80 do 800 kron), drugikrat z globo od 200 do 1000 dinarjev (800 do 4000 kron1), za vsak nadaljnji prestopek pa z globo 2000 dinarjev (8000 kron). Z isto kaznijo se kaznuje uporaba že enkrat uporabljenih vstopnic. Ako se ta kazen ne more izterjati od prireditelja, se izterja od lastnika lokalov.
Ako se prireditelji zabav, h katerim je vstop prost, ne ravnajo po predpisih člena 9. tega pravilnika ter ne plačajo naprej, najkesneje pa 24 ur prej, določene pavšalne vsote, se ka'znujejo prvikrat s trikratnim zneskom pavšalne takse, drugikrat s petkratnim zneskom pavšalnega zneska in v vsakem nadaljnjem primeru z desetkrat-rdm zneskom pavšalne takse poleg plačila redne takse.
Klubi in društva, ki Se pregreše zoper predpise člena 8. tega pravilnika ter prirede zabavo, preden plačajo takso v predpisanem času, ali ki ne naznanijo vsak teden podatkov o- novih in o izstopu starih članov, se kaznujejo po odstavku 1. tega člena.
Kdor priredi zabavo ali predstavo, pa je, kakor je predpisano, ne naznani pravočasno pristojnemu oblastvu po členu 4. tega pravilnika, se kaznuje po prvem odstavku tega člena in kazen plača zastopnik podjetja ali lastnik lokala. Alco pa nepravilno vpisuje podatke, predpisane v členu 10. tega pravilnika, se kaznuje z globo 1000 dinarjev (4000 kron).
Lastniki lokalov ali prireditelji, ki ne dovolijo kontrolnim, organom vstopa, se kaznujejo prvikrat z globo 500 dinarjev (2000 kron), drugikrat z globo 1000 dinarjev (4000 kron), v vsakem ponovnem primeru pa z globo 2000 dinarjev (8000 kron). Ta kazen ne izključuje kazni za krivdö, kaznivo po kakem drugem zakonu.
Uradniki, ki zahtevajo za vstopnice večje vrednosti nižjo takso ali ki pri plačevanju takse postopajo površno ter s tem gredo na roko prirediteljem in oškodujejo državno blagajno, ali so vobče malomarni pri izvrševanju predpisov tega pravilnika, kakor glede kontrole in evidence tako glede drugih dolžnosti, se kaznujejo prvikrat z globo od 10 do 100 dinarjev (40 do 400 kron) poleg doplačila niže plačane takse, vselej pa dvakratno.
Istotako se kaznujejo policijski organi, oziroma predsednik in poslovodja občine, če se ne ravnajo po predpisu 4. odstavka, člena 4. tega pravilnika.
Vse razsodbe po 1., 2., 3., 4. in 5. odstavku se morajo izrekati v 24 urah. Za razsodbo se mora po izvršitvi plačati taksa po tar. post. 229., ki je razširjena na vse kraljestvo in velja za vse kraljestvo.
Te razsodbe izreka v Srbiji in Orni gori 'okrožna finančna uprava, v drugih pokrajinah pa jih izrekajo finančne direkcije.
Razsodbe o kaznovanju uradnikov izreka finančni minister.
Člen 13.
Kdor naznani finančni prestopek, izvršen po določilih tega pravilnika, preden zve zanj ob-lastvo. dobi polovico vplačane kazni, če je ob naznanitvi izrečno zahteval nagrado.
Naznanilec ne sme biti državni ali samoupravni uslužbenec.
A' razsodbi se mora določiti, kolika nagrada gre naznanilcu.
Člen 14.
Pritožbe zoper obsodbo se vlagajo v treh dneh po oblastvu, ki je izreklo obsodbo, in sicer: v Srbiji in Crni gori na generalno direkcijo posredni ih davkov, v drugih pokrajinah pa na delegacijo finančnega ministrstva. Rešitev teh pritožb, ki so zavezane taksi 3-— dinarjev (tar. post. 230.), se mora izdati v najkrajšem roku in takoj vrniti pristojnemu oblastvu, ki je izreklo obsodbo. Rešitve generalne direkcije, oziroma delegacij, so izvršne.
Tudi naznanilec ima pritožno pravico v istem roku in na iste instance.
Zoper pritožbe o kaznovanju uradnikov je
pritožba nedopustna.
Namen tej naredbi je bil, da se zaprečijo zlorabe z žigi in da se, kolikor je to mogoče, državna blagajna obvaruje infalacije.
Ker je kolkovanje kron izvršeno in so skoro i vse kol kovane krone zamenjane, ni več razloga, J da bi se nežigosane in nekolkovane krone še nadalje hranile v depozitu, imetnikom takih krofu pa se mora dati možnost, da jih nalože tam, kjer še veljajo.
Zaradi tega odreja m,
da se vsi nežigosani in nekolkovani kronski bankovci, odvzeti posameznikom v zmislu naredbe I br. 3275, takoj vrnejo lastnikom v uporabo in prosto razpolago.
Vsa državna oblastva, pri katerih so taki bankovci v depozitu, morajo pozvati prizadete osebe ter izvršiti vračilo v roku petnajstih dni po prejemu te naredbe.
V Beogradu, dne 22. aprila 1920.:
I br. 14.163.	Ar.	r.
Munster za finance:
dr. V. Jankovič s. r.
204.
Dodatek k pravilom o sobnih sdravaikih in sobnih tehnikih.*
C 1 e n 1 5.
Povračilo pomotoma preveč plačane ali položene takse se sme zahtevati v 30 dneh izza dne, ko je bila taksa plačana, oziroma položena. Rok se računi od dne izdane pobotnice. Ta prošnja, ki je prosta takse, se vloži pri onem oblastvu, pri katerem je bilo plačano preveč takse, in to
Na podstavi §§ 5. in 27. ustroja centralne državne uprave in pooblastila, danega v 1., 3., 4. in 33. členu sanitetnega zakona, odrejam, da se v pravilih o zobnih zdravnikih in zobnih tehnikih** v II. oddelku „Zobni tehniki“ členu 2. doda nov odstavek, ki se glasi:
Toda če zobni tehniki že imajo posebne koncesije, prejete od bivše avstro-ogrske vlade, jim veljajo te koncesije še nadalje, in sicer glede JO s spisi in s svojim poročilom o pravočasnosti | te/a- da> zobni tehnik «Pravičen sam snemati
Ini	i i 1-1	i OCltlSRC- lil
pošlje generalni direkciji posreduj ih davkov, jocmsKe 111 sam odrejati dele zob m čeljusti v Ako se pa dožene, da je prošnja neutemeljena, j povsem, zdravih človeških ustih ; prepovedano
se zahteva naknadno tako taksa za prošnjo, (po zakonu one pokrajine, kjer se vloži) kakor tudi taksa za rešitev po tar. post. 5. po 2*— dinarja.
Končna določila.
Člen 16.
Ker se po 10. odstavku člena 13. začasnega zakona: o proračunskih dvanajstinah plačevanje takse po členu 13. tudi po tem pravilniku začne z dnem 1. maja 1920., morajo finančna oblastva1 poskrbeti, da dokončajo do tega dne izkaze: imena lastnikov vseh pöcljetij, ki prirejajo stalne predstave, imena lastnikov vseh podjetij, kjer se zbirajo ljudje zaradi zabave in razvedrila, ime-iva klubov in društev pd členu 8. tega pravilnika z izkazom dosedanjih članov in z navedbo članarine in drugih v statutu odobrenih prispevkov. Nadalje morajo poskrbeti, da pripravijo vse potrebne knjige za evidenco, predpisano s tem pravilnikom.
Pečati, ki se z njimi žigosajo vstopnice, v znamenje, da' je taksa, plačana, morajo biti po izvršenem žigosanju pri šefu pristojnega oblastva, da se zapreči zloraba.
pa mu je izvrševati kakršnakoli popravila v nezdravih človeških ustih. Istotako ne sme izvrševati, tudi če so usta zdra va, kakršnihkoli popravil, ki provzročajo gotove izpremembe, kakor zobne krone in zobnih korenin, nilje.nja, čiščenja, kon-serviranja in dretja zobnih korenin itd.
Ako zobni tehnik prestopi svoje področje, označeno v koncesiT se mu koncesija odtegne za vselej.
Na koncu člena o. II. oddelka naj se doda:
Tudi zanje veljajo glede preizkušnje ista določila kakor za zobne tehnike.
V Beograd u, dne 9. aprila 1920.;
št 7334
Minister za narodno zdravje:
dr. Slavko Miletič s. r.
Razglasi osrednje vlade,
Ragfjlas fjlede prometa s monopolnimi predmeti***
Člen 17.
Ko stopi v veljavo člen 13. začasnega zakona o proračunskih dvanajstinah o pl a če v ara ju takse fia vstopnice za zabave, bioskope i. dr., izgube Veljavo vsi predpisi, ki so po dosedanjih zakonih v posameznih pokrajinah do sedaj veljali za plačevanje teh taks.
V Beogradu, dne 20. aprila 1920.;
št. 3246.
Minister za finance:
dr. V. Jankovič s. r.
203*
Naredba ministra 2a finance 0 vračilu nežigosanih in nskolkovaniSli kronskih bankovcev.*
Ob kolkovanju kronskih bankovcev je gene-j’älni direktor pod pov. I br. 3275 z dne 7. novem-)ra 1919. izdal naredbo, da se morajo vsi žigo-sani kronski bankovci Avstro-ogrske banke od-j'^eti imetnikom ter hraniti v najbližji državni d a gaj ni do nadaljnje naredbe.
Razglašena, v „Službenih Novinah kraljev-'s.lva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 95, izdanih rl,|e 1. maja 1920.
Na podstavi odločbe upravnega odbora samostalne monopolne, uprave z dne 27. marca 1920., M br. 4615, objavlja uprava državnih monopolov:
1.	) Uvoz tobaka in tobačnih predelkov iz inozemstva v kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev je splošno prepovedan. Istotako je prepovedan izvoz iz ene pokrajine kraljestva v drugo in iz posameznih pokrajin v inozemstvo brez posebnega dovolila te uprave.
2.	) Prepovedan- je uvoz cigaretnega papirja, vžigalic in alkohola iz inozemstva v Srbijo in Crno goro in istotako iz novih pokrajin kraljestva, razen alkohola, za katerega se mora vnaprej dobiti dovolilo od te uprave.
3.	) Prepovedan je izvoz soli in petroleja iz Dalmacije, Hrvatske s Slavonijo, Slovenije in Vojvodine v Srbijo, Bosno in Hercegovino in Črno goro- in obratno, istotako pa med Srbijo, Bosno in Hercegovino in, Črno goro.
-* Razglašen v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 91, izdanih dne 27. aprila 1920.
** Glej Uradni list pod št. 644 iz leta 1919.
*** Priobčen v „Službenih Novinah kraljevštva Srba,, Hrvata i Slovenaca“ št. 95, izdanih dne 1. maja 1920.
4.) Dovoljen je prosti promet s soljo, petrolejem, cigaretnim papirjem in vžigalicami med Hrvatsko in Slavonijo in med Slovenijo, Dalmacijo in Vojvodino.	,
Prosti uvoz soli in petroleja iz inozemstva v posamezne pokrajine kraljestva proti plačevanju monopolne takse ostane še v veljavi do nadaljnje naredbe.
Iz uprave državnih monopolov v Beogradu,
dne 15. aprila 1920.; Pr. br. 9613.
I Razglasi deželne vlade za Slovenije.
lEpreraembe v osebju.
Vladni tajnik dr. Fran O g r i n, do sedaj vodja okrajnega glavarstva v Kočevju, je prideljen v službovanje poverjeništvu za: notranje zadeve; okrajni glavar Anton Mencingerv Radovljici je premeščen za okrajnega glavarja v Kočevje; vladnemu tajniku dr. Josipu Hubadu, do sedaj pri predsedništvu deželne vlade za Slovenijo, je poverjeno vodstvo okrajnega glavarstva v Radovljici.
Pogodbena nastavljeni policijski aspirant pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani Vilko G e b a n e r se na lastno odpoved z dnem 31. maja 1920. odpusti iz službe.
Revirni nadzorniki varnostne straže v XI. či-novnem razredu pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani Vinko P r i b o v š i č, Fran F i n ž g e r in Josip Dobrošek so imenovani za revirne nadzornike varnostne straže v X. činovnem razredu na sedanjih službenih mestih.
Remec s. r.
St. 1805.
laltaz o gfaalfl ŽifalskOi iožalil belezni v Biokemiji z dse 8. maja 1920.
Opazka: Imena okrajnih glavarstev in mestnih magistratov so tiskana z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številka za dvopičjem število zakuženih dvorcev v občini.
Obstoje:
Slinavka in parkljevka.
Borovlje: Borovi j e 2:3. Brežice: Anže 1:1, Blanca 2:6, Drensko rebro 1:3, Golobinjek 2:8, Gorica: 1:2, Pleterje 2:10, Podsreda 1:6, Prevorje 1:1, Sevnica 7:29, Sv. Peter 1:1, Zabu-kovje 6:27. Celje: Celje okolica 1:1, Petrovče 1:2, Sv. Ema 4:10, Sv. Lovrenc nad Prožinom 3:13, Sv. Stefan pri Žusmu 4'11, Šmarje pri Jelšah okolica 1: 6, Zibika 2:7. Kočevje: Rob 1:1. Konjice: Brezen 1:18, Griršovje 5:48, Konjice okolica 10:70, Ljubnica 2:45, Padeški vrh 2:2, Spodnji Dolič 1:24, Stranice 2:11, Sv. Kunigunda 3:42. Zreče 7:67. Krško: Kostanjevica 1:1, Sv. Križ 1:2. Logatec, politična ekspozitura Cerknica: Cerknica 2: 5, Stari trg 2:10, Sveti Vid 5:10. Maribor: Gradiška 1:3,#Karčevina 1:12, La j tersberg 1:1, Podova 1:4, Rače 1:8, Razvina 1:1, Sp. Gasteraj 1:1. Novo mesto: Žužemberk 1:2. Slovenjgradec:	Sveti
lij pri Velenju 1:1, Sv. Janž na Vinski gori 1:1, Skale 3:9, Šoštanj okolica 3:6, Topolščica 2:2. Velikovec:	Grebinj 7:12, Pokrče 8:39,
Pustrica 3:6. Maribor mesto 1. Civilni komisariat Murska Sobota, D. Lendava: Ižakovci 1:1.
Vranični prisad.
Civilni komisariat Murska Sobota, D. Lendava: D. Lendava 1:1.
Sustavec (šumeči prisad).
Brežice: Buče 1:1.
Sramna kuga ko n j.
Slovenjgradec: Labod 1:1.
Mehurčasti izpuščaj konj.
Brežice: Sevnica 1:1. Celje: Sv. Peter nad Medvedjim selom 1:1. Kočevje: Ribnica 2:2. Konjice; Grušovje 1:1, Konjice okolica 1:1, Tepanje 1:1, Žiče 2:3. Krško: Kostanjevica 3:3, Studenec 1:1. Ljubljana: Črnuče 1:2, Devica Marija v Polju 1:1, Ježica 1:1.
Ljutomer:	Bolehneci 1:1, Bučečovci 1:1,
fljaševci 1:1, Sv. Juri 1:2, Križevci 1:1, Vučja vas 1:1. Ptuj: Bukovec 1:3, Jurovec 1:1, Prvenci 2:3, Spulila 1:2, Središče 1:5, Stojnci 1: 3. Sv. Marko 2:3, Trnovec-Sela 1:1, Vodranci 1:1, Zabovci 1:1. V elikovec: Dobrla vas 3: 5, Globasnica 2:2, Bikarja vas 2:2, Škocijan 1:1, Žitara vas 1:1.
Konjice: Kot 4:67, Okoško 3:12, Tolsti vrh 5:31. Ljubljana: Stuclenec-Ig 1:1, Vrhnika 1:1. Logatec, politična ekspozitura C e r k n i -
c a: Bloke 3:10. M a r i b o r: Sv. Tlj \ Slovenskih goricah 1:3.
M e h n r č a s t i izpuščaj konj. Brežice: Bizeljsko 1:1. Ptuj mesto 1.
M e h u r č a s t i izpuščaj g o v e d.
Celje: Celje okolica 1:1. Konjice: Konjice trg 1: L
Garje konj.
Borovlje: Borovlje 1:1, Loga vas 1:1, Medborovnica 1:1, Medgorje 2:3, St. Jakob 1:1, Vetrinj 3:3, Zihpolje 1:1. Brežice: Drensko rebro 3:5, Podsreda 1:1. Celje: Celje okolica 1:1, Dramlje 1:1, Gotovlje 2:2, Jur-klošter 1:1, Sv. Juri ob južni železnici trg 1:1, Škofja vas 1:1, Sv. Pavel pri Preboldu 1:1, Sveti Peter v Savinski dolini 1:2. Črnomelj: Podzemelj 1:1, Radoviča 1:1. Kočevje: Borovec 1:2, Sodražica 1:1, Zeljne 1:1. Konjice: Bezovica 1:1, Kot 1:2, Konjice okolica 1:1, Skomarje 1:1, Spodnji Dolič 1:1, Tepanje 1:1. Vrholje 1:1. Kranj: Cerklje 2:2, Preddvor 1: 2, Šenčur 1:2. K rš k o; Škocijan 1:1. L i t i ja: Litija 1:1, Šmartno 1:1. Ljutomer: Gode-marci 1:1, Rihtarovci 1: 2. Logatec, politična ekspozitura Cerknica; Stari trg 4:4. Maribor: Črešnjevec 3:12, Dogoše 1:1, Hošnica 1:2, Na Ranci 1:1, Pivola 1:1, Pekre 1:3, Pes-nički dvor 1:1, Pohorje 1:1. Radvanje 2:9, Rdeči breg 1:4, Ruše 1:3, Selnica ob Muri 1:1, Skoke 2:2, Sv. Trojica ,• Slovenskih goricah 1:1, Vrtiče 1:1. Novomesto: Prečna i : 1, Žužemberk 2:2. Ptuj:	Jurovec 1:2, Kog 1:1,
Ptujska gora 1:1, Rogaška Slatina 1:1. Vitanj 1.1, Slovenja vas 1:1, Sikola 1:1, St. Janž na Dravskem polju 1:1, Trgovič 1:1, Vurberk 1:1. Slovenjgradec: Labod 1:2, Ribnica 1:1. Velikovec: Sv. Peter 1:1, Važenberk 1 :4> Velikovec 1:1. Ljubljana mesto 1. Mari-bormestol. Civilni komisariac Murska Sobota: Krašič 1:1.
Steklina.
Garje konj.
Konjice: Vrholje 2:2. Ljubljana: 2e-limlje 1:1. Maribor: Kumen 1:3, Recenjak 1' 1, Rogoza 1:4, Sv. Marjeta na Dravskem polju 1:1. Novo mesto: Smuka 1:2. Slovenjgradec: Sv. Florijan 1: 6.
Svinjska kuga
Črnomelj: Petrova vas 1:1.
Svinjska rdečica.
Kamnik: Dolsko 1:1, Loka pri Mengšu 1:2. Maribor: Pobrežje 1:1. Radovljica: j Gorje 1:1.
Deželni veterinarski urad v Ljubljani,
dne'8. maja 1920.
Predstojnik: Korošec s. r.
Razglasi delegacije ministrstva financ za Slovenije in Istro v Ljiljani,
St. A T 758 ex 1920.
R&Eßlas,
Ekonomsko-finančni komitet ministrov je odredil v seji dne 31. marca 1920. pod št. 10.530/G. D. N. P., da se odslej kot eksekucijske pristojbine za zaostale davščine pobirajo v Sloveniji in Dalmaciji te-le pristojbine:
za opomin od vsake	polne	krone	...	4 vin.,
„ rubežen „	„	„	.,	...	4 „
„ prodajo „	„	„	.,	.	.	.	2 „
Celje: Celje okolica 1:2. Politična ekspozitura Mozirje: Mozirje okolica 1:1. Črnomelj: Metlika 1:1. Maribor: Bistrica pri Limbušu 1:1, Ptuj: Breg pri Ptuju, Sv. Barbara v Halozah 1:1. Slovenjgradec: Marenberk 1:1. Maribor mesto 1.
Svinjska kuga.
Brežice: Sromlje 2 : 3. C e 1 j e: Celje okolica 1:2, Petrovče 1:1, Teharje 1:1. Črnomelj: Tančja gora 2:2. Ljutomer:	Cven 3:7.
Maribor:	Bistrica pri Limbušu 1:1, Ga-
bernik 1:1, Jarenina 1:2, Jelovec pri Kamnici 1:1, Jelovec - Makole 1:2, Karčevina 1:2, Limbuš 1:1, Maina 1:5, Plač 1:1, Razvanje 1:1, Slatinski dol 1:1, Sp. Jakobski do! 1:2, Studenci 5:3, Sv. Ilj v Slovenskih goricah 1:2, Sv. juri ob Pesnici 2:2, Sv. Miklavž 1:2. Novo mesto; Dvor 1:3, Žužemberk 1:1. Ptuju Gajovci 1 fb, Mala vas 1:1, Pacinje 1:4, Zabovci 1:1. Velikovec: Bistrica 1:1, Blato 1:1, Pliberk 1:1, Prevalje 1:1. M a r i b o r m e s t o 2. Civilni komisariat Murska Sobota, D. Lendava: Beltinci 1:4, Ižakovci 1:7, Dol. Lendava 1:1, Dol. Bistrica 1:1.
Svinjska rdečica.
Borovlje: Vetrinj 1:1. Celje, politična ekspozitura Mozirje:	Mozirje okolica 1:1.
Kranj: Žiri 2:2. Ljubljana: Šmarje 1:1. Ljutomer: Bunčani 1:5, Kristanci 1:1, Priplava 1:1, Veržej 1:2. Maribor: Laporje 1:2,
1 ezna 1:1, Zamarkova 1:1. Ptuj: Destinci 1:1. M. a r i b o r mesto 3.
toda tako, da znaša pristojbina za opomin najmanj 50 vin. in pristojbina za’ rubežen ali prodajo najmanj 1 K. Vse dosedanje odredbe, ki se ne skladajo s temi določili, so ukinjene. Ta odredba stopi v veljavo dne 16. maja 1920.
Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 9. maja 1920.
Delegat: dr. Savnik s. r.
----- --------------
Razglasi drugih uradov in oblastev,
St. 5055/11—4.	688 3—3
Natečaj,
Pri deželni vladi v Sarajevu, odseku za kmetijski kredit, je popolniti štiri sistemizirana mesta računskih uradnikov.
Kompetenti naj svoje prošnje najdalje do dne 1. junija 1920.
po političnem oblastvu odpošljejo na naslov: Zemaljska vlada u Sarajevu, odsjek za poljoprivredni kredit (II—4).
Obširnejši natečaj glej v Uradnem listu št. 55. V Sarajevu, dne 29. aprila 1920.
Deželna vlada za Bosno in Hercegovino, odsek za kmetijski kredit (II 4),
Preds. 624/4—20.	3—3
P e r u t n i n s k a k o 1 e r a.
Ljutomer:	Veržej 1:11, .Vučja vas
1:1. Maribor: Sv. Miklavž 1:4. Slovenjgradec: Marenberk 1:11. Civilni komisariat
;:a Prekmurje-M u r s k a Sobota: Murska Sobota 1:4. D. Lendava: Lipa 1:5, Lipovci 1:3, Odranci 1:5.
Prestale so:
Slinavka in parkljevka.
Celje: Ponikva 9:40, Sv. Juri ob južni železnici okolica 20: 60, Sv. Vid pri Grohelnem 4:11.
Službi uradnega sluge pri deželnem sodišču v Ljubljani in pri okrajnem sodišču v Radovljici ali pri drugem sodišču.
Prošnje se morajo vložiti do dne 16. junija 1 920.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu št. 55 in 56.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani, dne 4. maja 1920.
Preds. 645—4/20—2.	$—g
Bazpis.
Službi uradnih slug, ena pri okrožnem sodišču v Celju, druga pri okrajnem sodišču r Brežicah, ali pri drugem sodišču.
Prošnje se morajo vložiti do dne 2 0. junija 1920.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu št. 55.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Celju, dne 3. maja 1920.
Preds. 519—4/20—1.	S—i
Bazpis.
Službe sodnih slug pri okrožnem sodišču v Mariboru, pri okrajnih sodiščih v Ljutomeru in Marenbergu ali pri drugem sodišču, kjer se morda izprazni tako mesto po premestitvi. Prošnje se morajo vložiti do dne 16. j u n i j a 1 9 2 0.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu št. 55 in 56.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 4. maja 1920.
Preds. 520—4/20—1.	3—3
Razpis,
Služba jetniške paznice pri okrožnem sodišču
v Mariboru.
Prošnje se. morajo vložiti do dne 16. junija 1920.
Qbsirnejsi razpis glej v Uradnem listu št. 55.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 4. maja 1920.
Bazgi as.	3 2
Na državnem zavodu za gluhonemce v Ljubljani se bodo ob pričetku šolskega leta 1920./1921. vnovič sprejemali gluhonemi otroci na prošnio roditeljev, oziroma njih namestnikov.
Prošnje naj se do dne
10.	junija 1920. vlože pri podpisanem kuratoriju.
Natančnejši razglas glej v Uradnem listu št. 56.
Kuratorij državnega zavoda za gluhonemce v Ljubljani,
dne 5. maja 1920.
Predsednik: dr. Zupanc s. r.
Bazpis služb.	3 2
Na državnem zavodu za gluhonemce v Ljubljani je s prihodnjim šolskim letom namestiti dva učitelja, ki naj se izobrazita za pouk in vzgojo gluhoneme dece.
Prošnje naj se do dne
15. junija 1920.,
po podpisanem kuratoriju vlože pri poverjeništvu za socialno skrbstvo, oddelku za zaščito dece in mladine.
Natančnejši razpis glej v Uradnem listu št. 56.
Kuratorij državnega zavoda za gluhonemce v Ljubljani,
dne 7. maja 1920.
Predsednik: dr. Zupanc s. r.
St. 189/20.	' ..... . ”	683
Razpis službe.*
Središče, šestrazredna ljudska šola, dve učiteljski mesti, eno le za moške’ prosilce v stalno namestitev.
Redno opremljene prošnje do dne 31. maja 1 920. krajnemu šolskemu svetu v Središču.
V P t u j u, dne 30j aprila 1920.
Okrajni šolski svet ormoški.
Predsednik: dr. Pirkmaier s. r.
* Se enkrat priobčen, v popravljeni obliki.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.