Posamezna . 1 krono.
i
.TABOB*	wk	h.M
Cftdoij« in praaaik««, rt IS. «i * (U.uaom aultdnjagm <M Ut
160 K, HlUn »0 X, t.trU,t»« tl K, MMtao UL laMnti m doivMn, M kNehAu
o^wi,	-
? »Ua!B0B,St^HtTiikiKn!*!
a o
polx3sm&.
□ o
OR
jnmiiMMiwwiiiwiniii
Posamezna številka t
■ >4U;i.i.v-	3.	■»...>■
X krono, raaroitevo » hNi t Kut.
boru, ftrtitm «1. it. 4, L m** Tileton bUnsk. tt. ST*. BPBATA n nrt«j> ▼ uliti I«. 4. »rlUUSj., Ihh. Ttto.
<06 M. M. BBS poJteoieirrmi n>
£n itvr. U.781.
It milil hm 4w»> n M
trin. — Srttpid m m m&J«.
m
m
j
Uto: II.
Maribor, četrtek 26. maja 1921.
Številka: 117t
Maribor, 25. maja.
Hrvatski separatistični proglas je f^el. Izšel je in njegove besede se bo-Zgubile, kakor se je že izgubilo ne-8teto proglasov. Tri stranke: Radičeva ®eljačka stranka, Hrvatska zajednica 111 stranka prava so ga podpisale, 63 (Poslancev je postavilo nanj svoja ime-ha- Pričakovali smo, da bo ta proglas ^ai stilistično zanimiv in učinkujoč Manifest. Dobro se spominjamo, kako “lično so bili včasih stilizirani proglasi gajske vlade, zakaj spretni državni-*} 80 vedno računali s psihološkim u-Cjokom besed. Hrvatski separatistični °£’as je sicer zaplenjen, a kar se nam j^rfcča o njegovi vsebini in obliki, pri-/®' 0 onemoglosti hrvatekih separati-Oni ne vedo povedati drugega, *kor da je beograjska vlada podkupi-^nekatere stranke, da si je pridobila 8®ino. Da državno ustavo kujejo sko-**j sami Srbi. Da hrvatski narod ne Stone priznati ustave, pri kateri ni so-6l°val. Ti očitki so že tolikokrat pre-lačena slama, da ni najti zrna v njil|. adi6 si -je domišljal, da napravi s ojim proglasom svetovno-politično z ^»o, a ušel mu je navaden mahljaj roko in neroden udarec s pestjo.
Hrvatski separatisti ne povedo, kaj ocejo. Oni niso na jasnem, kako naj odcepijo od Srbov in Slovencev ter i ustvarijo svojo Veliko hrvatsko re-iko. Državno ujedinjenje je že po-*■ o mednaroden fakt; sedanjo državo VSC ve^es^e Zveza naro-
•	Izmed strank ki so podpisale seksistični proglas, je priznala Jugo-^ijo Hr.vatska zajednica, čije vodil-,1 Politiki so sodelovali v beograjskem ®°inetu in v hrvatski pokrajinski vla-u Separatisti uganjajo zločinsko de-*80gijo pred svojim ljudstvom, ker ^ Prikrivajo, da sta jim preostale dve ■. if ali z meščansko vojno porušiti se-*n3e razmerje, temelječe na ujedinje-jyf pa se vdati majorizaoiji in vo-jj!1 P°Utiko državne ideje. Tretje poti
^[^deralisti ne povedo, kako hočejo ^ °Clti hrvatske meje.*Državnopravna sta • ^.a 3® Zgubila svojo veljavo, čim Av ltZg*n^a °^a kontrahenta: ni več ne V; jR r°'0greke, ne Hrvatske. Narodno xVe^dar n? bila hrvatski kurija, y zastopnik hrvatskih i n slovenil , ^01- To Narodno Viječe je sisti-rva^ski sabor in pretrgalo vse dr-odncšaje preteklosti. Re-Ce j l3onarno se je pridružilo Srbiji. f*j^a ^jolucija ni fakt, tedaj jo pa ttr ftiS ^a zmaga in so bile hrvatske He dr*Vens^® dežele kot deli premaga-_ ave Po vojnem pravu okupirane tj6fCa af°valca. Ali eno, ali drugo. Tre-
tnej^aJie razdelitev po plemenskih hnjo v 1 S°	vne^ PrePiri za 8*e'
^ Kdo more siliti srbsko prebi-^aaoviae in Slavonije, da naj ^odiaJ1 V oliki. Hrvatski, Če se pa na ^bijo« T^rodne samoodločbe izjavi za rvatska bi izšla iz te borbe ^raviio'l;iJna‘	^i bilo % iBunjevci?
"osria h; ,a, u^° »e Hrvati ne Srbi? ?.* ŠrvnLi a a zel° PWlo Število glasov ,lt'ko? s .^Vr	vodil zunanjo po-
j	aro in*	vat Slovenec! Kako
.evei Spiohe-V°jaŽke kanone za-S Jancev federftIizem 3« samo S bankovci ^V‘^iedni<5e- Radi6evci t« 4- i,«..	556	neodvisno Hrvat*
*	^ toliko tZ\n6odvisno Hrvat*
•	kakor za revolucijo
Nadaljevanje specijalne debate v konstituanti.
LDU Beograd, 24. maja. Današ- ime je dobilo tudi v mednarodnem nja seja ustavotvorne skupščine se je pravcu svojo vrednost in svoje pravo otvorila ob 9.45 uri. Prečital se je za- na življenje. Predlaga končno, na} se pisnik zadnje seje in ukaz o prenosu ukinejo redi in plemstvo. Glede člena kraljevske oblasti na ministrski svet. o smrtni kazni zahteva, da se prestilizira. Imunitetnemu odseku se je izročila Z ozirom na verske odnošaje pravi, da prošnja pravosodnega ministra, da se so konfes. razmere v naši državi zelo važne, izroči sodišču g. Stojan Protič radi raz- Država bi se morala čimbolj emancipi-žaljenja časti g. Slegla potem tiska in rati od konfesij. Zato smatra, da ni pre-dr. Milana Koruna radi kršitve volilnega rano zahtevati, da se cerkev loči od dr-reda. Dalje so se prečitali spisi o izjavah žave. O kancelparaarafu pravi, da nje-več slovenskih društev in zadrug proti gova stilizacija ni nič vredna, niti poli-kancelparagrafu. Skupščina preide nato tično, niti faktično, politično pa se ne na dnevni red in dobi besedo poslanec more vporabljati, ker ni rečeno, ne kdo Sadovič (musliman). Nato govori mini- toži, niti kako se toži. Pri členu 16 pred-ster za konstituanto dr. Trifkovič o laga, da se izpusti zadnji stavek, ki pred-državljanskem pravu in svobodi. — videva ljudske šole za prebivalstvo dru« Poslanec Moskovljevič (zemljoradnik) gih narodnosti. Ta določba ni umestna, želi, da bi bila ustava verna slika in ker bi mogla nastati sumnja, da se na-regulator gospodarskih, socialnih in kul- meravajo kratiti pravice, ki jih imajo vse turnih odnošajev, zagovarja kancelpara- narodne manjšine, ki bi mislile, da vži-grsf, ker katoliški duhovniki izrabljajo vajo samo one minimalne pravice, ki so leco v politične agitacije. Govornik navedene v ustavi. Poročevalec* dr. Laza zahteva popolno svobodo tiska, ki je Markovič se strinja s predlogom dr. Trum-edini zaveznik tlačenih v borbi za svo- biča in prosi, da bi se Člen 16 sprejel bodo. Poslanec dr. Trumbič govori pri po njegovem predlogu. S tem se strinja členu 6 o državljanstvu in pravi, da se tudi minister za prosveto Pribičevič. Skup-nahaja tudi tukaj isti nedostatek, kakor ščina sprejme predlog soglasno. Seja se v prvem poglavju. Po njem je držav- nato zaključi ob 13. uri. Prihodnja seja ljanstvo brezimno, kakor je tudi v prvem je jutri ob 9. uri. poglavju brezimna država. Jugoslovensko
Gornja Slezija, Francija in Nemčija.
LDU Pariz, 34. maja. (Agence Havas.) V poslanski zbornici je ministrski predsednik Briand, nadaljujoč raz-motrivanja o gorenješlezijskem vprašanju izjavil: Pri državi, kakršna je Poljska, je treba pomisliti na to, da se ji da tudi možnost obstanka. Ministrski predsednik omenja nato nesoglasja, ki so nastala med Francijo in Veliko Britanijo na londonski konferenci in ki se niso mogla ublažiti. Nato fe ministrski predsednik govoril o poslednjih dogodkih in izjavil, da je nemški lega-cijski svetnik von Moltke po razgovoru z medzavezniško komisijo prejel navodila, ki so že izročena. Boj se je ustavil in vzpostavil se je mir. Briand je včeraj dejal nemškemu poslancu: Ako nemški oddelki ne bodo razoroženi
v	najkrajšem času in ako ne bodo povzročitelji nemirov zasledovani po nemškem kazenskem zakoniku in ako
nemška vlada ne zapre gorenješlezijske meje, bo postal položaj nevaren. — Davi je nemška vlada naznanila, da so vse odredbe ukrenjene in da se zasledujejo listi, ki so hujskali kakor tudi, da je pruski minister za notranje posle poslal varnostno policijo, da se izvedejo dana navodila. Državni kancelar dr. Wirth je doslej pokazal veliko odkritosrčnosti in lojalnosti. Dr. Wirth obveznosti ni samo prevzel, marveč jih je začel tudi izvrševati. Francija ima moč, ki ji dopušča imeti zaupanje. Zbornica naj se odloči za njegovo politiko ali za drugo. Pri drugačni politiki pa on brez nujne potrebe ne bo sodeloval. Glede varstva Francije si pridržuie ministrski predsednik uporabiti potrebna sredstva, ako Nemci ne bi izvrševali svojih obveznosti. (Odobravanje. Medklici na desni).
proti že obstoječi državi. In Radič pra« vi, da revolucije noče. Ali je še kje večja politična demagogija, kakor se k*' že na Hrvatskeml
Mi Slovenci vemo, kaj pomeni sv<* bodna narodna država. Borili smo sej za svoj narodni obstoj z Nemci, Italija-« ni in Madžari. Če bi šli narazen, tedaj bi propadi^ za večno naša svoboda. —t1 Slovenske zemlje bi ne bilo več, sovražni val bi butnil ob Hrvatsko. Ali bi bila Hrvatska dovolj trdna? Kdo bi ji dal zaslombo? Madžarska gotovo ne, Italija tudi ne. Srbija? Samo ta država bi še bila močna, ali preveč iskušena in preponosna. Ni prvi slučaj, da bi sa Slovani s svojo neslogo in z malenkostnimi prepiri sami izročili tujemu go-* spodarju. To kaže »sa naša zgodovina« No, tresla su se brda, rodili se miše-vi. Naša država je vkljub 63-torici izdajalcev trdna in krepka dovolj. Poskus separatistov se bo zlomil na njiho-
vi	lastni onemoglosti. Ustava bo sprejeta in državno življenje bo šlo PO u-stavnem tiru naprej. Hajduki naj sei skrijejo v gore, v dolinah ni mesta za! nje.
Štajerski deželni zbor o priključitvi.
DKU Gradec, 24. maja. Posvetovanja predsedstva deželnega zbora in posvetovanja strank so trajala do 5. ure popoldne. Ni prišlo do nobenega sporazuma. Velikonemci so zahtevali, naj se njihov predlog o glasovanju na Štajerskem dne 29. *maja izpremetii v tem smislu, da bi se glasovanje z« priključitev vršilo dne 3. julija. Kar se tiče izvajanj zveznega kanclerja dr. Mayra iz zveznega ministra za vojaške zadeve Vaugeina, se ne morejo voditelji kržčan-sko-socialne in soc.-demokratske stranke pridružiti temu stališču. Od iste strani je bil stavljen predlog, naj bi se glasovanje vršilo 30. oktobra t. 1., ako bi
Vprašanje šol v ustavnem odseku.
LDU Beograd, 24. maja. Danes popoldne je imel ožji ustavni odsek sejo, na kateri so razpravljali o Členu 16, ki govori o pouku. Predlog, ki ga je stavil dr. Trumbič na konferenci vladnih strank, je propadel. Stilizacija se izpremenila tako, da se č!ep glasi sedaj: Manjšinam drugega plemena in jezika se daje osnovni pouk v njihovem materinem jeziku s pogoji, kakor jih bo predpisp.l zakon. Poslanec dr. Pavel Cubrovič predlaga, da ae v ta Člen sprtim« tudi stavek, da država vzdržuje
antanta do tega časa ne dala Avstrij' zadostne pomoči. Da bi se strankam omogočilo nadaljnje razpravljanje o’ teh predlogih in da b« mogel deželni zbor skleniti končnoveljaven sklep o vprašanju priključitve, je predsedstvo dež. zbora današnjo sejo takoj po otvoritvi zaključilo ter odredilo, da se vrši prihodnja seja 31. t. m. ob 11. uri dopoldne, konferenca predsednikov pa 30. t. m. ob 10. uri dopoldne. Predsednik Kčbl je ob četrt na 6. jiro zvečer otvoril sejo deželnega zbora, takoj nato je dež. svetnik prof. dr. Htibler (velikonemec) sporočil loslancem sklep konference predsedni-ov, ki je bil enoglasno sprejet.
E
K<
ljudske šole. Ta predlog je bil odklonjen.
Drobne brzojavke.
DKU Praha, 23. maja. .Pravo lidu“ javlja, da so mezdni boji v kovinski industriji zavzeli širji obseg in da je mnogo obratov že zaprtih.
DKU Pariz, 23. maja. Po poročilih iz Pekinga je bil 20. maja med Nemčijo in Kitajsko, katera ni podpisala ver-saiUske mirovne pogodbe, sklenjen poseben dogovor, ki določa, da je vojno »tanitmed Nemfcijo in Kitajko končano.
Potreba obnove.
Kljub vsem težkočam na zunaj iit na znotraj se naša država vendar la konsolidira. Počasi sieor, a gotovo. Naše meje so sedaj trdne. Izgubiti ne mo-remo nič več. Obstoja možnost, da ser raztegnemo dalje proti Alpam: da dobimo slovensko Koroško. Pred morebitnimi poskusi, da se restavrira status quo v podonavskih deželah, na« varuje mala antanta, ki se je ravnokar ojačila z zavezništvom Rumunije. Z velika antanto smo v dobrih odnošajib, z nemškim narodom nimamo Tesnih nasprotij. Uspeh zgodovinskega prevrata, u-speh zmagonosne borbe srbske država ne dopušča nobenih dvomov več. Sma država med državami, enaki med enakimi. Imamo prosto pot, da neodvisno razvijemo svojo moč, svojo gospodar-' Bko veljavo, svoje kulturne zmožnosti Tudi na znotraj se krepimo. Danes smo še sredi ustavnih bojev, a parlamentarna večina za ustavni načrt, ki »sebuja garancije za nedeljivost in uspešen razvoj nedavno ustvarjene države, je že dana. Prvo leto smo imeli komunistično nevarnost. Ta vrsta vojne psihoza se je že precej polegla; ekstremisti se vračajo k socialistični evoluciji, rdeča Rusija izgublja svojo boljševiško glorijo. V državi kmetov in zdravega gospodarskega življenja, kakor je naša država, je komunistična revolucijah-ključena. Sedaj ima država premagati drugo hidro: separatistično nevarnost. Se enkrat so vstali oni, ki hočejo vandalsko uničiti v^e, kar nam je dala zgodovina, vse. kar smo dosegli s silnimi žrtvami: jedinstvenost naroda in države. Ljudje, ki niso za ta dragocen dar ničesar žrtvovali. Radičevci, Frankovci in drugi plemenski separatisti hočejo, da se razvežejo vse vezi, ki jih je navezalo naše osvobojenje. Od njihove volje bi naj bilo odvisno, kaj se zopet naveže in kaj se uniči za vedno. Uverjeni smo, da boste narodna ideja in državotvorna zavest, temelječi na zdravem življenjskem instinktu našega ljudstva, premagali fronto demagoških po-litikov in »tudi - politikov«. Kakor ee je pokazala nemožnost komunistične države, tako se'bo pokazala nemožnost Velike Hxyat*ke. Radičeve ranublika.
Velike Srbijo v predvojnem smislu itd. Ekstremi so večkrat potrebni, a srednja pot je tista, po kateri hodi povest-nica človeštva. Jalovost separatistične politike leži na dlani. Srbi Hrvati in Slovenci spadamo skupaj, moramo bii eno telo, da rešimo svoj obstoj met velikimi narodi, ki nas ogrožajo. Tudi gospodarsko -je naša država že precej močna. Ravnokar poročajo iz Curiha •da naša kronska vrednota, raste. Prej ko bomo zapustili ustavno fronto in prešli na torišče redne zakonodaje, prej bomo dosegli trajno sanacijo naših go spodarskili, finančnih, socialnih, ku turnih in polit, razmer.
Izmed vseh številnih gesel, programov, fraz, psovk in laži, ki jih človek sliši v našem političnem življenju; iz med vseh pesimističnih ali zlobnih trditev o notranji 'sili naše države, si na dan krepek glas naše^ zemlje, glas naših vasi, trgov in mest, ki hočejo mir, delo in kruh. Kmet želi v miru rati svojo grudo, obrtnik izdelovati svoje izdelke, trgovec prodajati svoje blago, razumnik vršiti svojo nalogo delokrogu, ki mu je odkazan. Obnova na vseh koncih in krajih, obnova povsod, kamor je s svojo uničujočo roko posegla, vojna, to je naša najresničnej ša težnja, katero izražamo na razne načine, v različnih oblikah. Ta težnja bo premagala ekstremistične nagone, ki nam jih je zapustila vojna in nas 'privedla na pot pozitivnega ustvarja nja, k splošni obnovi, k popolni konso lidaciji. Njen najboljši zaveznik je pa
—	čas, čas, ki »gradi kule v oblake«.
Ne verujemo, da bi se dil na pr. Ra ‘dičev kmet zapeljati k revoluciji, k ru ,šenju sedanje države, ako bi ga kdo jprepričal, da je pri tem neizogibno, da »teče kri njegova in njegovih nasprot nikov, da se zopet vnamejo nemiri in (krize, ki jih je na strašen način demon strirala svetovna vojna. Demagogija .pa izkorišča njegovo nepoučenost, ne sporazumljenje in preveliko zaupanje •za. sebične politične eksperimente.
Iz vseh teh gibanj, pok r e tov in te rženj izhaja jasna potreba povratka k '•zdravemu in pozitivnemu ustvarjanju, 'potreba obnove. Obnove gospodarskih, 'finančnih, kulturnih, moralnih razmer jiObnove vseh produktivnih energij. — (Brez te obnove ni razvoja, ni napredka. Kdor bo vedel najti pot k čimprejšnji obnovi, tega bo ljudstvo pozdravljalo kot rešitelja. Morda ne takoj, gotovo takrat, ko bo izginila vročica sedanjega časa.
Zahtevajte v vsaki go* sitim „Wabor“.
B02B0KK0:
Pri Rusih v Strnišču.
(Dalje.)
Ko sva se z g. dr. L/, peljala iz Pra gorskega proti Strnišču, sta 'stopila v najin kupej dva mlada moža. Na prvi jpogled sta, bila kakor kmeta iz naših •Jerajev. Začudil som se, ko sem slišal, da govorita rusko. Tekom razgovora sta povedala, da sta bivša ruska ujčtni-ki se nista mogla vrniti v Rusijo in živita v Ormožu. Poskušala sta že na razne načine, da bi prišla čez mejo in odtod v domovino, a vedno zaman. — Vlak se je ustavil pred Strniščem. Poslovila sva se od Rusov in izstopila. Pogledal sem na barake, kjer živi ruska kolonija in se spomnil na dvojno gorje ruskega človeka: hrepeni po domovini in beži proč od nje. Oni, ki so v Rusiji. bi jo radizapustili; tisti, ki so v tujini, so nesrečni, ker ne vidijo njenih step. Kje si, domovina Rusovi Ali res samo se v hrepenenju?«
Podala sva se bila proti taborišču.
I ridruzil se je šentlovrenski učitelj, ki 16 nam pričakoval na kolodvoru. Ko i "P?prv5h ruskih barak- .ie
želir'm .nami in Povedal, da
San?čnf^>n^°Vvnti Dovnik Po-
Maribora	toJ?a-	gospoda	iz
Maribora, kjer ne priredil s SVoiim
pevskim zborom krasno uspeli konSr?
Vstopili smo v neko barako, kjer sta
nuje s svojo družino. Na svojo veliko
začudenje sem našel za mizo znanca iz
»Radgone, ruskega profesorja gosp. dr
jBJumemiu, ki ga vežejo z nami Sloven-
Notranja in zunanja politika.
* AH zasede Jugoslavija Koroško ? Potrjuje se vest, ki smo jo naznanili pred par dnevi, da bo mala antanta pričela energično akcijo proti gibanju za priključitev Avstrije k Nemčiji. Kakor hitro se angleški poslanik vrne na Dunaj, bo izvršila antanta pri avstrijski vladi demaršo, katera bo v zvezi z voja škimi odredbami. Te odredbe kakor tudi vprašanje sankcij proti Avstriji so že natančno določene. Neka verzija pravi, da bo Jugoslavija zasedla Koroško in del Tirolske, dočim bi Češko slovaške čete operirale proti Dolnji Avstriji. V zvezi z demaršo velikih sil bo intervenirala tudi mala antanta. Dana je tedaj možnost, da bo stopilo avstrijsko vprašanje že bližnje dni v jako kritičen stadij.
* Kako pišejo o nas italijanski Usti. V eni zadnjih sej konstituante je poslanec dr. Laginja interpeliral zaradi Dišave milanskega lista .Corriere della Sera", ki prinaša skoraj dosledno tendenciozna poročila o delovanju . naše konstituante in izmišlja prizore, ki spadajo k večjemu na kako italijansko skupščino, ne pa v jugoslov. parlament. Tako je na pr. izmislil sceno, da je nek »poslanec" Jugovič pljunil v obraz dr. Trumbiču. Predsednik konstituante dr. Ribar je obljubil, da bo vlada storila vse korake, da bodo poročevalci italijanskih listov dostojneje pisali o našem parlamentu.
* Proti divjanju fašistov v Istri bo naša vlada podvzela primerne korake, da zaščiti slovansko prebivalstvo Istre.
* Uradno poročilo o rezultatu volitev v Primorju. Po uradnem poročilu o rezultatu državnozborskih volitev v Primorju so dobili Jugosloveni na Goriškem 34.639 glasov ter so torej izvoljeni štirje kandidati, dr. Wilfan, dr. Podgornik,	Virgilij Sček in Josip Lovrenčič. V Istri so dobili Jugosloveni 11.215 glasov ter je izvoljen en kandidat, dr. Wilfan, ki pa odloži svoj istrski mandat na korist dr. U. Stangerja. Tako bo naš narod v rimski zbornici zastopan po 5 poslancih.
* O vstaji v Siblrjl pišejo češki isti, da je izbruhnila že v mesecu fe bruarju med kmeti in kozaki v okolici Čeljabinska. Rdeča armada je v teh
ci rodbinske vezi. Bili smo sprejeti pristnim slovanskim gostoljubjem in hipu so je razvil zelo animiran raz govor.
Naju je zanimalo predvsem, kaj mislijo ruski begunci o usodi svoje domovine; njih je zanimalo, kaj sodimo mi Rusih. O tem som govoril ponovno z mnogimi ruskimi častniki, zakaj oboje ima za njih velik pomen. Ruska kolo-nij^ jc, kakor som že omenil v začetku, vojaškega značaja. To so ostanki nekdanjih velikih kadetnic krimskega in donskega kozaškega kora. V Strnišču se nahajajo sinovi oficirjev in uradni-cov. Vzgojujejc jih še nadalje za vojaško službo. Imajo svoje profesorje, svoje vojaške poveljnike. Poučujejo jih eoretično s pomočjo litografiranih cnjig in kart, praktično z vojaškimi vajami. Kakor sem dejal v uvodu, so sem prenesli kos svoje Rusije, nekdanje Rusije Vzdržujejo na tem otoku svoje vojaško življenje, edino, kar so rešili _ pred splošno poplavo. Seveda, pušk in streliva nimajo. Častniki nosijo vstare uniforme s tipičnimi raškimi epavletnmi, z odlikovanji na prsih. Med njimi vlada disciplma in strogo respektirauje višjih. Hrano pa imajo s iupno. Dame so žene ali hčere častni-cov. Zanimalo me je, kako so počutijo teh barakah. Pripovedovale so mi, da' jih veseli, ker je minila zima. Zdaj je barakah lepše. Sicer so pa že navajene vsemu. Zadnja leta v Rusiji so bi-a strašna, a še strasnejši jo bU beg v . a pravila, da je morala »ijaoft vjpjfgt pečice, I>a, čloxojt se.H&e-
krajih stopila na stran upornikov. Istočasno se je uprl kraj išimski, Železniška zveza med Ufu in Jekaterinburgom je bila pretrgana. Petindvajseta rdeča pehotna divizija z bivšem načelnikom Kolčakove južne armade gen. Bjelovim je prestopila k vstašem. Bjelov je pred-vzel vodstvo. V marcu so uporniki zasedli skoraj celo tomsko gubernijo, iz-vzemši nekatera manjša mesta, v katerih se še nahajajo boljševiške posadke. Minister zunanjih zadev Daljnega Vzhoda, Budmanski je skušal dopoto-vati v Moskvo, da bi razložil sovjetom situacijo v Sibirijo. Moral pa se je vrniti v City, ker ni mogel priti preko pobunjenega ozemlja.
* Vprašanje Zapadne Ogrske. Ta teden se vrše pogajanja med Avstrijo in Madžarsko glede Zapadne Ogrske. Domneva se, da bo Avstrija popustila in bo Zapadna Ogrska postala%avtonomna država. Madžara ponuja Avstriji razne kompenzacije, asobito dobavo živil ter ožje politično-gospodarske in trgovinske zveze.	,	:
* Madžarsko rovarjenje na Slovaškem. ,Narodni Listy* prinaašajo dopis iz Lučenca, v katerem dopisnik opisuje propagando madžarskih iredentističnih društev v obmejnih krajih Slovaške. Madžari se posebno radi poslužnjejo letakov, katere njihovi agenti in lokalni zaupniki razširjajo v tisočih izvodih med ljudstvom. V letakih hujskajo proti Cehom in republiki, blatijo češke svetinje in povzdigujejo Madžari. Osobito naglašajo, da je rešitev za Slovake edinole v avtonomiji pod Madžarsko. Madžari vedo dobro izrabljati avtonomne težnje in netiti plemenski separatizem. Vse to pa v času, ko se pogajajo s češkoslovaško vlado radi ožjih trgovskih in polit, stikov!
* Avstrija v škripcih. Avstrijski vladi se godi kakor čarovniku, ki je poklical duhove, a se jih ne more iznebiti. Ni še dolgo, kar je avstrijska vlada sama podpirala gibanje za priključitev k Nemčiji. Danes ji je zraslo čez glavo in nima moči, da ga zaduši. Najpreje se je uprla Tirolska; temu primerno, hoče slediti Salzburška in JjStajersk?. Dunajska vlada se zaveda, da bo imelo to gibanje zelo neugodne posledice. Ne ve, k8ko bi ga zavrnila v platonično smer. Dunajska vlada je odgovorna na zunaj, dežele pa imajo skoraj popolnoma proste roke. Dežele se zunanje
mu privadi, in, ko se ost zadere že meso in tam obtiči, ne boli več tako hu1 do. Gojeuei so raznih let; eni so še majhni kozački, iz drugih so vzrasli bodri in lepi častniki. Malo jih je med njimi, ki bi vedeli za svoje stariše. Bogve, kje so in ali še pridejo kedaj skupaj. Nekaj špartanskega je v njihovi vzgoji. Uče se odpovedovati se najnaravnejšim custvolh: ljubezni dt) starišev. Osobito najmlajšim blSdi v spominu draga slika matere in_ očeta, za katerima so morda plakali na tihem, dokler se ni srce privadilo tudi temu. Upajo še na domovino; ali kje je? Ali je tako negotova, kakoi’ je negotovo svidenje z izgubljenimi stariši? Kaj bo z Rusijo?
v si. s katerim5 sem govoril, so prepričani, da l)o sedanjim ruskim homa-tijam že v doglednem času konec in da bo vstala Nova Rusija. Boljševiki so zapeljali mehki, lahkoverni narod, na to pa ga_ obvladali z nasiljem. To ne more trajati dolgo. Nek višji častnik je razlagal, da se mora Rusija po vseh naravnih in zgodovinskih zakonih restavrirati v svojih prejšnjih mejah. Po njegovem mnenju tudi Poljska ne bo moglji obstojati. Prej ali sloj se bo morala združiti •— morebiti kot avtonomno telo —z močno, veliko Rusijo. Ko je g. dr. L. omenil, da se boljševizem v Rusiji maje in da so sprejeli v nov kabinet socialnega, revolucijonarca Cer-nova, se je dotični častnik skeptično nasmehnil in dejal, da so socialni revo-luci jonarci istotako nezmožni yze1^Kn-| sijo na svoje rame, kakor boljševiki. —, Moč ruske državo loži v mužiku, ki. ty_ftri ogromno .večino ruflkoisa naiOflfi I
odgovornosti ne zavedajo in delajo i vsemi sredstvi 'na to, da dobi gibanje za priključitev reelno podlago. Tako se tudi v Avstriji vrši borba med interesi državne celote in avtonomnimi pravicami-
* Dr. Rosen, zunanji minister Nemčije. Predsednik nemške republike je imenoval za zunajega ministra dosedanjega zastopnika Nemčije v Haagu dr. Rosena, ki je svoje novo mesto zavzel.
* Volitve v tirolski deželni zbor
Od 36 mandatov severnotirolskeg* okrožja bo odpadlo 24—25 m*n’ datov tirolski ljudski stranki, 8 socij*!-nim demokratom in 3—4 mandati ve* likonemški ljudski stranki. Pri občinskih volitvah za mesto Inomost so dobile1 Velikonemška stranka 6, tirolska, liuC*' ska stranka 6 in socijalno demokratska stranka 8 zastopnikov. Volitev se je vdeležilo 60—70 odst. volilcev. ■
* Veliko gibanje za prlklJučK*1 Avstrije k Nemčiji. Na Trgu svobode v Gradcu, se je vršila v pondelje*
23.	t. m. velikanska manifestacija *a priključitev Avstrije k Nemčiji. Na z^°" rovanju se je sprejel sklep, da se P°' zove deželni zbor, ki se je sestal k sedanju v torek, da v najkrajše® izvede glasovanje v celi deželi z* P0' ključitev k Nemčiji.	''
* Nemško oboroževanje. Zsstop* niki zavezniških sil so ponovno venirali pri berlinski vladi in zahtevP* da mora vlada brezpogojno
vsako nabiranje nemških prostovolj za Gornjo Slezijo. Kakor javlj* ‘ ,Freiheit“, se nahajajo v Klučk°r nemške čete, ki štejejo okrog 5000 m Oborožene so celo s strojnicam^ n bo razorožitev Nemčije!	jj,
* Nemški vojni zločinci pred ^ ščem. Dno 23, t. m. je pričel v kiP3*^ proces proti vojnim zločince® Pg predsedstvom senatnega Pre^sef^15*J Schmidta. Vrši 6e razprava ® u nem podčastniku Karlu ByIl0®'a ^ Barmena, ki je zlostavljal uM11^ taborišču Herne. Razpravi so Pr stvovali ali zastopnik zunanjeff®
da, pravosodnega ministrstva in 80 ške vlade ter od angleškega sodat*® neral sir Ernest Pollack. Nastopi^^ 16 nemških in 15 angleških Pr^ bno številno je bilo zastopstvo ®^' bj sov. Obtoženec v splošnem taJ1’ ^ zakrivil dejanja, ki se mu <0*^’ Razprava se nadaljuje.	glezU0.'
* Angleži zasedejo Gornjo ,rjj0v^ Reuterjev urad poroča, da J® ' gjezij<? svet sklenil, da zasedejo GorHJ° angleške čete.“
in ki je nasproti boljševikom \r živi, kakor je bii poprej nfs^L0incii°' jenskemu. Ruski mužik ni r?n0(?vroP'
v defc?.
M &
narec; primerjati ga. z skim kmetom, bi bilo napa6?. • jjugijfJ jo prehod med Evropo in AziJ0-ni čista Evropa.	, .;„vske?a
Spomnil sem	se na D08*
ki je iz ognjevitega revolt • postal prepričan	zagovorni«	pu-
žavja in pravoslavne hijera • '-eved9 ska Sfinx. Mi zapadni SlovaU . j(et ne moremo deliti tega m1®*? ^ sve*11' nasprotuje našemu mjAvanj^ jrUžePc
Mi se zavedamo težkoč, k1® interes'1 z ruskim probloinom. V na-se jn si je, da si Rusija čimprej opo veiiketfl“ dvigne. Kako, to prepusten jc v ruskemu narodu.	Ruski Ti*	pj
im^l več kritičnih dob.	•■ je]0> d:'
zmagi Tatar jev, ko se •}?.,' vsc. k3 bo azijatsko despotstvo um Vj v P.r' je ,pokazal mladi slovanski nnigflJ vib stoletjih svojega razvoja. ^ d
bila v času Ivana Grozne/a ^ stopom J?omanovcev, v , vladja«. Tretja evo po koncu
».bre«'
novcev. Mi zapadni Slovan	_refit»
da bo veliki ruski narod ca.	. ^
svojo krizo in da bo Nova^ ■	eV'
vzela eno najtežjih nalog v ropski Zgodovini: spraviti kip str«3ff dostne sile azijksih	rin	bo fli0"
vsečloveške civilizacije. Tega	jJoiJ5'
grlu ne Anglija, ne rranciJft>
djfl'	(Dalje’
Maribo^ 26. maja 192)1
Zanimivosti.
,1 ABC io-
smaesm
SttkD 3«
Pokvarjena deca. Težka svetovna ^ojna ni zapustila sledov samo na odraslem svetu, ampak tudi na mladini, j® Jo vzrastla iz nje. In to je ravno naj-_°'.i žalostno. Oni, ki jih je dohitela ''"o.in.a v zreli ali pa že odevetajočl dobi, oni so itak -že bolj pokolonjo preteklo-st.V oni so itak že dosegli svoj višek, fljihovj razvoj se danes ali jutri uma-.počasnemu toda sigurnemu .padalu. Toda mladina, ki komaj raste, ta 3e seme bodočnosti, ki naj da tej bodoč-U^ti značaj in obiležje. Upali smo, da P° ta mladina preosnovala svet, da ga to-Postavila zopet na prejšnji tir, toda ®otili smo se. Tudi te male duše so že Pokvarjene, tudi nanje je delovala voj-®R 8 svojo nemoralo. To vidimo lahko »sak dan celo v našem Mariboru sa-™em. Koliko je pri nas deee, ki berači, rl P.™da.ia cvetje pozno v noč po naj-zhenejših lokalih 1 Policija sama je _OTala že poseči vmes, du napravi te-^O konec. Na nn«em kolodvoru sta dva -0 let staca dečka nedavno okradla j rSa potnika, neka šolska deklica je vlS svojemu očetu več parov če-J6v; pred sodiščem je bila te dni raz-radi jako nečedne zadeve dveh s*a J° ime 1 i z nekim čisto ma-
■	laVt, m Slučajev bi se navedlo nko nebroj. Slučaj, katerega na ved e-fn,„ ? Pa so ni dogodil pri nas, nego v ka J	-v ^ranciJ’- Na ulici je ne-
dama začula v neki trgovini vpitje ®\a Je Pogledat kaj jo ter i dvanajstletno deklico, trgovsko j)ko z zvezanimi rokami ležati za i?. “a0a.mo miao. Na vprašanje kaj se je Sodilo je izpovedala deklica, da jo zvezal neki neznani mornar, ji za-Rov* • U8^a *cr na ker ni bilo v tr-deb--1 "^ogar. razen nje. odnesel ves
Isarja Franca Jožefa. Stranka, se je proti tej odpovedi stanovanja pritožila in cela zadeva jo prišla pred sodišče.
fli-j:ar*.Nadeva je bila prijavljena poli u Po dekličinem opisu iskala HaS1<?nega mornai‘-ia ter ga tudi res Ra Je morala takoj v v,,-.!-1’ *er^ je s pričami, ki so stale idnk i ^asu Pred vrati trgovine c ’ J® bil res v trirovini, da je ril Tieka-:i kunil, deklici -na ni sto-Sar Tr a ga tudi vkradel ni niče-iiviVui ° ‘i6 P°tfem deklica prestrašena
5e mod jo.
nkra-
fclila v j 7 mornarjem fe izmi-0<2vrP,i1a »um od sebe. To
*0 na mladiS Ustracija upliva voj-
Dnevna kronika.
Politika, sama politika. Predvče-Jsapim smo poročali, da jo pri nogo-tekmi med splitskim »Hajdu-oh(y in zagrebškim »Gradjanskim« instvo vdrlo na telovadišč« in pre-igralce Gradjanskega. Kakor do-
Hlo
■	imela	ta	tekma politično.
Svo?16’. Zagrebčani 60 začeli izzivati s radiievskimi frazami. Vpili so, skr.,? rePllblikanci, da nočejo imeti nič činst°ega s ,Srbi itd, Dalmatinsko ob-ogoJ° 3e. bilo nad tem frazerstvom Slatin-0 1X1 sicei! P° vseJ pravici. Dal-tai -ju01 v®do, kaj pomeni tuji jarem in 80 v6vobodna domovina; Zagrebčani *Hih	izgubili v svojih neskon-
*P°Htika tVa!l 'n zabaviščih. Sploh pa Sije	športu	ne spada in je zname-
takta^13113^kanja discipliniranosti in **>rbo’ u a s,®.?Pust6 športni tekmeci v gesli. Nekaj po-fejer s? -30 J..° minule dni v Laškem,
sil&ko žunJT^]ai8ia^Tl0st tamošnje ga-^#rebšir: •' beležili so se je bili tudi ^iČeli il ® Yarazdinski gasilci, ki so Z 5,aJ-• °3® slovenske tovariše izzivati
f ofitati ^ !i lm republikanstvom in jim ( OloveV * so Pribičevičevi plačanci- — ^isati n-i^ t?'^° pri srcu, ako more na-G®takf« f-e besede na račun to hrvaške Tiji, a it°?ti, ki smrdi po prusaški baha-in Qa * 3f res treba, da nastane povsod *— iw m mestu političen prepir1? iznrttir^borske budalosti. Ce se člo-m a;,a P0 naših mariborskih u-^tični u11..S^tovo ni treba citati humo-5?katero .v’ dovolj je, da si ogleda JNoiucev	na trgovinah znanih
njiiint,-/1 Pa razne reklamne izveske ■^ekje n« ^r1Zi . ab- Tako bo zapazil T*eletrgovi7il iK°-V6m trffu »Železno ^r8ovinn »	dal3e na Koroški ulici
^^ki u]:„; .Zme.sanim blagom«, v Go-^ .izvedot i	v,nek1 trgovini »med
^ . . °l0vek ne ve> ali Y . - Va5 ' 3ezi ali »meje. Čebljanj"" odpoved stanovanja. V jjJako značiln ■	^	dni zanimiva
^Podar je odnmr r?2,prava -Nek hišni J^^nje ter med ^ Pokl stranki sta-
^ra°riPOV(,di navedolT1^ u,teme1,3itva-Še^ka v stanovur, • lldl to, da ima 0 sliko iX)koTn so vedno razobc-ega av6trijskcca ce-
Sodišče pa je vse utemeljitvene navedbe odpovedi zavrnilo, sprejelo pa je ono o razobešeni sliki.cesarja Franca Jožefa, ter odpoved na tej podlagi tudi ras potrdilo z motivacijo, da. pomeni razo-bešenje slike bivšega cesarja razburjanje in draženje sostanujočih strank, kar je zadosten vzrok za odpoved. Priporočali bi tudi našim mariborskim hišnim posestnikom, da odpovedo stanovanje vsem onim strankam, ki imajo v svojih stanovanjih še sedaj, tretje leto Jugoslavi je, razobešene. slike raznih avstrijskih in nemškib tiranov.
— Ciril-Metodov praznik. Sijajni so bili nočni prizori, ko sta nekdaj Pohorje in Kozjak tekmovala z žarnimi kresovi. na predvečer praznika naših bla,-govestnikov in je ob veselem ognju rajala mladina, ki se ji je ob tem poglabljal čut, da bode tudi osvobojenje prišlo od iztoka... Sinoči sta bila mrka oba orjaka, stražnika naše severne meje. Na brdu nad Mesaričevo hišo v Selnici je sicer zaplapolal ponižen plamen, toda mnogo preskromen v svoji osamelosti, da bi tudi druge privabil na plan, Bil pa je tih in skromen spomin na bu-rr.e in težke dogodke, ki so se v polpretekli dobi odigravali v hiši pod njim...
— Stare poštne znamke. Kakor z železnim drobižem, katerega se je kar čez noč proglasilo za neveljavnega, tako se je zgodilo tudi s starimi poštnimi znamkami. Časopisje je prineslo pravočasno vest, da stare poštne znamke niso več veljavne, glavna pošta pa je poslala oopravek, da so znamke še veljavne, dočint je po par dnevih tudi sama javila, da niso več veljavne. Trafikanti so hoteli te znamke po prvi vesti zamenjati, na pošti pa so jih odvrnili z obljubo, da so še veljavne in da sploh nimajo drugih; ko pa so jih hoteli zamenjati pozneje, je bilo Že prepozno. Tako je ostalo nekaterim trafikantom znamk po več sto kron ter se sedaj zaman pritožujejo in prosijo naf se jih zamenja. Ker pomeni to krasti denar iz žepa ubogim trafikantom, med katerimi je največ invalidov, mislimo, da bo poštno ravnateljsto v Ljubljani to upoštevalo ter ukrenilo vse potrebno, da se te stare poštne znamke, ki so še ostale, naknadno zamenjajo ter se tako popravi krivica.
— Pevsko društvo »Drava« v Selnici ob Dravi. Minulo‘nedeljo je izletel čili pevski zbor »Drava« preko Drave ter za nekaj žal'prekratkih uric ustalil svoj barjak na vrtu Anton Mesaričeve gostilne v Selnici ob Dravi.' Pa tudi mnogo ljubiteljev ubrane pesmi, divne majniške narave in končno sladko vinske kapljice, je sledilo pevcem in vse mize so bile v- kratkem času zasedene. Priprava^ novih prostorov za še vedno dohajajoče gruče izletnikov je gostoljubnemu gostilničarju, ki očividno ni računal na tolik obisk, delala dokaj preglavice. Tesnoba prostora pa ni motila radostnega razpoloženja, ki je vedno' naraščala, kajti pevci in pevke so s svojimi pesmicami vse navzočo dvignili visoko nad vsakdanjost in jim vlili radost v otajano srce. In tako jo ob rajanju na zeleni trati minul prekrasni popoldan. Škoda le, da radi prekasnega obvestila ni došlo domače občinstvo, ki zdaj nadepolno sprašuje: »Kedaj zopet pridejo!«	- \
^ — Za srbsko in črnogorsko urad-nlštvo. Vprašanje izboljšanja gmotnega stanja uradništva v Srbiji in Crnigori je vzel v roke poseben za to sestavljeni komitevkateremu pripadajo ministri za pravosodje, za financo in za vere. Na prvi seji komiteja, ki se je vršila v soboto, se je načelno razpravljalo o tem vprašanju. Finančni minister dr. Kuma-nudi je izjavil, da smatra to vprašanje za zelo važno in da mu je treba posvetiti vso pozornost. Pri vsej stvari je najvažnejši način, po katerem je treba •.a. * D.raginjske doklade uradništvu nikakor niso koristile. Nasprotno, imele so slab uspeh, ker so se spričo njih zvišale cene živilom. Na ta način je imela škodo država in tudi uradništvo. v Pist™’ ,^.&a Je pisal finančni minister uradniškim organizacijam, je zahteval, naj organizacije stavijo konkretne predloge za ureditev tega vprašanja. V tem pismu je minister tudi obrazložil svoje mišljenje o tem in izjavil, da je edino uspešna in stvarna pomoč za uradništvo boj proti draginji, za katerega imamo na razpolago zelo izdatno sredstvo: konsumne zadruge, ki jih podpira država, Trebi je tudi, da »c zmanjša
število uredništva na najpotrebnejše število ter da se plače odpuščenih raz-dele med one, ki so kot sposobni ostali v državni službi. Na ta način ne bilo treba zvišati proračunskih izdatkov.
— Jugoslovenska Matica, podružnica v Mariboru opozarja svoje članstvo na priredbo oficirskega zbora danes popoldne v vojni realki. Jugoslovenska Matica ima najizdatnejšo podporo v 'našem vrlem oficirskem zboru, zatega-telj je dolžnost članstva Jugoslovenske Matice, da poseti to priredbo najštevilnejše! Odbor!
— Zahvala. Vsem, ki so bodisi z darovi ali s sodelovanjem doprinesli k lepemu vspehu ob priliki sprejema pevskega društva »Hlahol* v Mariboru, se tem potom iskreno zahvaljujemo. — Ma riborsko slovensko žensko društvo.
— Regent Aleksander se ženi. Iz Pariza poročajo, da se odpelje regent Aleksander v London, kjer se zaroči s princeso Mary, hčerko angleškega kralja, Koliko je na vesti resnice ni znano.
— Slovensko občinstvo opozarjamo, da je Slov. trgovsko in Slov. obrtno društvo izdalo imenik slovenskih podjetij v Mariboru, združen s koledarjem in najnovejšimi poštnimi in kolkovni ,mi pristojbinami. Seznam se dobi v vseh slov. trgovinah. Priporočamo slov. občinstvu da sega po njem in v slučaju potrebe vpošteva. v prvi vrsti v seznamu navedena narodna podjetja.
— Filatelisti (zbiralci znamk) se snidejo v petek 27. maja ob 17. uri pop. pri »Črnem orlu«. I. nadstr., Grajski trg. Kesni zbiralci (izvzeti so učenci) se uljudno vabijo.
—	Seznam narodnih trgovin in obrti v Mariboru je izšel. Podjetja, navedena v seznamu, naj blagovolijo prevzeti določeno število v trgovini Baloh in Rosina. na Grajskem trgu.
— V valovih Drave. Prošli teden so potegnili pri St. Janžu na Dravskem polju iz Drave mrtvo žensko truplo, v katerem so spoznali 54 letno ženo monterja Wairerja, v Plinarski ulici štev. 9 stanujočo Marijo Wairer, o kateri smo nedavno poročali, da je 17. t. m. nenadoma sredi noči izginila ter pustila v sobi listek z napisom .Grem v Dravo.“ Wairer ]e bolehala zadnji Čas na krvnem dotoku v glavo in je mogoče, da je izvršila samomor v hipni blaznosti.
— Male rtesreče. V torek 23. t. m. si je 52 letni hlapec Anton Kolar, ušlu-žben pri pivovarni Tscheligi pri delu izpahnil levo roko. Rešilna postaja mu je podelila prvo pomoč. — Istega dne si je 24 letni čevljar Mihael Geršak, stanujoč v Miklošičevi ul. štev. 6 prerezal s čevljarskim nožem palec na levi roki. Rešilna postaja je tudi njemu podelila prvo pomoč.
— Mislinjska podružnica SPD v
Slovenjgradcu naznanja, da se s 1. junijem t. 1. otyori planinska koča na Uršuli. Koča bo bogato preskrbljena z jedili in pijačami.	•
— Pekre pri Mariboru. Naša vas je sedaj tretje leto po osvobojenju dobila za župana nemčurja, ki se je preril do te časti s pomočjo komunističnega, oziroma socijalnodemokratičnega plašča. Da se je to zgodilo, so krivi vplivi prejšnje dobe, ki se poznajo še vedno, predvsem pa schulvereioska šola, bližina de lavnice Južne železnice, najbolj pa Rei-serjeva pruska kolonizacija, ki je napravila iz večine ljudi naše narodne odpadnike in s tem sovražnike vsega, kar je slovensko. Naše oblasti bi se morale bolj zanimati sedaj po osvobojenju osobito za to Reiserjevo kolonijo, ki še vedno drži vso našo vas pod vplivom nemškega duha in ljubezni do Avstrije in do Karla. Mesto tega vživajo ti nemški naseljenci, med katerimi se nahajajo tudi bivši oficirji, vse ugodnosti in predpravice ; mirno lahko izrabljajo moči slovenskih delavcev, imajo v zakupu občinske love, uničujejo naše gozdove itd. Sploh, bogastva naše zemlje gredo vsa v njihove germanske žepe. Skrajni čas bi že bil, da bi se napele proti ten ljudem drugačne strune.
— Sv. Duh nad Selnico. Ko se je pri nas določala meja, se ni vpoštevalo niti najvažnejših interesov prebivalstva in •e je vas razdelilo kar med dve državi Vloženih je bilo radi tega več protestov ki pa sprva niso niC pomagali. Kakor pa doznavamo sedaj, se bo v naši občini meio oomviio in ti?« mm v korist, tako
da bo pripadel it ostali del vasi na9
državi.
Kultura in umetnost, v
x Irma Polakova v našem gledališču. Sinoči v torek je nastopila v našem gledališču kot gost v ulogi Mam’ zelle Nitonche ga. Irma Polakova, naša velika, umetnica, članica kr. zagrebškega kazali Sta ter pokazala, da je še vedno ona čila in prožna umetnica, kakor smo jo poznali jz prejšnjih časov. Občinstvo ji je priredilo burne ovaoije, a naš gledališki ansambl ji je podaril krasen venec s trakovi. Nocoj v sredo nastopi ga. Polakova v ulogi Razalind? v »Netopirju«.
x Iz pisarne narodnega gledališča.
V nedeljo gostuje v našem gledališč« Avgusta Danilova, članica Narodnega gledališča v Ljubljani. Avgusta Danilova je stari steber ljubljanskega gledališča kot karakterna igralka. Skozi dve leti je bila angažirana tudi na tržaškem odru, kjer je delovala kot režišerka in igralka ter znatno dvignila s tem renomč tamkajr šnjega odra. Nadaljnje podrobnosti prinesemo jutri.
x Revolucijska svatba. V soboto nam je podalo naše gledališče pod spretno režijo g. Nučiča, z novimi kostumi in lepo kuliseriio iri scenerijo opremljeno dramo »Revolucijska svatba«, znano trodejanko delo danskega pisatelja-simbolista Sophusa Michalisa. Drama se vrši v burnem aprilu leta 1793 v bližini Conde ja v Franciji in je skozi in skozi simbolična; za vsako osebo se skriva globlji smisel. Tako n. pr. za lcnusno in samozavestno Alaine de 1' E-stoile Francija, za mehkužnim strahopetcem Ernestom des Tressailles francoska aristokracija, za Marc-Arronom francoska revolucija, francoski na.rod, za Leontino francoska žena itd. Radi tega moramo dramo opazovati in sprejemati tudi samo s tega stališča, če hočemo prodreti v njeno bistvo in v njen pravi smisel. Vendar pa kljub simboli-’ zmu tudi realistika ne trpi. Drama je sicer špecijelno francoska, toda je isto* tako tudi današnja, splošno človeška, ko živimo takorekoč še pod dojmom ravnokar dovršenih revolucij. Lahko rečemo celo, da je danes še bolj aktuel-na kakor pa je bila kadarkoli poprej. Uprizoritev sama je bila lepo ubrana, le tu in tam je prišlo do malih raz-glašenj. Ga. Ožegovičeva je v svoji vodilni vlogi Alaine de l’Estoile spoznal« globoko simboliko in uravnala po njej tudi vso svojo fgro, ki je bila vseskozi tehnično mojstrsko izvedena in ji posebno v zadnjem dejanju tudi duševnosti ni manjkalo. Take vloge; so zaiijo kakor nalašč, ker pomorejo do veljave n;eni tehnično-plastični Igri in alegorični simboliki. G. Grom, Ernest det Tressailles je bil v splošnem malo preveč težak, drugače pa na mestu. Do-, vršeno je podal g. Nučič Marc-Arrona,! nanj ni položil le tehnične dovršenosti in simbolike, ampak tudi pravo pristno* občutje. G. Mikulič si je vzel k srcu j zadnji opomin ter se je potrudil v vlogi1 Montaloupo udejstviti vse »voje sile. V prvem dejanju nas je svojim lepim nastopom presenečal, žal, da je v drugih dveh pešal. Dovolj pa je, da je pokazal dobro voljo; ostane naj pri njej in napredoval bo. Simboliko francoske žene je dalje dobro pogodila še gdč, Kra*-ljeva, pa tudi manjše vloge so našle dovolj umevanja. Občinstva je bilo jako malo.	—r.
x CeSki kulturni prazniki. 22. t m. je slavil 70 let. znani češki pisatelj Alojz Jirasek. — Češka se pripravlja na 100 letnico rojstva velikega Češkega publicista in narodnega mučenika Havlička Borov-skega.
Šport.
: Svoboda : Rapld. Danes v četrtek
se vršita med »Svobodo* in „Rapidom‘ dve prijateljski tekmi. Ob 14. uri prično igro rezerve obeh moštev, ob 16. uri pa tek™ * Prvo moštvo »Svobode* z ,Ra-pid Altherren.Ker se tokrat ne vrši v Mariboru nobena druga tekma, se priča-k uje obilen obisk.
~\r ^ Priredi Klub amaterfotogra* tov Mariborske podružnice SPD v soboto, dne 28. maja. Odpelje se s popol nunskim vlakom do Bistrico ob kor. žel. ter krene k Ruški koči, kjer se prenoči. Urugo jutro nadaljevanje ture na Klopni vrli. kjer si' vrši odborova seja. Jr* Povratek če* Št. Wrpnc, -- RottfiiV
Sokolstvo.
' o Sokol v Mariboru vabi svoje članstvo, da se polaoštevilno udeleži priredbe oficirskega zbora tukajšnje garnizije v korist vdovam in sirotam v. wjui padlih oficirjev. Spored priredbe |e raznovrsten in so vse podrobnosti razvidne na lepakih. Pričetek točno ob 16. uri popoldne. Zbirališče za člane v kroju ob 15. uri v Narodnem domu, odkoder se z vojaiko godbo odkoraka v vojno realko. Z ozirom na plemeniti namen priredbe in ker ima Sokol v
bor s svojimi 30.000 prebivalci, Celje in Ptuj s svojimi 5 do 7 tisoči ne porabijo toliko, kolikor se postavi na trg. Radi tega se morajo ti pridelki izvažati. — Poprej, ko-še ni bilo naše samostojne države, ko ob Muri še ni bilo meje, je bilo to lahko. Sadje in vino iz Slovenskih goric je tedaj nemoteno romalo v Gradec, v Dunajsko Novo Mesto, na Dunaj in še dalje. Sedaj je to težje. Pa tudi ne glede na to, je nepraktično izvažati surovine. Vsaka pametna država gleda, da izvaža čimmanj surovin, a temveč že gotovih izdelkov. To pa radi tega, ker se s predelavo doma prvič zaposli nove delavske vrste in ostane tu-
našem oficirskem zboru mnogo dobrih ■ (J] dobiček predelave v rokah lastnih la odličnih prijateljev, pričakuje odbor državljanov _ in sez njim n© okoriščajo CaItaI« j. <-<«• k« niiuian	tujci, lako je tudi nesmiselno izvazati
J	n™ foS naše Sad‘ie in	Slovenskih goric
manjkala na tej priredbi. Danes torej J nepredelano in naša prva skrb mora
vse brez izjeme v vojno realko! Zdravo! i biti, da se to prepreči na ta način, da
Odbor Sokola v Mariboru.	|	se osnujejo pri nas v Mariboru tovarne
o II. pokrajinski sokolski zlet v za predelavo sadja in vina. Sadje bi se
Osijeku. Nedaleč od madžarske gramce a'lko Predelavalo v kompot in manne-
v lepem trgovskem središču Osijeku —	T pe?1?.e!’ ar. m°Famo se-
vecmoma uvažati po visokih cenah "bere na Vidov-dan jugoslovensko inozemskih tržišč. Naravno je, da mi
Sokolstvo, da pregleda svoje vrste in manifestira za ideje svojega velikega učitelja Tyrša. Priprave v Osijeku so v polnem tiru in Sokolstvo žup, za katere Je ilet obvezen, se živahno pripravlja za nastop. Vabimo pa ponovnot vse Sokolstvo, da se zleta v kar največjem števila v južne kraje naše države udeleže, da spoznamo tamošaje navade in razmere. Ob zletu se priredi v Osijeku tudi gospodarska razstava ter se priredi več manjših izletov v okolico Osijeka, predvsem v Djakovo, sedež velike vladike Strossmajerja. Bratje, na delo! Ne odlašajte s prijavami do zadnjega trenotka. Bratje in sestre, ki se udeleže zleta v Osijeku, se naj takoj javijo pri svojih ■društvih. Društva naj ne javljajo udeležbe direktno Savezu, temveč svojim župam. Vozna cena je polovična, vsaka župa naj se informira pri svoji postaji glede voznih stroškov do Osijeka. Vsak ude-ležnik mora imeti predpisano legitimacijo.
Gospodarstvo.
Borza 24. maja.
Curih:	Berlin 9*15, Nev York
688, London 22,20, Pariz 47-25, Milan 30*20, Praga 8*20, Budimpešta 2.55, Zagreb 4.65, Varšava 0.60, Dunaj 1.375, avstrijske žigosane krone 1.09.
Zagreb: Berlin 209*50—210, Italija 685—691, London 498—503, New York 322—123, Pariz 1070-1085, Praga 185 do 186, Švica 2225—2230. Valute: Ameriški dolarji 121*50—122*50, avstrijske krone 22*25-22*50, carski rublji 50—70, Ceško-slovaške krone 192—0, francoski Iranki 1015—0, napoleondorji 415—420, nemške marke 213—215, romunski leji 218—0, souvereigni 255, itallj. lire 670—675, turške lire 480.
Dunaj: Ameriški dolarji 563—567, nemške marke 958—964, angleški jfunti 2250—2270, francoski franki 4790 do 4830, italijanske lire 3085—3105, jugoslovanske dinarji 1805—1825, polj ske marke 59*50—61*50, švicarski franki 30.162*50—10.212*50,češkoslovaškekrone 845*50—850*50, madžarske krone 314*50 do 317*50.
Za predelavo sadja In vina.
Dasiravno so zveze s Slovenskimi goricami tako škandalozno slabe, ven-'dar je danes naš Maribor centrum tega našega z vsem naravnim bogastvom obdarjenega kotička Slovenije. Te naše Slovenske gorice so pravi Banat za vi-too in sadje, katerega pridelajo veliko Cvež nego ga pa potrebujejo za domačo Jvporabo in tudi mnogo več, kekor se ga Bamore porabiti v naših mestih, ki so fca razprodajo veliko premajhna. Mari-
tu skoro nimamo posameznika, ki bi se lotil tega dela, ker osnovanje novih to-varen dandanes oni malenkost, ampak ogromna žrtva, ki sprva potrebuje mnogo denarja, se pa pozneje nedvomno tem boljo rentira. Toda mesto posameznika, naj bi se lotila tega dela delniška družica. Našlo bi se gotovo nekaj premožnejših ljudi, ki bi spravili skupaj potrebni kapital in končno bi se pri osnovanju takih tovaren lahko udeležil tudi naše banke, ki jih imamo tu v Mariboru pač dovolj in ki vodijo sedaj še ostro konkurenco. Podjetju bi bilo treba pridobiti samo nekaj strokovnjakov, katere bi se gotovo tudi lahko dobilo, če ne ravno pri nas, pa kje drugje v slovanskem svetu. Na vsak način pa bi bilo treba pri osnovi teh podjetij izključiti^ tu ji kapital. S tem bi bilo na mah rešeno razpečavanje sadja in vina naših Slovenskih' goric, rešeni pa bi bili obenem tudi uvoza sadnih in vinskih’ izdelkov. Poleg vsega tega pa bi tudi mesto samo s takimi podjetji pridobilo na važnosti. Upamo, da se bodo oni, ki imajo potreben kapital, za to zavzeli ter to idejo tudi kmalu uresničili.
iemajo na 1, 2, 3, ali pa tudi več od imenovanih vsot, kakor tudi na vse. Detaljne pogoje se dobi pri goriimeno-vanem oddelku ministrstva in pri ravnateljstvih železnic v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in Subotici. Ponudbe se predloži v zapečatenih kuvertah z navedbo vrste, na primer: Ponudba za licitacijo olja, petroleja in bencina. Kavcija iznosa 10% od ponujene cene.
g Izvoz sladkorja Iz Češkoslovaške. Iz Ceškoslov. se je izvozilo v prvem četrtletju letošnjega leta 1,288.190 me-terskih stotov sladkorja. Od tega v Švico 300.400 q, v Nemčijo 207.000 q, v Avstrijo 286.000 q, v tranzitna skladišča v Hamburgu 185.000 q, v Francijo
115.000 q, v Romunsko 86.000 q, na Angležko 58.000 q, v Jugoslavijo
46.000 q in v Italijo 36.000 q. g Madžarski bankirji v Londonu.
Zastopniki madžarske komercijalne banke so dopotovali v London v svrho pogajanj o predvojnih dolgovih. Zdi se, da so prišli tudi zato, da bi dosegli posojila Marconijeve skupine za madžarsko državo.
g Denarni zavodi »Banque Franeai se ponr le Bresilc so vstavili svoje delovanje, čeprav se jih je poskusilo vzdržati v obratovanju. Pasive iznašajo 30 milijonov frankov. Francoska vlada ja prizadeta za 4 milijone frankov.
g Konferenca v Lisaboni. Ministr ski svet je zaključil, da. naš poslanec v Madridu, g. dr. Tresi6-Pavičič zastopa našo državo na interparlamentarni trgovski in gospodarski konferenci v Lisaboni, ki se bode vršila 26. maja 1.1.
Razno in humor.
Pri skušnji. Profesor: »Kolikokrat so šli zedinjeni vladarji z vojsko nad!
Francoze?* Dijak: »Štirikrat!" Profesor: „Naštejte!“ Dijak: »Enkrat, dvakrat, trikrat, štirikrat!*
Zlobnost. Stara devica (zaročena): „Moj zaročenec je krasen človek, le kratkoviden je malo.* Prijateljica: ,To sem si koj mislila."
Olajševalno. Narednik vojaku, ki ja prepozno došel z dopusta: „Sto zlomkov, kje pa ste bili toliko časa? Dvanajst ur prepozno ste doSli; za to dobite tri dni zapora.* Vojak: »Oprostite, gospod narednik, — moja mati mi je dala en Žakelj jajc za Vašo soprogo — in zato nisem mogel prej.. .* Nared-,Je že dobro! Z žakljem jajc človek ne more teči, — zato bom eno oko zatisnil !*
Ob draginji mesa. Tujec: »Mesil ste, pa pravite, da že dalj časa mesa n« jeste. Zakaj ne?“ Mesar: »Ker je tako drago, da ga raje prodam!*
Učeno povedano. Profesor kflie* tijstva: »Gotova resnica je, da kmetovalec brez živinske s0 dandanes n« more več živeti."
Potolažil jih je. »No, ali je poslanec odložil svoj mandat, ker so mu volilo izrekli nezaupnico na shodu ?“ »Ne, odstopil, pač pa je zborovalcem kup1'
—	sodček piva.*
Težavna Igra. Tujec: »Kaj pa je ^ družbi tam, da delajo takšne obraze^ Gostilničar: »Veste, tobak so nuhali ta se dogovorili, da plača ves račun ki bo prvi kihnil in sedaj se vstk boji prvi kihniti."
Ne pozabi naročnine!
Glavni urednik: Rad Ivo j Rehar* Odgovorni urednik: Fran Vogla**
Naznanilo!
•	m*-
g Praški velesemenj vzorcev. Ravnateljstvo praškega velesemnja vzorcev javlja, da je ekspedicija vlakov z vzorci pripravljena za odhod. Pot, ki ga bodo ti vlaki storili, bode trajal 6 tednov in bode šel: Jasy, Galac, Bukarešta, preko Donave v BušČuk, Varno, Sumen, Plevno, Sofija, Filipopel, Niš, Skoplje, Beograd, Novi Sad, Zagreb, Ljubljana in preko Maribora nazaj v Češkoslovaško. Vlaki bodo vsebovali robo, ki se jo rabi najbolj na Balkanu t. j.: gospodarske stroje in orodje, lokomotive, vagone, jeklene fabrikate vseh vrst, porcelan, steklo, stekleno robo sploh, čevlje, mineralna olja, gumbe, laneno in tekstilno robo itd. Pobližje informacije-daje ravnateljstvo praškega velesemnja vzorcev, Praha. I. Staro-mestecka radina.
g Velike dobave olja, petroleja In bencina. V ekonomskem oddelku prometnega ministrstva vršila se bode dne
24.	junija t 1. javna ofertna licitacija za dobavo: 799.500 kg. lokomotivnega olja in olja za vagone za poletno vpo-rabo; 931.500 kg. istega olja za zimsko vporabo; 770.000 kg. cilinderskega olja za nasičeno paro in 422.000 kg. istega olja za vročo paro; 340.000 kg. repičnega olja za rasvetljavo, 706.000 kg. olja za proizvajanje plina za razsvetljavo in za pogon »Diesel-motorja*, 35.000 kg. olja za »Dinamo-stroje*; 25.000 kg. olja za snaženje; 8000 kg. olja za »Diesel-motorjeve" cilindre; 10.000 kg. strojnega olja za »Diesel-motorje* ; 1200 kg. specijalnega olja za mehanična postrojenja; 1,370.000 kg. petroleja in
484.000	kg. bencina. Ponudbe se spre
Razprodaja radi izpraznitve raznovrstnih predmetov za ročna dela, predtiskanih In izgotovljenih ročnih del, kakor tudi šolskih in pisarniških potrebščin pri	690
Viljemini Beri, Šolska ulica št. 4
gozda.
Graščina Arve* v Arveža (Amfels) proda sroje gozdove t Spodnji Kaplji, obsegajoče 26 ha, ter gozdov# v Gornjem BoCn, obsegajoče 17 ha. Ponudbe naj se požljejo na npraviteljatvo graščine Artrež v Arvežu (Arnfels), republika Avstriji, 704 2-2
Dokazano dobro idoča
Mala oznanil*^
Strojno pisarfco xa *!oT11 ,
Sčino in nemščino 1. avgustom t. 1. dr. odvetnik v Mariboru, drova cesta St. 16. dogovoru.	701
Odvetniška pisarna T išče solicitatorja, penr. sodnega urednik**^ nudbe na upravo pod st. 703.	703	“
Sedlar-laklrar se sprej®4,
lenSek, Zrinjski trg 6.
Službe išče trgovsko n»J**2 žen skladiščnik pri ^“2^1
večjem podjetju aH Tr vini na debelo pri
Sfine, srbohrvaSein«,
£čine in nemščine, tndl v carinjenju, pod »SkladiSčnik* O* al tega lista.
Išče se meblovaua *®fpr«I gospodično. Ponudb«/V^ sijo na tvrdko Klanji**« nifi, Vetrinjska ni. 9.	.
Raket«, fonten«, P«Pif®rljiri
pifie 'in dr. proda ,jf709
retušef
združena z damskim in moškim salonom za friziranje, sestoječa iz treh prostorov v večjem mestu Vojvodine, na ogalu dveh glavnih ulic, se takoj proda ali odstopi. Ponudbe na upravo „Tabora“ pod štev. 699.
prvovrstni
spreirae. Celje.
699 3—3
f'	......
Ljubljanska kreditna banka
Podružnica v Mariboru
*	*
Obrestuje vloge najugodneje. Daje vsakovrstne kredite.
enonadatropna, metnejsi ulici Maribftf®’' pod lastno ceno P ^ Stanovanje in drag* P j stori se takoj po .J# pogodbi izpraznijo, f** ]aSf, nejSa pojasnila daj® nik v Slovenski ulici Maribor.
Centrala v LJUBLJANI - Podružnice: SPLIT, CELOVEC, SARAJEVO, TRST, GORICA, CELJE, BOROVLJE, PTUJ, BREŽICE-
Delniška glavnica in rezerve 95,000.000'-"
Izvršuje najkulantneje vse bančne transakcije*
il
L««tnik in izdtjatelj: »Konzorcij Tabor*. — Tiska: Mariborska tlakama d. e