©Slovenian Entomological Society, dow- ac
Janu Carneluttiju ob visoki življenjski obletnici
Dr. Jana Carneluttija pozna vsakdo, ki se v Sloveniji poklicno ali ljubiteljsko ukvarja z žuželkami, še posebej z metulji. Ne moremo si predstavljati sestanka Slovenskega entomološkega društva Štefana Michielija niti
(ekskurzij, organiziranih v okviru entomološkega sodelovanja s sosednjimi državami, na katerem ne bi bilo prijaznega in širokega nasmeha našega dragega jubilanta. Poznamo ga kot odličnega poznavalca metuljev Slovenije in bivše Jugoslavije, o njih je napisal okoli šestdeset del in pred leti tudi svojo doktorsko disertacijo. Vendar to ne bi bilo dovolj za veliko priljubljenost našega jubilanta. To si je pridobil z dolgoletnim delom z mladimi in manj mladimi ljubitelji žuželk, od katerih so se nekateri kasneje morda prav pod njegovim vplivom odločili za poklic
biologa, pa tudi s strokovnim svetovanjem ljubiteljskim entomologom, ki so ob njegovih nasvetih postali resni in upoštevanja vredni ljubiteljski entomologi, ne samo zbiralci lepih žuželk. Predvsem pa ima naš jubilant vedno prijazno besedo za vsakega znanca, in to ne samo za entomologa. Jan Carnelutti izžareva nalezljivo vedrino, ki jo med Slovenci pogosto pogrešamo, druga njegova pomembna lastnost pa je, da rad pomaga vsakomur, kjerkoli in kakorkoli.
Čeprav je bil njegov življenjepis že večkrat objavljen, naj vendarle povzamem nekaj osnovnih podatkov. Jan Carnelutti je bil rojen 30. 1. 1920 v Ljubljani, šolal se je v
Jan Carnelutti na občnem zboru SED 25. 3. 2000, foto Slavko Polak
5
©Slovenian Entomological Society, download unter www.biologteefeaiteuilitomologica sloveilica, 8 (1), 2000
Cerknici, Ljubljani, Beogradu in Zagrebu. Med vojno je bil od leta 1941 član Osvobodilne fronte, v letih 1942 in 1943 je bil v italijanski internaciji. Po koncu druge svetovne vojne se je posvetil entomologiji, še posebej favnistiki in zoogeografiji metuljev, pa tudi nekaterim drugim skupinam žuželk. Sam ali v soavtorstvu s pokojnim dr. Štefanom Michielijem in drugimi lepidopterologi je objavil vrsto člankov o favni metuljev v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji. Bil je tudi sodelavec pri nekaterih mednarodnih lepidopteroloških projektih, kot sta spremljanje migracij metuljev in kartiranje favne evropskih metuljev. Predvsem pa je Carnelutti ustvarjal obširno in za lepi-dopterologijo pomembno in bogato zbirko metuljev iz Slovenije in sosednjih pokrajin. Dr. Carnelutti je posebno zaslužen za organizirano združevanje entomologov v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji. Že v petdesetih letih sta skupaj z dr. Michielijem organizirala delo študentske entomološke sekcije, ki je kasneje prav po zaslugi dr. Carneluttija prerasla v Slovensko entomološko društvo. Slovenskemu društvu, ki je kasneje, po smrti prijatelja Štefana Michielija, pričelo nositi tudi njegovo ime, je več let tudi predsedoval. Od povojne oživitve Jugoslovanskega entomološkega društva leta 1969 je bil nepogrešljiv tudi v delu in razvoju te jugoslovanske zveze, ki ji je več let bil tudi predsednik. O zgodovini slovenskega entomološkega društva je pisal naš slavl-jenec tudi v 2. zvezku 3. letnika naše revije leta 1995.
Posebna zasluga dr. Jana Carneluttija je tudi organiziranje srečanj entomologov sosednjih dežel, ki vedno poteka tretjo soboto in nedeljo v oktobru. Preteklo leto smo imeli že 26. srečanje te vrste, ki se ga redno udeležujejo mnogi entomologi iz Slovenije, Avstrije, Italije, Hrvaške in tudi drugih dežel, npr. Bavarske. To srečanje, ki so se ga nekdaj redno udeleževali tudi entomologi iz drugih delov tedanje Jugoslavije, še danes uživa velik ugled in priljubljenost. Ta srečanja dopolnjujejo še skupni strokovni ento-mološki izleti, ki jih vsako leto organizira ena od treh osnovnih udeleženih entomoloških skupin v Sloveniji, Avstriji in Italiji. Dr. Carnelutti si je prizadeval za uveljavitev sistema kartiranja entomofavne z uporabo mednarodne UTM-mreže. Je član stalnega mednarodnega odbora SIEEC (Mednarodno združenje za entomofavnis-tiko Srednje Evrope) in je tudi sicer mednarodno eden najbolj znanih in cenjenih entomologov naše države.
Sam sem Jana Carneluttija spoznal še kot dijak na srečanjih omenjene študentske entomološke sekcije. Kasneje smo se skupaj udeleževali mnogih ekskurzij, npr. v Triglavski narodni park, v Črno goro, in številnih srečanj jugoslovanskih entomologov. Skupaj smo tudi organizirali marsikatero akcijo in vedno me je Jan Carnelutti prijetno presenečal s svojim znanjem, komunikativnostjo in prijaznostjo. Naš jubilant še danes kaže enako človeško toplino, kakršno smo njegovi znanci in prijatelji uživali v preteklih desetletjih, in isto mladostno navdušenje za žuželke, zlasti metulje in za naravo, ki jo je spoznaval v številnih dnevih terenskega entomološkega dela. Žužkoslovni prijatelji mu zato želimo, da bi še mnogo let preživel zdrav in čil in da bi mu tudi proučevanje metuljev in drugih žuželk prineslo še mnogo srečnih uric.
Matija Gogala
6