Razne stvari. Iz domačih krajev. Imenovaiija. Sodni adjunkt dr. Fr. Bračič je prestavljen iz Brežic v Ptuj, A. Matzl iz Šmarja pri JelSah v Ptuj. Oba sta Nemca, A. Matzl ne zna slovenski, dr. Bračič sicer zna slovenski jezik, a dovolj je, ako rečemo, da je ta gospod v Brežicah duša nemSko-nacionalnega gibanja. Sedaj bo Ptuj srečen, ker ima na sodišču tri velike nacionalee: sodnika dr. Glasa, ter oba adjunkta Kronaserja in Bračiča. Adjunkt dr. Selliero iz Ptuja pride v Gradee. Adjunkti so postali: dr. Josip Dijak v Šmarju pri Jelšah, dr. M. Reiser v Laškem trgu (ne zna slovenski) in dr. Rostok v Št. Lenartu v Slov gorieah (tudi ne zna slovenski.) Dejanja sedanjega ministerstva, po kojih ga naj sodijo slovenski poslanci. Ravnopravnost Slovencev. Med novoimenovanimi štajerskimi muzejskimi konservatorji ni nobenega Slovenca. Imenovanje se je vršilo pri namestniStvu. Iz Šole. Gosp. nadučitelj v Stranicah A. Arzenšek je stopil v pokoj. Nadučitelj v Zibiki je postal šolski voditelj v Crešnjicah gsp. Fr. Brinar, nadučitelj v Libojah pa dosedanji ondotni voditelj gsp. J. Košenina. Voditelj šole na Zusmu je postal učitelj v Slivnici g. Kvirin Pertl; voditelj Sole v Št. Mihelu pri Braslovčah g. Ivan Burdian, dosedaj učitelj v Pliskovici na Primorskem. Kot učitelj na okoliško šolo Ptuj pride gsp. Karol Zupančič, dosedaj nadučitelj na Frankolovem. Učiteljice ročnih del so postale: v Rečici in Gorici gca. Matilda Wudler, v Št. Juriju ob Taboru, in v Ostrvicah gca. Julijana Stupan. Gca. učiteljica Amalija Gradišnik v Hrastniku je stopila zaradi bolezni v stalni pokoj. Ogenj je nničil 18. t. m. na Bučah gospodarsko poslopje posestniku Dacerju p. d. Kiihn. Ob 8. uri zvečer je naznanil plat zvona, da gori. Škoda je velika; zgorelo je tudi 12 veder vina. V Slivnici pri Maribora se je ustanovila gospodarska zadruga in bo prvo zborovanje v nedeljo 25. t. m. ob 3 uri popoldne v gostilni g. M. Grizola v Račjem pri kolodvoru. Govoril bo gospod Ivan Kač. Gospodarji, pridite v obilnem številu, kajti zadruga bode za vse velike gospodarske važnosti in koristi. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Pač dobro je že znan naš nemčurski trg po slovenski domovini. Res pravo gnezdo nemčurjev. A kdo so ti nemčurji? Večinoma sami privandranci. Ko pridejo, so pohlevni in ponižni, a ko se jim je že dovolj napolnil žep s slovenskim denarjem, začnejo hajlati in napadati vse, kar je slovenskega. Mnogo pripomorejo k našemu nemčurstvu tudi naši učitelji. Prepovedali so tukajšnjemu trgovcu prodajati svinčnike Ciril-Metodovega društva. Noben solar ne sme imeti več teh svinčnikov, a prav radi vidijo nemške svinčnike v rokah Solariev. Kje je enakopravnost? Ako slovenski otroci ne smejo imeti slovenskih, čemu pa smep imeti nemčurski otroci nemške svinčnike?! Upamo, da bo gospod nadzornik to krivico odpravil. Obštrukcija. Na občnem zboru katol. polit. društva v Konjicah odposlala se je sledeča resolucija slovenskim poslancem: Skušnja zadnjih let nas uči, da ne pomagajo v osnovnih državnih postavah zajamčene pravice, ne požrtvovalno podpiranje cesarske vlade, ne mirno čakanje boljših časov, vse to ne pomaga nič. Edini pripomoček, da kakšna stranka kaj doseže, je obstrukcija. Zato se slovenski poslanci v državnem zboru pozivljajo, dobro pazitf na trenotek, ko bo treba seCi po tem skrajnem pripomočku — po brezobzirni obštrukciji. Pri čežko-nemški spravi naj gledajo — če bode iz te moke kaj kruha, — da nas Čehi ne pustiio na cedilu. Pri sv. Ani na Krembergu, na slovensko-nemški meji bralno društvo dobro upliva. To se je dokazalo 18. svečana. PriSel je potovalni učitelj gsp. Ivan Bele in razlagal o sadjarstvu in vinarstvu. Bilo je zbranega občinstva okolo 400. Res lepo število za župnijo, kjer že piha od Cmureka močna prusofilska sapa. Hvala gosp. Beletu za poldrugo uro trajajoCi poljudni in jedrnati govor, po katerem se bodemo Anovčanje gotovo vestno ravnali. Ziče. Dne 25. svečana po popoldanski službi božji bode tukaj v gostilni Janeza Gosaka po domače Kučej potovalni učitelj gsp. Bele prednašal o sredstvih zoper trsno bolezen in plesnobo na grozdju. Zaradi tega zelo važnega pouka se vabijo k prav obilni udeležbi posestniki vinogradov. Nesreča pri Ponikvi. V nedeljo se je zgodila na tukajšnjem kolodvoru velika nesreča. Sprevodnik tovornega vlaka je prišel pod kolesa, ki so mu odtrgala obe nogi. Nesrečnež je takoj izdahnil svojo dušo. Stevilo jungovcev na Štajarskem. Socialdemokraški apostol za učitelje Horvatek je preštel svoje pristaše, svoje jungovce. V Zgornjem Štaiarju, kjer Horvateka najbolj poznajo, je samo 98 jungovcev, v srednjem jih je 111, v spodnjem 144. Največ jih je t ptujskem okraju. Slovenski učitelji torej najbolj silijo v socialdemokraški vnemški koš. Nemške šole na Spod. Štajerju so prave vzgojevalnice narodne nestrpnosti in prusaškega duha. Učitelji jih po Wolfovem receptu učijo, da je le isto, kar je nemško, kaj vredno, vse drugo pa je nično. Posebno zanimiv pa je po nemSkih spodnjeStajarskih Solah pouk v zgodovini in zemljepisju. NaJveč se govori o starih Germanih, o zgodovini nemškega cesarstva in potem še le pride Avstrija. V zemljepisju se obrača največja pozornost pruskim deželam, avstrijske pridejo še le v drugi vrsti v poštev. Kako so mogoče take razmere po nemških Solah? Ker plava nad njim duh šolskega nadzornika Linharta. Slovengradec. Te dni je bil deželni glavar grof Attems ter naS poslanee in deželni odbornik Robič v Slovengradci, ogledat si novo veliko bomišnico. Kako je bila potrebna, je razvidno, ker ima že zdaj 90 bolnikov. Otvorila se je brez vsake slovesnosti. Nepotreben in žaljiv pa je samo švabski napis zunaj na poslopji. Saj jo Slovenci tudi plačujejo in je v sredi slovenskega okraja. Izobešenih je bilo nekaj bander na trgu, med njimi pa tudi ena izdajska črno-rudeče-rumena cunja, ravno pred hišo postenega Nemca Gtinterja. To je velika predrznost od županstva in razžaljenje slovenskega Ijudstva. Pa nič ne dene, še bo že drugače prišlo, da bodo nemčurski dedje boij ponižni. Že zdai trepečejo, ko se v okolici nekaj samo govori o zadrugi. «Ena dnhovita primera*. Ko je prigovarjal celjski državni pravdnikEkl porotnikom, nai obsodijo Gostinčarja, izrekel je baje tudi to-le velikansko primero: ,Kakor se je.prejšnje stoletje imenovalo stoletje elektricitete, tako bi oprostitev Gostinčarja vtisnila sedanjemu stoletju pečatnravne propalosti'. Mi smo radovedni, kak utis je naredila ta primera na porotnike. Celjski zakotni listič. Zadnji četrtek dne 15. t. m. je izreklo porotno sodišče o celjskem lističu «Deutsche Wacht» po domače vahtarca, isto mnenje, koje je že dolgo udomačeno med spodnještajarskimi Slovenci. Zaradi nesramnega pisarjenja o učitelju Gostinčarju, dr. Jožefu Sernecu in dr. Juriju Hrašovcu je bil odgovorni urednik obsojen na 200 K. globe ali pa 20 dni zapora. Obsodba je tem bolj pomenljiva, ker so bili. porotniki razven enega sami Nemci. Torej tudi pošteni Nemci obsojajo umazano pisavo celjske klepetulje. Vsem deželnim poštnim uslužbencem Avstrije brez razločka službe in spola! Na podlagi vsestranske vzajemnosti obstoječih društev poštarjev in društev poštnih odpraviteljev avstrijskih v svrho pogovora in pospeSevanja stanovskih teženj vseh deželnih poštnih uslužbencev brez razločka se bode vršil dne 6. marca t. 1. ob 10 uri dopoludne splošni shod poštarjev in poštnih odpraviteljev v Ijudski dvorani nove magistratne hiSe na Dunaju. Vsi tovarisi in tovarisice se vabijo tem potom, da se udeležijo, kar mogoče, najmnogobrojneie v namen velikanske manilestacije, glede neznosnih sedanjih trajajočih stanovnih razmer. Sv. Marko niže Ptuja. V torek 20. ob V«2. uri popoldne nastal je tukaj hipoma grozen vihar; deževalo, bliskalo in grmelo }e. kakor bi bilo meseca avgusta. Naenkrat se loti vrtinec naše cerkvene strehe, ki je blizo zvonika pokrita z močno pločevino. Veter odtrga vso pločevino, vzdigne in jo razpara na dva dela. Jednega vrže na tla, drugega pa nese visoko gori v zraku naprej ter obesi v vejah najvišjega topola. Ako pripomnimo, da je vsak tak kos pločevine tolik in tako težek, da ga 6 mož komaj privzdigne, je s tem dovolj označeno, kolika sila je bila v vihariu. Škoda }e zelo velika, okoli 100 fl. Tudi na sosednih poslopiih je kar deževalo opeke raz strehe. Troški za šolstvo na Štajarskem za leto 1900 so preračunjeni na 41/« milij. K. Marenberški okrajni zastop. Volilne liste za prihodnjo vohtev v okrajni zastop so samo še do ponedeljka razpoložene pri občinah, pri davkarskem uradu v Marenbergu in okrajnem glavarstvu v Slovengradcu. Kakor slišimo, je mnogo slovenskih volilcev veleposestnikov izpuščenih, a nemških pa privzetih. Hitro poglejte v liste in takoj rekurirajte. Slovenska šola na Mnti se bo ob Veliki noči otvorila. Ljudstvo se veseli nove šole, ker ve, da se bodo otroci v njej tudi kaj naučili. Poročil se je 19. t. m. gosp. dr. Alojz Praunseis, distr. in praktični zdravnik v Celji z gospieo Ireno Marijo Kulterer, hčerjo velezaslužnega koroškega rodoljuba, odvetnika dr. Kultererja v Velikovcu. Cestitamo! Samonmor v Ormožu. Zidar Ludovik Škorjanec, ki je bil v Ormožu zaradi tatvine zaprt, se je v občinskem zaporu na okenski mreži z lastnim pasom obesil. V Kozjem je umrla 31. prosinca blaga gospa Karolina Gelingscheim, mati c. kr. sodnika v Kozjem. Že davno ni bilo v Kozjem tako veličastnega sprevoda, kakor je bil ta na Svečnico po večernieah. Udeležili so se ga trije čč. gg. duhovni in mnogo ljudstva od blizu in daleč. Blagi dobrotnici sveti večna luč! Požarni brambovci v Kozjem so imeli minolo nedeljo svojo veselico, ki se je izvršila prav sijajno. Samo žal, da ni bila v nikakem časopisu naznanjena in dobro bi bilo, da bi odstranili tisti nemiki napis: »Feuerwehr-Depot.« Toliko naši požarni brambi v nasvet! Robičev vinograd v Lembahu je postal zadnje dni slaven preko mej mariborskega okraja. G. poslanec Robič je pred nedolgim časom kupil v Lembahu od nekega Nemca vinograd. Že takrat je zavladala nevolja med našimi nasprotniki, ki prežijo na vsako posest v okolici. Sedaj pa bo deželni odbor ta vinograd uzorno zasadil, kakor je že to storil mnogim nemškutarjem v mariborskem glavarstvu. Deželni odbor bi seveda Slovencu tega ne storil, a g. Robič je popolnoma brezplačno ponudil vinograd, česar Nemci m nemškutarji dosedaj niso storili. In vendar tolika nevolja med nasprotniki! Zadnjo nedeljo je imela kmetijska podružnica mariborska zborovanje, kjer so paradirali kmetje (,!!) posl. Girstmayer, inženir Walenta, baron Rozmanit ter hudo priiemali deželni odbor in posl. Robiča. Tudi lipniška podružnica je poslala brzojavni ugovor proti odloku deželnega odbora glede Robičevega vinograda. Kaj pa se ta vsiljuje? G. poslanec Robič bo sedaj lahko na višjem mestu povedal, kako ravnajo naši nasprotniki z nami in kaki kmetje so v naših kmetijskih podružnicah. Sama mestna gospoda! Robičeva pregreha. G. posl. Robič da svoj vinograd popolnoma brazplačno deželnemu odboru v porabo. Deželni odbor mu je ponudil, naj vsaj vzame vsako leto za odfikodnino 2000 cepičev. G. poslanec Robič je odgovoril, da za se sicer ne vzame ničesar, a prosi, da se bo teh 2000 cepičev vsako leto brezplačno razdelilo med ubožnejše vino- gradnike. To je vsa Robičeva pregreha! Ako bi bil kateri Nemec tako velikodušen, celi deželni odbor bi moral pred njim iz hvaležnosti na trebuhu ležati, Robiča pa kamnjajo. Zakaj? Ker je Slovenec! Inženir Valenta je bil pri zborovanju kmetijske podružnice mariborske proti gosp. Robiču najbolj glasen. Če se ne motimo, je Valenta uradnik južne železnice. Valenta je znan nemško-nacionalen agitator. Ali mora g. Valenta na vse večne čase ostati tukaj na slovenski zemlji ? Če hoCe za nemštvo delati, naj gre kam v nemške kraje! Vlak je povozil dne 6. febr. pazniškega pomočnika na juž. železnici Franca Gašpariča, v Zbelovem pri Ločah. Bil je na gostiji ter se vračal domov. Na progi ga je zasačil brzovlak ter mu zdrobil glavo. Žnna mu je šla zjutraj nasproti, a našla ga je mrtvega na železničnem tiru. Nedolžen. Kakor smo poročali, je dne 4. jan. v Cvetkovcih fare Sv. Lenarta pri Ormožu zgorelo želarsko poslopje. Sum je letel na kmečkega fanta Ivana Fistravca iz Oslušovec. Sodnijska preiskava je dokazala, da je nedolžen. Porotne obravnave v Mariboru se prično 12. marca. Pred porotnike pridejo: Elizabeta Žimič radi uboja, Martin Deutscher radi posilstva, Neža Ploj radi detomora, Roman Kunstič radi goljufije, France Brunčič radi požiga, Jožef Znideršič radi uboja, Pavel Wudler radi nasilstva Jožef Lasič in Fran Leopernig radi roparskega uboja in tatvine, Henrik Irgolitsch radi težke telesne poškodbe, 23. marca Alojzij Sorko radi uboja. Iz Celja se nam piše: Naše diletantsko društvo zastavilo si je hvalevredno nalogo, da nam vsakih 14 dni poda novo igro. To je bilo jako dobro, kajti naše ljudstvo se je močno privadilo tem predstavam, ki se vršijo v našem blagodonečem milem materinem jeziku in z veseljem ter nestrpljivostjo pričakuje vsake nove igre. No, saj se tudi v obče izvrstno igra — v prvi vrsti zasluga našega neutrudljivega režiserja g. Perdana — le tu pa tam se pripeti — kar pa je pri diletantih neizogibno — da kak igralec ali igralka ne pogodi vselej prave. Te malenkosti pa popolnoma zakrije igranje nekaterih starejših moči, na katere smo lahko ponosni. Tako je bilo i pri >Bisernici,« ktera igra se je prednašala 18. t. m. Nekateri igralci, posebno pa gdč. Baševa in g. Salmič so svoje vloge izvrstno pogodili. G. Salmič, katerega smo vajeni gledati le v veselih in komičnih vlogah, očaral nas je ta večer tudi s svojo resno vlogo. — Grajati pa je vsekakor tiho govorjenje, s katerim smo imeli ta večer svoj križ; celo drugo dejanje ostalo je vsled tega večini poslušaleev neraztolmačeno. Ugovarjalo bi se nam morebiti, da je to zahtevala žalostna usoda nastopajočih. Toda tudi v glasnem prednašanju se da žalost in notranja bolest, pa tudi vsak človeški afekt dobro izraziti. Za prihodnjekrati torej naj velja; Vsak igralec z glasom s korajžo na dan! Upamo, da nam naši igralci te odkritosrčne, a dobromišljene opazke ne vzamejo v zlo in se v tem oziru poboljšajo. Celjska nemška odvetnika. Čudno se vede nemška odvetniška dvojica, Jdr. Jabornegg—dr. Mravlagg v Celji. Na eni strani se dobrika in sladka našim kmetom, na drugi pa zavrača dosledno slovenske dopise, akoravno razumeta oba ta gospoda dobro slovenski. Kmetje, uvažujte to! Korajža velja! Iz Celja nam pisejo: Nemški komiji v Gelji so kaj korajžni fantje! 18. t. m. zvečer upali so si celo priti k nam v Narodni dom »v ves«. Dokler so bili lepo mirni v svojem kotu, se je še že izhajalo ž njimi, ko pa so jeli postajati presimi, nemirni in zabavljivi, postavilo se jih je »prav rahlo« pred vrata, na kar je |iz balkona pljusknilo nanje nekaj naročenih Skafov sveže vode — in pobrisali so jo, mokri ko miši, s tako naglico, da njim niti nismo utegnili vosčiti »lahko noč«. Kdor išče, ta pač najde. Umrla sta v Celji in sicer 17. t. m. J. Sorglechner, sodni oficijal v pokoji, 19. t. m. pa dr. Janez Sajovic, bivši odvetnik v Celji. Št. Andraž nad Polzelo. Neki sosed te občine nam piše, da je zvedel, da so socijaldemokrati Št. Andraške občine poslali po svojem županu na c. kr. okrajno glavarstvo pritožbo, da se nekateri člani krajnega šolskega sveta nočejo udeleževati šolskih sej. Pozabili so pa, kar je naibolj važno, to pritožbo primerno utemeljiti. Radovedni smo zares, kaj se bo ukrenilo, ker sploh c. kr. okrajno glavarstvo v tej zadevi ni kompetentno, ampak le okrajni Solski svet. Daoče župan, oziroma njegov sin, tega vedel ni, se nam ne zdi čudež! Iz Velenja. Socialdemokraški nazori o ljubezni do bližnjega so jako čudni. Taki čudni nazori so se začeli širiti med mokrafii v naši sosedni občini Št. Andraž. V zadnjem času so se lotili velespoštovanih in povsod priljubljenih gg. župnika in nadučitelja. In da bi tema odličnjakoma zopet jedno zaigrali, volili so občinski možje štiri najhujše demokrate v krajni šolski svet. Kaj so s tem dosegli, se že zdai vidi! Štrajka se! Toda zakaj, to bi mi radi vedeli? Notar Maks Koser se preseli iz Ptuja dne 22. februvarija in nastopi službo v Mokronogu dne 26. februvarija. Nesreča v Žetalah. Dne 17. februarja je peljal posestnik Martin Pelko iz grajščinskega gozda drva. V tem se prikota iz gozda mogočno bukovo deblo, kojo so drvarji ravno razžagali, ter zadene v Pelka s tako silo, da ga takoj ubije. Tudi jednega vola Je deblo podrlo in ubilo. Stari srebrni drobiž in stari krajcarji. Finančno ministerstvo objavlja, da bodo cesarske deželne blagajne (torej samo v glavnih mestih), srebrni drobiž stare veljave sprejemale še do 15. februvarja leta 1901., a le za polovico imenske vrednosti. Stari kraicarji in polkrajcarji pa se kot plačilo sploh ne bodo nikier več sprejemali, pač pa pri gori imenovanih blagajnah do 30. junija t. 1. zamenjavali za polno ceno; od tega dne naprej do 30. junija 1901. pa le za polovico imenske vrednosti. Letošiiji vojaški nabori se vrše v dopolnilnem okraju 87. pešpolka po naslednjem redu: Gornja Radgona 20. marcija, Ljutomer 21. in 22., Ormož 23. in 24., Ptuj (okolica) 26., 27., 28., 29. in 30.,'Ptuj (mesto) 31. marcija, Rogatec 2. in 3. aprila, Šmarje 4. in 5., Kozje 6. in 7., Brežice od 12. do 16., Sevnica 17. in 18., Celje (mesto) 19., Mozirje 20. in 21., Celje (okolica) 23. do 28. aprila, Šoštanj 30. aprila in 1. maja, Slov. Gradec 2. in 3. maja, Marenberg 4. in 5., Konjice 7., 8. in 9., Vransko 11. in 12. maja. Začetek vselej ob 8. uri zjutraj. lzpod Radohe nam piše prijatelj: O ti predpust, ti čas presneti, kako si letos vrgel Jurijevo županstvo. Najsi je neki prebrisan ali kakor mi pravimo, zvit ko ovnov rog hriberski Juri, vendar je Se bil premalo »šikan«, da bi v tem časn Metulja pod klobuk dobil. Kako se je trudil, da bi občinske volitve zanj ugodno izpale, pa je nazadnje na cedilu ostal! Ne gre več tako lahko, dragi Juri. Zdaj slisimo, da so hud gospod postali »burgermojster« doli v Luči. Zdaj bo neki druga »viža«, in se ne bo več plesalo po tem, kakor je nam dozdaj že kakih trideset let Juri godil. Juri, to ime je sicer bolj za nas gorjance, Rajmund tako se zove zdajšnje županstvo, zdi se nam preveč gosposko in nemško, ali kakor naši sosedi proti Solčavi in Ljubnem pravijo — nemčursko. Jaz pa pravim: počajmo, bodemo videli, katero županstvo bo boljše, Rajmundovo ali Jurijevo, kakor pri ministrih, ki so zdaj nastopili. Biserni zakonci. Bila je pretekle dni vesela družba v BiSi pri Sv. Bolfanki, kjer ie sp. cerkv. kliučar Šalamun dal svojo hčer za gospodinjo Cučku. Iz hiše nevestine bil je znani 6. g. pok. Klemens Š., a iz roda Cuček so rojaki: g. dr., odvetnik v Ptuju, č. g. frančiskan in že pok. sodn. pristav. — Kaj posebnega bilo je to, da je bil pri poroki mladih zakoncev starašina biserni ženin 821etni Ceh Ant. (in 801etna nja žena) Se prav trden, ter je krepko korakal z mladim ženinom. — Se en biserni par je v Biši istega leta 1838. poročen, tedaj že 62 let oženjen, 891etni Gregor Fras, brat č. g. zlatomešnika Janka v Radgoni; vsi štirje zakonci imaio 333 let. Gostinčarjevi porotniki so bili: Ant. Plenk, Fric Wambrehtsamer, Jurij Podgoršek, Fric Jakovitsch, Blaž Gaberschek, J. Pečnik, Mih. Altziebler, Karl Kupferschmid, J. Pauer, Viktor Nasko, Fr Baumer, S. Selischeg. Kot zastopniki Spodnjega Štajarja na shodu Nemcev v Gradcu dne 19. t. m., kjer so govorili proti imenovaniu novega deželnega šolskega nadzornika so bili: Lenko iz Št. Petra, Stallner iz Vojnika, Erber iz Mute, Langer iz Marenberga, Faleskini iz Brežic, Goll iz Slov. Gradca, Kauchamer iz Ormoža, Nagy iz Maribora, Ornik iz Ptuja, Pistor iz Št. Ilja, Rakuš iz Celja, Švarc iz Ljutomera. To majhno številce 12 mož si domisljuje, da zastopa celi Spodnji Štajar! To je neprimerna drznost! Odločno protestiramo, kajti ravno tem možem ogromna večina ripodnještajarcev najmanj zaupa. Soglašajoča pisma so poslali v Gradec: Lautner iz Vitanja, Mravlag iz Št. Lenarta, Stiger iz Sl. Bistrice, Weber iz Laškega. Zanimivo je, da so se udeležili shoda naperjenega proti Slovencem in vposlali pisma, večinoma sami nemški trgovci in gostilničarji. In potem se Se čudijo, da rastejo zadruge in konzumi. Politična društva, vzdramite se! Nek spodnještajarski rodoljub pozivija v IjubIjanskem dnevniku «Slovencu» naša slovenska politična društva, naj ugovarjajo shodu Nemcev v Gradcu dne 19. t. m., na katerem so se predrznili vmešavati v naše slovenske razmere ter nasprotovati nakani vlade, da nastavi za spodnještajarske ljudske šole posebnega deželnega nadzornika. V to svrho naj bi se takoj brzojavnim potom poslali ugovori na ministerskega predsednika proti takemu počenjanju in se sklicala zborovanja ali vsaj odborove seje, v katerih se sklenejo in odpošljejo v roke poslancev na osrednjo vlado resolucije, s katerimi se ponovno ugovarja drznosti nekaterih nemških sodeželanov ter se zahteva od vlade, da uvažuje naše pravice. Mi se popolno soglašamo s tem pozivom in se le čudimo, da še se ni nič storilo. Naša politična društva so v tem oziru premalo pozorna. Še je čas, storite svojo dolžnost! Z Radla nam piSejo; V četrtek 25. prosinca t. 1. se je predstojniku občine na Remšniku naznanilo, da so žandarji tudi ženo Ferdinanda Knapa, ki je že prej bil odpeljan po orožnikih v preiskavo radi tatvine, odgnali v zapor v Ivnik, in da naj skrbi za 8 Knapovih otrok, ki imajo očeta in mater v zaporu. Občinski predstojnik g. Peter Gregl in tajnik gosp. Kafou gresta na Radl v Klešbajto gledat, kjer so stanovali Knapovi otroci; a to je bil resnično žalosten prizor. Pripovedovala sta: Izba vsa v neredu, otroci po tleh in pri mizi na pol nagi brez obuvala, majhno prase je skakalo med njimi, smrad grozen, skleda zelja edini živež na mizi, eden majhen otrok '/, leta star pa je kričal v nekem kotu, ker že dva dni ni mleka dobil. Živeža ni bilo veliko in razvidela sta, da se morajo otroci nekam spraviti v strežbo in v dobre roke. Stareja hči je 14 let stara, najmlajši sin črez pol leta. Usmiljenja vredni otroki Se niso sprideni, kajti oča in mati sta vselej rekla otročičem, kedar sta Sla na večer od doma, da gresta na božji pot in prideta kmalo nazai. — Drugi tat je neki Janez J. Ta Janez je Bohu okradel žakelj ajde. Boh mu reče: »žakelj mi pnnesi nazaj, za ajdo že ne reCem toliko«. Janez razžaljen gre naravnosl v Ma- renberg Boha tožit radi razžaljenja; pa pri tej preiskavi se je dopričalo, da je Janez Javornik res ajdo z žakljem vred ukradel in še druge ovadil, ki so ajdovo kašo ž njim jedli. Zdaj že sedi in premišljuje, koliko škode je na časti imel. Cerkvene novice. Postne propovedi za vojake tukajšnje garnizije bo imel veroučitelj meščanskih šol P. Čižek. — Pri Sv. Bolfenku pri Središču je bil sv. misijon od 10—18. svečana. Vodila sta ga oo. Janez Maciir in Frane Kitak iz Celja. Stalni spovedniki so bili; 6. gg. o. Elekt, frančiškan pri Sv. Trojici v Slov. gor., o. Angelj iz Lipnice in o. Hilarij iz Celja, kapucina, J. Plepelec, kaplan pri Sv. Nikolaju. Obhajanih je bilo 1400. Kajti iz vseh sosednih in še daljnih krajev, tako tudi iz Medjimurja so ljudje prihajali očiščevat in reSevat svoiih duš, kar kaže, kako potreben je sv. misijon v naših krajih. Vse je ganjeno, hvaležno in veselo, ker je sv. misjon bil obhajan z velikim vspehom. V Jarenini sta pred kratkim obhajala zlato poroko bivša viničarja Janez in Jozefa Donko, roj. Pregl sredi 4 pridnih otrok in 1 vnuka. Mož je rojen 1. 1831., žena pa 1.1830. V cerkvi je bila ganljiva slovesnost, doma pa zlata gostija. Rodova Donko in Pregl sta jasen dokaz, da tam, kjer je doma pobožno in zmerno, trezno življenje, je tudi visoka starost doma — pa tudi zlate poroke. Obeh zlatoporočencev stariši so obhajali zlato poroko, kar je gotovo nenavadno. — V Jarenini še imamo prcej starih ljudi. Naistarejšim prištevamo zakonska Jožefa in Ano Hasel, posestnika v Polički vasi; mož je star 85, žena pa 86 let; oba sta še dokaj čvrsta. V zakonu živita od 1. 1839., torej 61 let, Duhovniške spremembe. Župnijo v Stranicah je dobil č. g. Gašpar Kačičnik, kaplan pri Sv. Martinu v Šaleški dolini. Premeščen je č. g. kaplan Anton Drofenik iz Dobove k Sv. Martinu v Šaleški dolini. Kot korni vikar v stolno cerkev pride č. g. Ivan Markošek, kaplan v Vitanju. Odnesel je pri zadnjem zborovanju podružnic sv. Cirila in Metoda za Maribor po pomoti nekdo skoro popolnoma nov dežnik iz restauracije «Narodnega doma>. Dotični gospod se naprosi, da ga blagovoljno vrne in odda čitalničnemu slugi v Narodnem domu. Društvene zadeve. Slovanska čitalnica. Kakor čujemo, se bi)de maskarada v »Narodnem domu« dne 24. t. m. prav lepo obnesla. Tudi zunanji prijatelji našega društva nas hočejo v obilnem številu počastiti. Vrli odbor je vse ukrenil, da zadovoli vseskozi svoje mile goste. Vstopnice se že dobivajo pri gosp. Francu Dolencu, trgovcu v Mariboru (poStne ulice). Na večer vaselice, 24. t. m. pa se prodajajo od 7. ure pri društveni blagajni v »Narodnem domu«. Bralno in pevsko društvo <Maribor». V nedeljo 25. t. m. ob 8. uri zvečer bo predavanje v društveni sobi o »Zgodovini slovenskega naroda*. Predaval bo društveni predsednik g. dr. PipuS. (18. t. m. ni bilo predavanja, ker se je g. dr. Pipuš moral odpeljati k neki občinski seji.) Društveniki in prijatelji se uljudno vabijo. Dalje društvo naznanja, da prirede diletantje sredi meseca sušca veliko burko s petjem «Lumpacij Vagabund« ali zanikarna trojica: Lim, Kneftra in Klopček. — Na pustni ponedeljek dne 26. pa priredi to društvo «maškarado» zvečer ob 8. uri v obednici Narodnega doma. Ta obeta biti jako zanimiva, ker obdarila se bo najlepša ženska maska s prvim darilom, najlepša možka maska z drugim darilom in najoriginalnejSa (ženska ali možka) maska pa s tretjim darilom. Za godbo je tudi skrbljeno. Vstopnina je za neude za osebo 50 kr., — udje se morajo pri blagajni s pristopnico izkazati, pa plačajo samo 30 kr., maske tudi sarao 30 kr. placajo vstopnine. Ako se vpoAteva, kaj da je to mlado društvo že vse pnredilo, in kaj Se namerava, vidimo, da ima resno voljo probujati naš zatirani narod in je torej vseobče podpore vredno in tudi potrebno. Družbi sv. Cirila in Metoda so poslali meseca januvarja t. 1. prispevkov p. n. gospoda in društva: Moška podružnica v Mariboru 256 K, čitalnica v Ptuju novoletnico 22 K, podružnica v Ljutomeru novoletnico 60 K, M. Efrl 2 K, podružniea v Ljutomeru 10 K, posojilniea v Mozirju 50 K, nadučitelj A. Gnus iz nabiralnika F. Peklarja na Dolu 10 K, bralno društvo v Dolu ob Savi 20 K. V Krčevini pri Ptuji se je veselica kmetijskega bralnega drustva dne 11. febr. nenavadno dobro obnesla. Prostori gostilne Vindiševe so bili prenapolnjeni. Kot govornik je nastopil g. G., ki je Ijudstvu podal nekaj prav porabnih, koristnih naukuv. Bili so ti-le: berite radi knjige in časnike; knjige Mohorjeve in »Slov. Gosp.« naj bi bil pri vsaki hiši. Nosite se priprosto; izdelujte doma obleko, zato treba zopet vpeljati prekoristno lanorejo, ki je v okolici skoro že ponehala. Zivite priprosto; za kmečkega delavca so boljsi cenejSi žganci nego draga kava. Bodite varčni z zdravjem in premoženjem. Proč z žganjepitjem, ki kvari in ugonablja naše ljudstvo okrog Ptuja v duSevnem in telesnem oziru. Učite se ne raztresati nego pridobivati si premoženje. Kdor hoče kaj imeti, mora mlad začeti. Kdor v mladosti pridno zbira denar, se mu v starosti dobro godi. Zapisujte si dohodke in stroške, vsak si naj piše gospodarsko knjigo, ki bo kazala, kje se največ izda in kje največ pridobi. Splošno odobravanje, ki je sledilo govoru, je bilo dokaz, da so bili nauki umestni, dobri. Predsednik Fr. Lah pa je v kratkem govoru proslavljal vrednost dobre slovenskematere, katera naj bi svojim otrokom že v nežni mladosti vcepila ljubezen do Boga in do materinega jezika. Sledila je igra >Na straži pri smodnišnici«. Osebe: Ocepek, Katrica in Zamuda so vse izvrstno igrale. Kaj takega še Krčevina ni videla. Srečolov z lepimi dobitki, navdušeno petje, razni govori so povzročili, da je bila zabava živahna, zadovoljnost splošna. Zares, bil je lep večer! Hvala društvu zanj, vsa čast pa podpornikom njegovim iz Krčevine in iz Ptuja. Le neustrašeno naprej po tej poti! Društvo priredi meseca junija veliko Slomšekovo slavnost. Da bi ta presegela vse dosedanje, naj skrbe odbor in udje. Slomšek to zasluži. Takrat pa, slovenskiokoličani, da se zopetvidimo vsi! Čitalnica in Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru priredita v nedelio dne 25. t. m. pustno veselico z zanimivim vsporedom. — Vstopnina 60 vin., 40 vin., 20 vin. Uljudno vabita odbora. — Začetek ob 7. uri zvečer. Na občnem zborn konjiškega slov. kat. pol. drnštva volil se je naslednji odbor: Prvomestnik: č. gsp. nadžupnik Jernej Voh. Namestnik: g. dr. Jankovič. Tajnik: g Karol Kumer. Blagainik: g. Ivan Jančie. Knjižničar: Ivan Rudolf. Namestniki in odborniki: Franc Napotnik, Jakob Klinc, Jurij Silanc, Jurij Potnik in Janez Bezget. Društvo slov. odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem v Celju. — Vabilo k IV. rednem občnem zborovanju v nedeljo, dne 4. suSca 1900 popoldne ob 3. uri v gostilničnih prostorih Narodnega doma v Celji. Dnevni red: 1. Prečitanje in odobrenje zapisnikov III. rednega in dveh izvenrednih občnih zborov; 2. Poročilo društvenega vodstva in pregledovalcev računov; 3. Volitev odbora in pregledovalcev računov; 4. Razni predlogi in nasveti. Dijaški kuhinji v Ptnjn so od meseca novembra počenSi darovali p. n. dobrotniki: Zelenik J., načelnik okr. zastopa v Ptuju 40 K, Skuhala, tajnik posojilnice 10 K, odbor okr. zastopa v Ormožu 20 K, Wester J., gimn. prolesor v Ptuju 2 K, Šuta A., župnik pri Sv. Marjeti 5 K, Kralj J., dekan v Zavrču 10 K, Zadravec P., kaplan 2 K, Posojilnica v Ptuju 200 K, Meško J., častni kanonik pri Sv. Lovrencu 10 K, Fleck J., inf. prošt 20 K., Posojilnica v Ormožu 30 K, Osenjak M., župnik v Vurbergu 10 K, Posojilnica v Ljutomeru 10 K, Janžekovič V., kaplan v Cadramu 2 K, Posojilnica v Makolah 40 K, Lendovšek M., duh. svet., dež. posl. in župnik v Makolah, 10 K, Meško Fr., kaplan 3 K in Koser Fr., posestnik v Juršincih. Razun teh so darovali mesečne doneske po 2 K p. n. gg.: Belšak o. Karol, dr Brumen, Cilenšek M., profesor Joseck, Menhard J., Moravec Fr., Oschgan S., 1 K ie mesečno daroval gsp. Toplak, po 60 vin. gg. Lorber in Mohorič in gospa Planinšek. Vsem blagim dobrotnikom prisrčni: «Bog plati! > Od sv. Križa na murskem polju. Posojilnica v Križevcih ima svoj I. redni občni zbor dne 4. marca t. 1. v šolskem poslopju popoldne ob 3. uri. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev letnega računa. 4. Volitev nadzorstva za 1. 1900. 5. Slučajnosti. Bralno društvo pri Sv. Barbari je imelo 18 februv. občni zbor, pri kterem se je volil novi sledeči odbor: Franc Krepek, predsednik in blagajnik; Frane Jager, podpredsednik; Janez Pihler, tajnik; 6. g. kapelan Anton Šebat in g. Janez Krajnc knjižničarja; č. g. župnik Martin Lapuh in Anton Bela odbornika. Dunajski Slovenci. Pod pokroviteljstvom Jana grofa Harracba, prirede po inicijativi »Slovenije* slovanska dunajska akad. društva v spomin stoletnice rojstva slovenskega pesnika Franceta Prešerna slavnosten koncert, kateri se bo vršil dne 7. marca 1900 v koncertni dvorani «Ronacher,> I., Schellinggasse št. 4. Začetek ob 8 uri zvečer. Odbor. Sv. Lovrenc v Slov. gorici. «Poliiično narodno-gospodarsko društvo* pri Sv. Lovrencu v SIov. gorici ima v nedeljo 25. svečana 1.1. svoje letno zborovanje pri g. Koserju, potem pa prosta zabava. Sv. Kunignnda. Planisko pevsko društvo «Slavček> izborno vspeva. Dne 25. svečana priredi ob 3. uri popoldne v šolski dvorani veliko veselico v prid šolske mladine. Počastiti hoče ob stoletniei slavnega knezoškofa Ant. Martin Slomšeka. Vspored veselice je izvanreden, tu ne bo gotovo nikomur žal, če pride pogledat in poslušat vrlo pohorsko mladino. »Katoliško delavsko podporno drnstvo" v Vitanju obhaja v nedeljo 25. t. m. ob po!u 9. uri zjutrai svoj občni zbor v sobani bralnega društva. Gostje dobrodošli! »Gitalnica pri Sv. Jederti nad Laškim" priredi v nedeljo 25. t. m. veselico z zanimivim vsporedom, v kojem se nahaja tudi: «Potepuh>, šaljiv nastop. »Prvikrat pri fotografu», šaloigra v enem dejanju; »Burska banda», sestoječ iz 8 članov, izvaja več različnih «pohodov> in <oper», kakor: «Burski pohod*. Čisti dobiček se uporabi za učne šolske knjige.