da poteka zakrasevanje v glavnem v zgornjih plasteh, do 100—200 m globine, čeprav sega kraško p re takan je mnogo globje. Č etudi je hidrologija daleč v ospredju, Zötl ne zanem arja kraške m orfologije. U gotavlja, da se podzem eljska h id rografska m reža z veliko zam udo p rilagaja m orfološkem u razvoju v nekra- ški okolici, ki določuje erozijsko bazo. Zato meni, da lahko m orfogenetske raz­ iskave bistveno osvetlijo kraško pretakanje . K njiga je obenem priročn ik za tehnična k raška hidrološka dela. Založba Springer je omogočila tehnično izvrstne skice in skoraj luksuzen tisk. Skoda, da avtor ni na tekočem glede najnovejših kraškom orfoloških dognanj po svetu. M. D. Blcaliu, Morfologia carsticä. 590 s., 184 risb, 101 fot., Bucure?ti, 1974, broš. B leahuva »Kraška morfologija« je do neke m ere pravo nasprotje »Morfoge- netike«, ki jo je napisal prof. geografije v Szegedu Jakucs. B leahuv učbenik je soliden pregled kraške geom orfologije na podlagi resnično izrabljene in ne samo v seznam u navedene literature . Skupen pa jim a je do neke m ere m orfodina- m ičen pogled na kraško geomorfologijo. P ri tem daje Bleahu velik pomen lito- loškim pogojem, ki so v knjig i izredno drobno obdelani. Svetovna razgledanost av to rja se vidi tud i p ri hidrološkem pregledu. D a o te j knjig i tu ne bo več govora, je k riv jezik, v katerem je kn jiga ob­ javljena. Rom unski tekst ne po jasnjuje kak m ednarodni jezik, ne p ri skicah in fo tografijah in ne v povzetku. Če kn jiga ne bo prevedena v kak m ednarodni jezik, najb rž ne bo imela večjega vpliva na svetovno krasoslovje, k ar je škoda. V poročilu o učbenikih Gvozdeckega, Čikiševa, Zötla in Jakucsa, jugoslovan­ ski krasoslovci ne moremo molče mimo naslednjega. V n jih sta D inarsk i kras kot klasično kraško ozemlje in jugoslovansko krasoslovje upoštevana znatno m anj kot v učbenikih, o katerih smo poročali v stare jših G eografskih vestnikih. Gvozdeckij se je v svojem historičnem pregledu krasoslovja sicer omejil že z naslovom poglavja na Sovjetsko zvezo, toda med pregledom k rasa po svetu je D inarskem u K rasu odm erjena le ena stran teksta. Jakucs sicer večkrat omenja prim ere z D inarskega krasa, toda jugoslovansko krasoslovje, ki je delno sicer zastopano v pregledu literature , med tekstom skoraj da ni upoštevano. V 64 stran i dolgem poglavju z naslovom »Vzorčne pokrajine in pojavi k raškega odte­ kanja« najdem o med opisom D inarsko-grškega k rasa v Zötlovi knjig i prikaz h i­ droloških razm er na slovenskem krasu — v petitu pod črto. Tu ni mesto za razglabljanje, zakaj novejši učbeniki — Bleahuv je izjem a — vedno m anj upošte­ vajo naš k ras in našo znanost. K tem u je gotovo pripom oglo tud i nezadovoljivo objav ljan je naših rezultatov v m ednarodnih jezikih. Gotovo pa do tega p rih a ja tud i iz naslednjega vzroka. Večina avtorjev je raziskovala poglavitne kraške p re­ dele sveta in ti predeli so tud i bolj v ospredju njihove knjige. P ri nas p a stav- Ijam o takem u raziskovanju tujcev skoraj neprem ostljive ovire, ki so z gledišča strateške varnosti sicer razum ljive, a prinašajo udarec ugledu posestnikov k la­ sičnega krasa. I. Gams O geografiji Jugoslavije Sozialgeographische Fragestellungen, Beiträge zum Sym posium in L jub lja ­ na/M aribor in O ktober 1975, M aterialien 5, Geographisches In stitu t der U niver­ s itä t F ran k fu rt, F ra n k fu rt am M ain 1976. P eta številka publikacije geografskega inštitu ta univerze v F ra n k fu rtu p r i­ naša enaindvajset referatov z m edinštitutskega posveta sodelavcev geografskega inštitu ta univerze v F ra n k fu rtu in inštitu ta za geografijo univerze v L jubljani, k i je bil v L jub ljan i in M ariboru. Vsebina posveta je bila m etodologija socialno- geografskega znanstveno-raziskovalnega dela ob prim erih konkretn ih raziskav sodelavcev obeh inštitucij, to je na prim erih Slovenije in gospodarskega in popu­ lacijskega zgostitvenega ožjega obm očja F rank fu rta . A vtorji iz F ra n k fu r ta so prispevali sledeče razprave: K laus W olf »Razmiš­ lja n ja o oblikovanju geografskega raziskovanja in štud ija na visokih šolali«, Roswitha H antschel in E lke T harun »Pripom be k m etodologiji kvantifikacije«, F ranz Schym ik »Problemi razum evanja regionalne m obilnosti in imobilnosti«, P eter Ju rczek »Vrednost m ikroprostorskih raziskav v geografiji«, K urt G athof »Bivanje v naselju D ietzenbach (Analiza zadovoljstva z bivališčem kot rezu ltat okolja)«, H ans Georg Glaesser »A schaffenburg-N ilkheim (K nastanku in razvoju m estnega predela v A schaffenu glede na učinek urbanističnega n ač rta ter jav ­ nih in poljavnih nosilcev zazidave«, D oris K rüger-R oth »K položaju stanovanj v predelu F rankfurt-Sachsenhausen« in Peter Roth »Razm išljanja o proučevanju za rekreacijo po trebnih površin v urbanem prostoru«. O d slovenskih geografov pa so prispevali razprave sledeči: V ladim ir K le­ menčič »Položaj geografije v Sloveniji«, Igor V rišer » Industrializacija Slovenije«, Jakob Medved »Tržna usm erjenost km etijstva v Sloveniji«, M arijan Klemenčič »Socialni prelog v Sloveniji«, M arjan R avbar »Prostorska s tru k tu ra funkcije izobraževanja v Sloveniji«, M atjaž Jeršič »Kratek pregled raziskovalnega dela na področju geografije tu rizm a na Slovenskem«, M irko P ak »Funkcija oskrbe p ri razvoju regionalne stru k tu re v občini Slovenska Bistrica«, Borut Belec »Tipi vinogradniških regij v Sloveniji«, Božidar K ert »Novejše transform acije ag rarnega prostora in ag rarne produkcije v Pesniški dolini pod vplivom hid ro ­ melioracij«, M avricij Zgonik »Prekom ejne m igracije v Severovzhodni Sloveniji kot nov prostorski pojav« in L udvik O las »Sezonska zaposlitev preb ivalstva iz P rekm urja kot dejavnik prostorskih sprememb«. K ljub tem u, da so skoraj vsi prispevki p redstavili ustrezna m etodološka izhodišča, pa so v tem pogledu nekateri prispevki še posebej izstopali (Hantschel, T harun, Jurczek, Glaesser, Vrišer). W olfov uvodni prispevek je bolj teoretične narave. Redko kateri zbornik je tako bogat na teoretičnih in metodoloških p red ­ stavah kot ta. Posebno vrednost mu daje dejstvo, da so h k ra ti podana p rak tičn a uporaba metod na konkretn ih p rim erih in k ra tk a predstav itev rezultatov tak š­ nih metodoloških pristopov. N ekaj razp rav pa je sploh p rv a tovrstna p red sta­ vitev izsledkov določene problem atike. M. P ak Zlatko Pepeonik: Jugoslavenska ekonomska em igracija u Švedsku, Radovi In stitu ta za geografiju, br. 13, Zagreb, 1976, str. 5—132. Med številnim i štud ijam i inštitu ta za geografijo v Zagrebu o problem ih eko­ nom ske m igracije v evropskih državah je š tud ija o jugoslovanski ekonomski m igraciji na Švedsko nedvom no na jbo lj poglobljen in kom pleksen prikaz jugo­ slovanske ekonom ske m igracije v neko državo. Č eprav delež jugoslovanskih ekonom skih m igrantov na Švedskem ni velik in je le ta 1970 znašalo število jugo­ slovanskih državljanov na Švedskem le 36.863, p a so toliko večji problem i, spe­ cifičnosti in učinki te m igracije p ri sam ih m igran tih in k ra jih , od koder ti p r i­ ha ja jo ali kam or se vračajo. Svoje proučevanje je av to r oprl na dokaj skrom ne podatke jugoslovanskega popisa preb ivalstva 1971 te r trim esečnih in vsakoletnih poročil švedskega m i­ n istrstva za m igracije. Še posebej koristn i so bili podatk i ankete o priseljencih na Švedsko iz leta 1969. Na osnovi teh podatkov je avtor obdelal in s številnim i tabelam i in grafičnim i prilogam i predstav il ekonomske, prostorske in socialne problem e jugoslovanske ekonom ske m igracije na Švedskem. Zlasti podrobno so predstav ljen i dejavniki, k i vp livajo na preobrazbo začasnih m igrantov v stalne em igrante. Znanstven pristop in osebno poznavanje problem a d aje ta delu deloma vzorč­ ni značaj za podobna proučevanja, k a r še zlasti velja za p roučavan ja ekonom ­ ske m igracije z v idika socialne geografije in sociologije. Ob tem pa vendarle osta ja odprtih še v rsta prostorskih problem ov, ki zadevajo bistvo geografskega zan im anja o gospodarskih selitvah. M. P ak