Ga{per Ilc in Andrej Stopar UDK 811.163.6’35:811.111’313 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta gasper.ilc@ff.uni-lj.si, andrej.stopar@ff.uni-lj.si ANGLE[KI KON^NI -E IN SLOVENSKI PRAVOPIS V ~lanku posku{ava izpostaviti nekatera vpra{anja, ki se odpirajo pri pravopisnem pravilu o pisnem kraj{anju angle{kih lastnih imen z nemim -e na koncu osnove (Slovenski pravopis 2001, § 772). Prispevek poka`e, da obravnavano pravopisno pravilo ne zajema vseh glasoslovno dolo~evalnih lastnosti nemega -e, kar se neposredno zrcali v nedoslednostih pri zapisovanju angle{kih lastnih imen s kon~nim nemim -e v neimenovalni{kih sklonih. Razprava poka`e, da bi bilo smotrno pravopisno pravilo poeenotiti v smeri splo{nega (ne)kraj{anja osnove. 0 Uvod Prispevek obravnava angle{ki kon~ni nemi -e v lu~i obstoje~ih pravil Slovenskega pravopisa (2001). Vsebinsko se dotika prispevka Ale{a Poga~nika (2003) in tako nadaljuje z razpravo o izbolj{anju pravopisnih re{itev. Namen prispevka je predstaviti razloge za dejstvo, da je pravopisnim pravilom navkljub sklanjanje nekaterih angle{kih samostalnikov, ki se kon~ujejo z nemim -e, predvsem imen in priimkov, v sloven{~ini lahko te`avno.1 Prispevek sestavljajo tri osnovne enote: 1. poglavje obravnava nemi -e z vidika angle{~ine; 2. poglavje primerjalno prika`e pristop Slovenskega pravopisa (2001) k problematiki; 3. poglavje pa osvetli problematiko (ne)opu{~anja kon~nega -e v slovenskih besedilih s pomo~jo korpusnih podatkov. 1 Glasovne lastnosti kon~nega -e v moderni angle{~ini V naslednjih to~kah povzemava lastnosti kon~nega -e, kot jih navaja angle{ka literatura (Wells 1990, Payne 1995, Jones 2003). Osredinjava se samo na primere, pri katerih je kon~ni -e glasovno neizra`en. 1 Prispevek se omejuje le na sinhroni prikaz zastavljene problematike. Jezik in slovstvo, let. 49 (2004), {t. 6 26 Ga{per Ilc in Andrej Stopar 1.1 Kadar kon~ni -e sledi soglasniku, je v moderni angle{~ini ve~inoma glasovno neizra`en, zato se je zanj uveljavil tudi izraz nemi -e (ang. mute -e). Nemi -e tudi ne dolo~a novega zloga, tako sta priimka Wild in Wilde oba enozlo`na in enakozvo~na /waíld/.2 Vendar se je pri obstoje~em angle{kem ~rkovanju uveljavilo pravilo, da kon~ni -e ozna~uje dol`ino predhodnega samoglasnika, kar ponazarjajo zgledi v (1):3 (1) a) face /feís/ ’obraz’ b) life /laíf/ ’`ivljenje’ c) these /Ci:z/ ’ti, te, ta’ (kazalni zaimek) 1.1.1 Tako je v angle{~ini veliko dvojic (2), ki se v pisavi lo~ujejo po (ne)prisotnosti kon~nega -e. Pri besedah brez kon~nega -e je predhodni samoglasnik kratek, pri besedah s kon~nim -e pa dolg, najve~krat dvoglasnik. kratek samoglasnik dolg samoglasnik (2) a) bit /bít/ ’kos’ bite /baít/ ’gri`ljaj’ b) hop /hPp/ ’skok’ hope /h?Tp/ ’upanje’ c) hug /hUg/ ’objem’ huge /hju:dY/ ’ogromen’ ~) mop /mPp/ ’brisati’ mope /m?Tp/ ’kujati se’ d) strip /stríp/ ’sle~i’ stripe /straíp/ ’~rta, trak’ e) wad /wPd/ ’{op, kepa’ wade /weíd/ ’bresti’ 1.1.2 Poleg dol`ine predhodnega samoglasnika kon~ni -e za soglasnikoma c in g ozna~uje njuno izgovorjavo kot /s/ in /cY/ in ne /k/ in /g/: (3) /g/ in /k/ /dY/ in /s/ a) rag /rzg/ ’cunja’ rage /reícY/ ’bes’ b) brick /brík/ ’opeka’ rice /raís/ ’ri`’ c) bag /bzg/ ’vre~a’ badge /bzcY/ ’priponka’ 1.1.3 Kon~ni -e ima tako pri besedah vrste cage (’kletka’), sage (’`ajbelj’), wage (’tedenska pla~a’), pace (’korak’) in mace (’kij’) dvojno ozna~evalno vlogo: ozna~uje dol`ino predhodnega samoglasnika /dí/ ter dolo~a glasovno vrednost ~rke g /cY/ oziroma c /s/. 2 Kon~ni -e v Slovenskem pravopisu Sloven{~ina je jezik z bogatim oblikotvorjem, zato morajo njena pravopisna pravila pogosto upo{tevati razkorak med zapisom in izgovorom posameznih besed. Med slednje spadajo tudi angle{ke besede, katerih zapis se v kon~a z nemim -e, saj se pri njih sre~ujemo z vpra{anjem, ali kon~ni nemi -e v neimenovalni{kih sklonih opu{~ati ali ne. Odgovor moremo najti v Slovenskem pravopisu (2001) in prav tam podanimi pravili kraj{anja osnove zaradi neobstojnega samoglasnika. Kraj{anje, do katerega pride pri 2 V prispevku uporabljava foneti~ni zapis mednarodne foneti~ne zveze IPA. 3 Opisano pravilo ima izjeme, kot sta na primer love /kUu/ (’ljubezen’) ali above /?aUu/ (’zgoraj, nad’) . Angle{ki kon~ni -e in Slovenski pravopis 27 mnogih samostalnikih od rodilnika naprej, je lahko samo pisno, samo glasovno ali pisno in glasovno hkrati (ibid., 89). V tej razpravi se posve~ava predvsem prvi skupini, tj. skupini, ki jo pravopis opredeli z naslednjim zapisom (ibid., § 772): (4) Pri samo pisnem kraj{anju na koncu osnove izginja nemi samoglasnik, ki ne odlo~a o izgovoru pred njim stoje~ih ~rk za glasove ~ ` { d` in s (pisanega s c): Wilde Wilda, Corneille Corneilla, Laforgue Laforgua (prim. {e Kaye Kaya) proti Wallace Wallacea, George Georgea (e za c oz. g namre~ varuje izgovor ~rke c kot s oz. g kot d`). Prvo vpra{anje, ki se zastavi pri pravilu § 772, je, zakaj pravilo zdru`uje dva, med seboj razli~na glasoslovna sistema. Res je, da angle{ki (kon~ni) nemi -e varuje izgovor ~rk c kot /r/ in g kot /cY/, ne samo pri lastnih imenih ampak tudi pri ob~nih, tako na koncu besede (gl. zglede (3)) kot tudi znotraj besede, na primer pronounceable (’izgovorljiv’) in changeable (’spremenljiv’). Res pa je tudi, da v sloven{~ini ~rki c in g ne potrebujeta re{itelja v obliki nemega -e, saj (kon~nega) nemega -e v sloven{~ini ni in imata c in g vedno glasososlovno vrednost /sr. in /f/. Tako se zdi, da je pravilo o opu{~anju nemega -e odve~no: za angle{kega bralca, ki bi mu kon~ni -e varoval izgovor ~rke c, je beseda Wallacea neobstoje~a zaradi slovenskega obrazila, slovenskemu bralcu pa je kon~ni -e odve~en, saj v njegovem, tj. slovenskem glasoslovnem sistemu nima nobene ozna~evalne vrednosti.4 Pustimo ob strani opisani pomislek in se vrnimo k pravopisnemu pravilu. ^e `e zdru`ujemo oba sistema, potem bi bilo upravi~eno pri~akovati, da bomo upo{tevali vse, ne le del zakonitosti angle{kega nemega -e (gl. razdelek 1). Na `alost je v Slovenskem pravopisu (2001) v celoti zajeto le pravilo 1.1.2 (gl. pare zgledov v (3)), medtem ko ostale lastnosti v pravilo niso vklju~ene. Tako se na primer ne obravnava skupina samostalnikov, pri kateri kon~ni -e ozna~uje dol`ino samoglasnika (gl. pare zgledov v (2)). Te nepopolnosti pravopisnega pravila se neposredno zrcalijo v nedoslednostih pri sklanjanju angle{kih samostalnikov s kon~nim nemim -e. Nekatere podajava v naslednjem razdelku. 3 Zgledi iz korpusa Zgledi v tem razdelku so povzeti iz besedilnega korpusa Nova beseda (In{titut Frana Ramov{a 2004). Analiza korpusnih podatkov je bila omejena na del korpusa, ki ga predstavljajo besedila iz ~asnika Delo. Gre za ~lanke iz let 1998–2004, torej iz obdobja, ko je `e veljalo obravnavano pravopisno pravilo (gl. Topori{i~ 1990 in Topori{i~ et al. 2001). Oglejmo si problem me{anja obeh sistemov z drugega zornega kota, na zgledu angle{kih imen s kon~nim -ca, pri katerih se ~rka c izgovori kot /k/ (Veronica Monica, Jessica, Francesca, mdr.). Ali bi potem morali po pravilu § 772 ~rko c v rodilniku Veronice izgovarjati kot /k/ ali /ts/? Ali bi morali v izogib slednje izgovorjave ohraniti kon~ni -a, torej Veronicae? Kak{na pa je potem glasoslovna vrednost ~rke a? Ali bi bilo bolje ta imena sloveniti (Veronika, D`esika, Fran~eska) in jih {ele potem sklanjati? Slednji korak, kot zaklju~uje `e Poga~nik (2003: 45), ni najbolj{a re{itev. — Za zglede, navedene v tej opombi, se zahvaljujeva Stanku Klinarju. 28 Ga{per Ilc in Andrej Stopar Skladno z dosedanjo razpravo so izpostavljena angle{ka osebna lastna imena Blake, Wilde, Wallace in George.5 Razen prvega so vsa vklju~ena v pravopisnem pravilu § 772, povzetem v (4). 3.1 Blake – Blaka/Blakea Iz korpusnih podatkov je razvidna neenotnost zapisovanja samostalnikov, pri katerih nemi -e ozna~uje dolgi predhodni samoglasnik. Priimek Blake /bleík/ se v besedilnem korpusu pojavi 228-krat. Ve~ina zapisov (177) je v imenovalniku, torej so za najino analizo neustrezni. Preostali zapisi (51) razkrivajo, da so se Delovi novinarji (ali lektorji) 43-krat odlo~ili, da osnovo priimka Blake v neimenovalni{kih sklonih opu{~ajo, 8-krat pa je osnova ostala nekraj{ana. V (5) in (6) navajava dva zgleda iz leta 2002. (5) Reklo angle{kega romanti~nega pesnika Williama Blaka velja tudi za predvolilno leto, ki se je pravkar za~elo v Nem~iji. Korpus Nova beseda: Delo, 5. januarja 2002, poved 816 (6) Kot {tudent je posnel svoj prvi in zadnji eksperimentalni film Metaphorsis, nato je napisal svojo prvo knjigo Blake’s Composite Art, o delu Williama Blakea, misti~nega angle{kega pesnika in slikarja. Korpus Nova beseda: Delo, 28. decembra 2002, poved 3128 V zgledu (5) je kon~ni -e skladno s pravopisnimi pravili opu{~en, nasprotno pa zgled (6) kon~ni -e ohranja. Razmerje 43 : 8 v prid kraj{anja osnove sicer ka`e, da se pravopisna norma v veliki meri upo{teva, a kljub temu {tirih zgledov z nekraj{ano osnovo ne gre ovre~i le kot posledico nepoznavanja pravopisa ali povr{nega lektoriranja. Za zapis priimka Blake v neimenovalni{kih sklonih z nekraj{ano osnovo namre~ obstajata vsaj dva trdna argumenta: (i) Kon~ni -e pri samostalnikih vrste Blake zaznamuje dol`ino predhodnega samoglasnika. Slovenski pravopis te vloge kon~nega -e ne upo{teva, tako kot upo{teva za{~ito izgovorjave ~rk c in g pred kon~nim -e, saj za ozna~evanje dol`ine predhodnega samoglasnika ne predvideva opu{~anja kon~nega -e (gl. to~ki 1.1 in 2 in navedek (4)). (ii) Kraj{anje osnove pri neimenovalni{kih sklonih samostalnike, kakr{en je Blake, naredi zamenljive s samostalniki, katerih osnova se ne kon~a z nemim -e. V britanskem telefonskem imeniku (British Telecom 2004) je tako najti priimek Blak /blzk/ (s kratkim samoglasnikom), ki se po pravilih Slovenskega pravopisa (2001) v neimenovalni{kih sklonih pi{e enako kot Blake. Isti priimek, ~eprav samo v imenovalniku, najdemo tudi v korpusu, (7): (7) »^e bi bil odgovoren za Evrostat, bi se ob vikendih raje posvetil iskanju nove slu`be v [paniji,« je pripomnil podpredsednik parlamentarnega odbora Freddy Blak, ko se je prebil skozi goro papirjev o finan~nih nepravilnostih, ki so si jih privo{~ili v evropskem statisti~nem uradu. Korpus Nova beseda: Delo, 26. septembra 2003, poved 130 5 Primere s kon~nim nemim -e sicer najdemo tudi med zemljepisnimi in stvarnimi imeni: Aldgate (del Londona, postaja na Londonski podzemni `eleznici, londonski pub, kraj v Avstraliji), Knightsbridge (del Londona, postaja londonske podzemne `eleznice itd.), Tate Gallery, Clore Gallery (Tatova / Clorova galerija), Globe Theatre (gledali{~e Globe). Angle{ki kon~ni -e in Slovenski pravopis 29 Na tem mestu velja opozoriti, da par Blak/Blake ni osamljen primer, ampak moremo najti {e druge zglede, kot so Pan/Pane, Dik/Dike in Mallon/Mallone, ki so tipolo{ko enaki zgledom (3). 3.2 Wilde – Wilda/Wildea V Delovih ~lankih se priimek Wilde pojavi 154-krat, od tega v neimenovalni{kih sklonih 50-krat. 41-krat ga pi{ejo s kraj{ano osnovo, 9-krat z nekraj{ano, oboje ponazarjava v (8) in (9): (8) Niste podobni Oscarju Wildu. Korpus Nova beseda: Delo, 25. septembra 2002, poved 2011 (9) Zdi se, da se tisti Slovenci, ki bi radi veljali za prostozidarje, ravnajo po Wildeu – ~e ne bomo slavni, bomo pa razvpiti. Korpus Nova beseda: Delo, 27. marca 2004, poved 5275 Skladno s Slovenskim pravopisom (gl. navedek v (4)) je ustrezno pisanje s kraj{ano osnovo v (8). Razmerje 41 : 9 je sicer ponovno v korist zapisa, ki sledi slovenskim pravopisnim pravilom, a kraj{anje osnove v neimenovalni{kih sklonih nekaterim avtorjem {e vedno predstavlja te`avo. Vpra{ljivost kraj{anja dodatno podkrepi obstoj priimka Wild – samo na obmo~ju Londona jih telefonski imenik na{teje 166 (British Telecom 2004) –, katerega zapis v neimenovalni{kih sklonih je po veljavnih slovenskih pravopisnih pravilih identi~en zapisu priimka angle{kega literata (Wilde/Wilda : Wild/Wilda). Ugotovimo lahko, da kraj{anje osnove pri sklanjanju, kot jo predvideva Slovenski pravopis (2001), onemogo~a razpoznavnost izvornega zapisa samostalnika. Podobno kot pri tipu priimkov Blake/Blak dodajava, da opisani problem ni omejen zgolj na priimka Wilde/Wild, saj je v angle{~ini veliko vzporednih, enakozvo~nih parov, na primer Greene/Green, Gaine/Gain in Paine/Pain. 3.3 Wallace – Wallaca/Wallacea Wallace /’vPkír/ je priimek, za katerega Slovenski pravopis (2001: 89) predvideva, da v neimenovalni{kih sklonih ohranja kon~ni -e. V besedilnem korpusu se pojavi 459-krat, od tega le 45-krat v neimenovalni{kih sklonih: 8-krat s kraj{ano in 37-krat z nekraj{ano osnovo. Ponovno je razmerje v korist pravopisnih pravil, a z izjemami. Zgleda za obe skupini navajava v (10) in (11): (10) »Sovra`ni nagovor gospoda Wallacea je imel ignorantski in `aljiv ton za vse ko{arkarje. Izre~enim obto`bam ne `elim dajati te`e z odpiranjem javne debate, zato jih prepu{~am v presojo njegovim delodajalcem in navija~em Portlanda ...,« je skopo dejal Stern. Korpus Nova beseda: Delo, 15. decembra 2003, poved 3093 (11) Ob porazu s San Antoniem so namre~ za nekaj ~asa izgubili Bena Wallaca, ki vodi na statisti~ni lestvici NBA tako v skokih kot v blokadah. Korpus Nova beseda: Delo, 8. aprila 2003, poved 2210 30 Ga{per Ilc in Andrej Stopar 3.4 George – Georga/Georgea Slovenski pravopis (2001) podobno kot za priimek Wallace tudi za ime George /cYN9cY/ v neimenovalni{kih sklonih predvideva ohranitev kon~nega -e. Korpusni podatki razkrijejo sorazmerno visoko pogostnost imena: pojavi se 6301-krat, od tega 2430-krat v sklonih od rodilnika dalje. 221-krat je v zapisu osnova kraj{ana, 2209krat je kon~ni -e ohranjen, (12) in (13): (12) Pri vsesplo{nem demoniziranju muslimanov so se ameri{kemu predsedniku Georgeu Bushu pridru`ili {e mnogi drugi zahodni politiki, denimo italijanski premier Silvio Berlusconi, ki je v duhu dobro znanih starih manir zahodno civilizacijo postavil visoko nad islam. Korpus Nova beseda: Delo, 13. februarja 2002, poved 781 (13) Ali v Zdru`enih dr`avah vlada nepotizem? Seveda, saj je George Bush starej{i »zrihtal« predsedni{ki polo`aj Georgu Bushu mlaj{emu. Korpus Nova beseda: Delo, 22. aprila 2002, poved 356 3.5 Wilde – Wildov/Wildeov Vpra{anje o (ne)opu{~anju kon~nega -e ni omejeno samo na sklanjanje, temve~ je prisotno tudi pri drugih besedotvornih postopkih, kot je na primer tvorba svojilnih zaimkov. Tudi tukaj se ka`e nedoslednost, ki pa jo bova {tevil~no ponazorila le na primeru priimka Wilde: pri paru Wildov*/ Wildeov* v korpusu namre~ najdemo 33 zadetkov pri prvi obliki in 3 zadetke pri drugi. Primerjaj zgleda (14) in (15): (14) Ko je pri devetih letih v {pan{~ino prevedel Wildovega Sre~nega princa, so ljudje mislili, da gre za delo njegovega o~eta. Korpus Nova beseda: Delo, 24. avgusta 1999, poved 840 (15) Wildeovo pravljico je v izvirno spevoigro predelal Jani Kova~i~, ki je `e nekajkrat sodeloval z avtorjem uprizoritve Damirjem Zlatarjem Freyem, tokrat pa se je prvi~ sre~al z ljubezenskimi pesmimi. Korpus Nova beseda: Delo, 2. decembra 1999, poved 1307 4 Zaklju~ek V prispevku sva izpostavila nekatere nedoslednosti, ki se pojavljajo pri sklanjanju angle{kih samostalnikov, ki se kon~ajo z nemim -e. Pokazano je bilo, da Slovenski pravopis (2001, pravilo § 772) upo{teva vlogo nemega -e v angle{~ini le za kon~nim c in g, ko -e dolo~a njuno izgovorajvo kot /s/ in /cY/. V pravilu niso zajeti {e drugi pomeni nemega -e, kar se zrcali v delni zmedi pri zapisovanju neimenovalni{kih sklonov posameznih angle{kih priimkov. Korpusna analiza je potrdila obstoj o~itnega razkoraka med pravopisno normo in dejansko rabo, o katerem smo v pri~ujo~i reviji `e imeli prilo`nost brati (Poga~nik 2003). Avtorja meniva, da dvojnosti zapisa, ki se ka`e v korpusnih podatkih za priimke tipa Blake (v rodilniku Blakea in Blaka), ne moremo pripisati zgolj neustrezni rabi priro~ne literature ali prezapletenim pravopisnim pravilom, temve~ njunim nepopolnostim. Pravila za opu{~anje nemega -e namre~ ne obravnavajo primerov, pri Angle{ki kon~ni -e in Slovenski pravopis 31 katerih kon~ni -e bodisi vpliva na dol`ino predhodnega samoglasnika (Blake /dí/ : Blak /z/) bodisi deluje zapisno razlo~evalno (v imenovalniku Wilde : Wild). Preprosta re{itev, ki se nakazuje v razpravi, je v poenotenju pravila za vse primere samostalnikov s kon~nim nemim -e. Splo{no nekraj{anje osnove bi bralcu omogo~ilo ne le prepoznati angle{ke izgovorjave ~rk g in c pa~ pa tudi dol`ino predhodnega samoglasnika in izvorni zapis samostalnika. Tovrstno re{evanje problematike zapisovanja kon~nega nemega -e ponujajo tudi pravopisi drugih slovanskih jezikov, med njimi nam najbli`ji hrva{ki (Babi}, Finka in Mogu{ 2003). Druga – ~eprav skrajna – re{itev bi bila ta, da pravopisno pravilo v celoti ne upo{teva vloge (kon~nega) nemega -e v angle{~ini in predlaga splo{no opu{~anje nemega -e. Taka pravopisna obravnava bi bralcem sicer prepre~ila dostop do izhodi{~nega zapisa, bi pa, kot ugotavlja tudi Klinar (2004), med drugim sledila pravilom opu{~anja nemega -e v angle{~ini, kakr{na veljajo za dodajanje angle{kih glagolskih obrazil -ing in -ed glagolom, ki se kon~ajo z nemim -e (na primer smoke + [-ing]/ [-ed]›smoking, smoked; ’kaditi’). Reference Babi}, Stjepan, Finka, Bo`idar in Mogu{, Milan, 2003: Hrvatski pravopis. Zagreb: [kolska knjiga. British Telecom, 2004: Directory Enquiries. Dosegljiv na spletnem naslovu (20. junij 2004) . In{titut Frana Ramov{a, 2004: Besedilni korpus Nova beseda. Dosegljiv na spletnem naslovu (20. junij 2004) . Jones, Daniel, 2003: English Pronouncing Dictionary. Cambridge: Cambridge University Press. Klinar, Stanko, 2004: Slovenski pravopis, kdo bo tebe ljubil ... Rokopis. Payne, Jonathan, 1995: English Guides. 8: Spelling. The COBUILD Series. London: Harper- Collins Publishers. Poga~nik, Ale{, 2003: Prevzemanje besed v sloven{~ini. Jezik in slovstvo 48/6. 25–48. Topori{i~, Jo`e, 1990: Slovenski pravopis I. Pravila. Ljubljana: Dr`avna zalo`ba Slovenije. Topori{i~, Jo`e et al., 2001: Slovenski pravopis. Ljubljana: Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU. Wells, John Christopher, 1990: Longman pronunciation dictionary. Harlow: Longman.