OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU * Lrfrinjemo Tsakomthui UakoTln« EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), NOVEMBER 18, 1952 KONTROLE NAJ SE UKINEJO! KONTROLE NAJ SE POSTAVIJO! CLEVELAND, O., 17. novembra—Pokojni predsednik unije C I.O. Murray je sestavil pred svojo smrtjo za konvencijo unije C.LO. obširno gospodarsko poročilo, v katerem se zavzema za odpravo kontrol nad mezdami, če že ni učinkovita kontrola nad cenami in nad proizvodnjo. Kontrola pa naj se zopet uVede, če se bodo dvigale cene življenskim potrebščinam in najemninam. Važen program unije C.I.O. je najavljen v tem, da se bo nadaljeval boj za odpravo Taft-Hartleyevega zakona, ki je preprečil, da bi se dve tretjini ameriškega delavstva lahko organizirale linijsko'. Delavstvo bo imelo v letu 1953 za cilj, da si v kolektivnem pogajanju izbojuje najnižjo letno delavsko mezdo, istočasno pa da si zviša svoj standard življenja. Nesorazmerje med cenami in med mezdami, oboje pod kontrolo, je vzpodbudilo tudi druge delavske unije, da so s6 začele baviti s tem pojavom. Spričo zvišanja cen, pomnožene produkcije, večjega profita, večje industrijske ekspanzije je delavstvo prišlo do sledečega nenormalnega stanja; Mezde so bile dejansko zanirznjene, cene pa proste. Novi kongres naj pregleda slučaj in položaj na trgu ter mezd v industriji in naj si da pooblastilo, da bo lahko uvedel nove kontrole, kakor hitro bo videl, da gredo cene življenjskim potrebščinam in sproščenim najemninam stalno navzgor. PREDLOG INDIJE GLEDE KOREJE NEW YORK, 17. novembra —Indija je predlagala posebno komisijo, ki naj jo sestavljajo zastopniki Poljske, Češke, Švedske in Švice. Vojni ujetniki na Koreji naj se zberejo v nevtralni zoni. Ta komišija pa bo nad^ zorovala njih povratek v domovino. To vračanje pa ne sme biti prisilno. Predlog Indije nima bodočnosti in bo po vsej verjetnosti propadel. ZMEDA MED RUDARJI WASHINGTON, 17. novembra—John Lewis je podal načelno izjavo glede položaja med rudarji. Dogovor je bil, da se da rudg,rjem $1.90 več na dan. Urad za stabilizacijo mezd je odobril $1.50 več na dan. Lewis trdi, da bo prišel dan, ko bodo rudarji dobili v celoti kar je bilo oddbreno. Kako, tega Lewis ni povedal. Stavke tudi ne napoveduje. Zopet spomenik—toda preteklosti Danes sestanek Truman-Eisenhower; jutri: Eisenhower-T aft-Martin EISENHOWER KONČAL SVOJE POČITNICE IN GRE NA DELO WASHINGTON, 18. novembra—Novo izvoljeni predsednik Amerike, general Eisenhower je končal svoj 14-dnevni dopust in je najavljen v prestolici za danes ob eni uri popoldne. Eisenhower se bo sestal ob dveh popoldne s predsednikom Trumanom. Najprej bo imel z njim zasebno konferenco v zasebnih prostorih, nato pa v uradnem kabinetu v prisotnosti vidnih članov Trumanove federalne vlade. O dnevnem redu tega sestanka smo že poročali. Gre za vprašanje Koreje, za. ameriško obrambo, za splošno ameriško zunanjo politiko, v katero naj Eisenhower poseže že sedaj in naj določi svoje zastopnike, da ne bo nastala nobena praznina med Trumanovim odhodom in Eigenhowerjevim uradnim prihodom v Belo hišo. Eisenhower je dal javiti, da je končal dopust in da gre na delo. Ker je Eisenhower republikanec, mora torej računati na podporo republik'anske stranke in se mora s predstavniki te stranke po-razgovoriti o bodočem delu. Eisenhower-Taft-Martin Eisenhower se je odločil, da bo imel z republikanskimi prvaki sestanek v glavni republikanski pisarni v New Yorku. Sestanek se vrši jutri v sredo 19. novembra. Glavna predstavnika bosta republikanca Taft kot voditelj stare garde, ter kongres-nik Martin, ki se v naprej imenuje kot predsednik spodnje zbornice. V tej zvezi naj se omeni ime naprednega republikanca senatorja Wileya, ki naj zavzame važno mesto v zunanjem političnem odboru ameriškega senata. Sestanek republikancev bd vzel na znanje poročilo Eisen-howerja o njegovem današnjem sestanku s predsednikom Trumanom. Finančni pregled Amerike Republikanci imajo pred seboj po njih objavljene številke federalnega proračuna, s k r a tka vprašanje ameriških davkov. Republikanci trdijo: Ko je republikanec Harding leta 1921 nasledil demokrata Wilsona, je znašal federalni proračun okrog pet mihjard dolarjev. državni dolgovi so znašali okrog 24 milijard dolarjev, federalnih uradnikov po službah pa je bilo 562,000. Predsednik Roosevelt je leta 1933 našel federalni proračun v višini $4,600,000,000, državni dolg pa v višini $22,500,000,000. Federalnih nameščencev pa je bol 572,000. Po drugi svetovni vojni in v letih mednarodne krize se gibljejo federalni proračuni med številko 79 milijard in 85 milijard, ameriški dolg- je narastel na 260 milijard, število federalnih nameščencev pa na 2,500,-000. Toda republikanci v isti sapi priznavajo, da gre za nove ustanove, kot na primer Social Security, ki je bila preje nepoznana; gre za razmere, ki jih je ustvarila druga svetovna vojna; gre za popolnoma novo polje— polje atomske energije, ki žre milijarde. Ali je v tem pogledu riskirati kako drastično operacijo, da ne bi istočasno bila postavljena na kocko celotna varnost Amerike? In kako sploh urediti vprašanje davkov? Dekle izginilo 16 let stara Sally Kirkpatrick, hči Mr. in Mrs. Merle W. Kirkpatrick iz 8420 Grand Division Ave., je včeraj zjutraj ob 7.30 uri zapustila svoj dom za Garfield Heights High šole, v kateri je učenka, toda učiteljstvo je izjavilo, da dekle ni bilo včeraj v šoli. Policija je bila obveščena ko dekle ni bilo zvečer domov. Deček progrešan Policija je bila naprošena, da bi pomagala pri iskanju 12 let starega Phillip Garlisi iz, 1361 E. 124 St., za katerim ni nobenega sledu že od sobote zvečer, ko ga je nekdo videl okrog 9. ure zvečer v neki restavraciji na Superior Ave. Lakeview Rd. Konvencija C. L O. Unija C.I.O. je mdrala radi smrti Murraya preložiti svojo konvencijo in se je sklenilo, da se ta konvencija vrši 8. januarja 1953. LOV ZA SUMLJIVIMI POTNIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER 'ir. Commercial Printing of AUElndf ŠTEVILKA (NUMBER) 229 VOL. XXXV.—LETO XXXV. Domače vesti Ubiti na Koreji Povečana vojna aktivnost na korejski fronti je zahtevala življenje treh vojakov iz Cleve-landa. To so: Pfc. John F. Hro-nek, star 22 let, ki zapušča ženo, starše na 13310 Glendale Ave., brata pri policiji, in sestro; Pvt. Claud Rollins, star 22 let, čigar žena Rachel pričakuje njunega prvega otroka v januarju; ter Cpl. Chester Fibich, star 23 let, iz 853. E. 209 St., ki je .umrl 5. nov. za poškodbami, katere je dobil pri infanteriji. Predno je bil vpoklican k vojakom avgusta iKeseca 1951, je vodil delikatesno trgovino v Lyndhurstu. Na Koreji se je nahajal od aprila meseca. Zapušča štiri brate in tri sestre. . Gostilna oropana Prošli petek zjutraj so prišli trije roparji v gostilno Wal: land's Cafe na 15507 Saranac Rd., kjer so ustrahovali ženo lastnika, ki je Slovenec, in njena dva otroka ter neko žensko, ki se je slučajno tedaj nahajala v gostilni. Iz neke mize v sobi zadaj za gostilno so vzeli $100, okrog $30 pa iz registra. Predno so odšli so roparji zaklenili ženski in otroke v sobo. Na njih vpitje po begu roparjev je pri-'liitel iz zgornjega stanovanja lastnik gostilne, ki je policiji povedal, da ko bi bili roparji prišli nekoliko pozneje bi bili dobili veliko več, k sreči pa še ni bil na banki za denar za menjavo čekov. najdeno v zibeli z polomljenimi udi Mr. in Mrs. Charles E. Poling iz 7512 Melrose Ave. sta snoči prinesla v Lakeside bolnišnico njiju štiri mesece staro hčerko, katero je mati, ki je stara 18 let, našla v zibeli z raznimi poškodbami. Zdravniki so ugotovih, da nna dete obe nogi zlomljeni, zlomjeno roko, praske po vratu m možno notranje poškodbe, ^ati ni mogla povedati kaj se je Ugodilo, ko pa se je eden zdravnikov spomnil, da je bilo dete Prinešeno v bolnišnico pred enim ^nesecem radi krvavitve na možganih, je bila pozvana policija. ^Gdaj so starši povedali, da je ^^te dobilo poškodbe poglavi, ko Sa je njun 17 mesecev star sinček udaril s steklenico. ^oznina ostane po 15c Ravnatelj Cleveland s k e g a tranzitnega sistema Donald C. ^yde je izjavil, da bo voznina clevelandskih busih in poulf-cnih vozovih ostala po 15c vsaj prihodnjega julija. Če pa se tedaj zvišala, pa je Hyde iz-J^vil, da je še predaleč čas, da i mogel o tem sedaj vedeti. Po splošno se je po drugih večjih 'testih že zvišalo javno voznino iia 20c. Vile rojenice Vile rojenice so se zglasile pri i"- in Mrs. Anton Stražišar ml. ^9- 21571 Morris Ave. in pustile ^ spomin zalo hčerkico, ki bo ^lala družbo svojemu bratcu, ako sta postala Mr. in Mrs. rank in Helen Tomažič iz ineyard Ave. tretjič stari oče ^ stara mama, Mr. in Mrs. nton Stražišar st. iz Thames Ve. pa drugič. Čestitamo! CLEVELAND, O., 17. novembra—Iz . Francije je prispela vest, da je v Toursu umrl v starosti 84 let francoski pisatelj in žurnalist Charles Maurras. V našem listu smo ponovno pokazali na Francijo, ki se v idejnih notranjih sporih ne more znajti na svetovni pozornici. Tistim, ki se zanimajo za razmere v Franciji, naj služijo tele vrstice: Charles Maurras je nastopil svojo javno kariero leta 1898. Začel je z izdajanjem dnevnika z imenom "L'Action Francaise" (Francoska akcija), ki je bilo znano glasilo francoskih monar-histov. Maurrasu se je v naslednjih letih priključil drugi bister um Leon Daudet. List "L'Action Francaise" ni bil močen po svoji nakladi in po številu naročnikov, marveč^ po vsebini. Sijajno obvladanje francoskega jezika; sijajno začrtan program, četudi v konservativno smer; doslednost tega človeka kot karakterja—vse skupaj ni ostalo samo francosko lokalno, marveč evropsko, da ne rečemo svetovno. Maurras je bil zastopnik tele francoske ideje: Francoski narod, na katerega je bil Maur- LOS ANGELES, 17. novembra — Francoz Rene Belbenoit, star 53 let, je po razburkanem življenju končno dosegel ameriško državljanstvo. Ko mu je bilo 22 let in to leta 1921, je bil obsojen na ječo osejn let, ker'je oropal nekega francoskega gostilničarja za 4,000 frankov. Poslan je bil na znane francoske kaznilniške otoke "Hudičevi otoki." Rene Belbenoit je skušal pobegniti iz zaporov; štirikrat se mu je ponesrečilo, petič, leta 1935, se mu je posrečilo in tako je po čudnih naključjih prispel v angleško Zapadno Indijo. ras ponosen, mora ostati enoten. Vse novotarije, tako v politiki, kakor na socialnem polju, ga samo razbijajo in vsled tega razdvajajo. Daljnja posledica tega nauka—nove politične stranke, predvsem francoski levičarji vseh vrst so Francozom kvarne in nepotrebne.. Francija naj se zgradi na stanovski podlagi, torej naj se združijo v enem predstavništvu zastopniku delavnega ljudstva, kmetov, industrije in srednjega stanu, izginejo pa naj politične stranke. Italijanski diktator Mussolini je rad povdarjal, da je njegov, fašizem porojen v Italiji in da ni priseljen od nikoder. V resnici pa je bil italijanski fašizem dejanska aplikacija Francoza Maurrasa na italijanske razmere. Med vojno je imel raje izdaj-sko vlado Petaina v Vichyju kot pa osvobodilno vojno. Maurras je spisal več knjig, celo življenje pa je bil zagrizen samec. Krožek št. 2 Prog. Slov. članice krožka št. 2 Progresivnih Slovenk so vabljene na redno sejo v sredo ob 8. uri v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Leta 1940 se je pojavil v Ameriki, odkoder so ga oblasti izgnale. Pri ponovnem poizkusu je bil aretiran in obsojen na 15 mesecev zapora, ker je na tihotapski način prišel iz Melhike v Ameriko. Belbenoit je zadnjih šest ted-n6v preživel zopet v Mehiki. Razne organizacije in ameriški izšeljeniški uradi so imeli posla z Belbenoitom čez glavo. Končno mu je uspelo, da je po vseh intervencijah dobil ameriško državljanstvo. Belbenoit je poročil vdovo nekega ameriškega zdravnika in se je nastanil v Califor^ ni ji v Lucerne Valley. AMERIKANKE SE RADE MOŽIJO Ameriške v a r o v alne družbe poročajo: Če se vzame razdobje med letom 1940 in 1951, je število Ameriških žensk v starosti 20 do 24 let, ki so se poročile v tej dobi, na-rastlo od 52.8% v letu 1940 na 68.8% v letu 1951. V letih 25 do 29 pa je ta odstotek za isto čq,sovno razdobje narastel od 77.2% na 89%. Še nekaj je značilnega v ameriškem ženskem svetu. Zene na splošno preživijo može, torej je tudi večje število vdov kot vdovcev. V tej zvezi nastaja v Ameriki novo vprašanje—vprašanje preživljanja številnejših vdov kot vdovcev, zopet ena točka življenja, katere gotovo niso poznali očetje današnje Amerike in njene ustave. ' Ameriški vojaki so zdravi WUERZBURG, Nemčija, 17. novembra — General George Armstrong, ameriški vrhovni zdravnik za vojaštvo v Nemčiji, je izdal poročilo, da je zdravstveno'stanje ameriških vojakov v Evropi—in on sklepa, da tudi na Koreji in na Japonskem— zelo zadovoljivo. To poročilo je Armstrong izdal potem, ko je nadzoroval ameriške zdravstvene ustanove po Evropi. Na splošno se vojaki, ki postanejo bolni, ali pa na primer, ki kot na Koreji postanejo ranjeni, lažje hitreje zdravijo, kot je bil to slučaj med zadnjo svetovno vojno. Zanimivo je nadalje, da so ameriški vojaki zunaj boljšega zdravja kot v Ameriki sami. V Ameriki pride na tisoč slučajev 28.7 zdravniških intervencij, zunaj pa le za isto število 13.2. ČE NE DRŽI STROP . . . TOKIO, 17. novembra — Japonski list "Asahi" poroča, da ste neka 47-letna Saito in njena štiri-letna hčerka končale življenje na nenavaden način. Pod streho je Saito naložila goriva za kakih 8,000 funtov, pa se je strop pod to pezo zrušil, gorivo je padlo v sobo, kjer ste se nahajali mati, in hčerka in obe smrtno pokopalo pod seboj. Dečka dobila $5 nagrade za najdenih $100 Jimmy Kahl iz 18606 Mid vale Ave. in Terry McArdle, 19005 ^idvale Ave., oba stara po 10 let, sta se v petek popoldne sprehajala po ulici, ko sta na pločniku našla koverto, katero sta iz radovednosti pobrala in pogledali kaj ima notri. Na svoje začudenje sta našla notri $100 in* listek z imenom William Belkin, ki je solastnik neke firme, ki prodaja barvo. Na prvi mah sta dečka mislila razdeliti najdeni denar in ga zapraviti, toda ko sta spoznala, da je velika vsota,-sta nesla denar domov in je mati enega dečkov poklicala Bel-kina, ki je potrdil, da je denar izgubil eden njegovih delavcev, katerega je poslal po denar. Delavec je iz svojega žepa nagradil poštena dečka, ter jima dal $5. Koledarji Zakrajškovi sporočajo, da so že prejeli nove stenske koledarje za leto 1953. Kdor ga hoče imeti, se lahko zglasi v pogrebnem zavodu na 6016 St. Clair Ave., kjer ga dobi brezplačno. WASHINGTON, 17. novembra — Zadnje komunistične konference "za svetovni mir" ki se je vršila v Pekingu v komunistični Kitajski, se je udeležilo tudi 17 Amerikancev. Ameriško državno tajništvo je meseca maja 1952 prepovedalo izdajo potnih listov v države izza železnega zastorja. Vključena je tudi Kitajska. Državno tajništvo javlja, da se m izdal nobeden pravilni potni list nobenemu Ameri-kancu za udeležbo pri komunistični konferenci v Pekingu. Kako je moglo 17 Amerikancev udeležiti se te konference? f Ameriške oblasti so razpredle mrežo, v katero naj se ujamejo ameriški komunisti 17 po številu, ki so se te konference udeležili. Vsa ameriška poslaništva in konzulati so dobili nalogo, naj pazijo na potne liste, obenem pa so ameriške oblasti opozorile tudi britanska konzularna oblast va, predvsem ono v britanski koloniji Hong Kong, ki je kakor odskočna deska za vstop v celinsko Kitajsko. # LONDON, 17. novembra —-V Anglijo je prispelo poročilo, da se bo pojavil na nekem letalskem pristanišču v Veliki Britaniji neki ameriški zdravnik, ki da streže po življenju princezi-nji Margareti, 22 let stari sestri sedanje britanske kraljice Elizabete. Britanska policija, znana pod imenom Scotland Yard, in britanski dvor sta začela z obširno akcijo, da varnostne oblasti na britanskih letališčih poostrijo varnostno službo in pograbijo nevarnega in nedobrodošlega Amerikanca. Želi dočakati 120 let EATON, Tex., 17. novembra — Walter W. Williams, ki je star 110 let, se smatra za najstarejšega veterana ameriške državljanske vojne. Ob tej obletnici je prvič videl televizijo; Williams ima potomstvo, kakih sto po številu. Lastnih otrok je imel 12, od teh je pri življenju sedem. aZ 110-letnico so se zbrali ne samo lastni otroci, marveč vnuki in pravnukih saj gre za pet generacij. Walter Williams je ob tej priliki preroško napovedal: "Živel bom 120 let. Moj stari oče je živel 119 let in jaz ga bom prekosil, seveda, če ne pride kaj izrednega vmes." OSEM OTROK BREZ STARŠEV SEATTLE, 17. novembra — V družini Halldora Byrona je prišlo do družinske tragedije, ko je naenkrat osem otrok osirotelo. Zakonca Byron sta postala žrtev avtomobilske nesreče in pustila doma osem nepreskrbljenih otrok, od katerih je najstarejši star 17 let. JUŽNI DEMOKRATI SE ZBIRAJO NEW ORLEANS, 17. novembra — Danes so se sestali go-vernerji južno ameriških držav, katerim na čelu je governer Texasa, Allen Shivers, ki je v zadnji volilni borbi podpiral Eisenhower ja. Na dnevnem redu je vprašanje: Ali je mogoče na ameriškem jugu organizirati demokrate v novo demokratsko konservativno stranko. UGRABILI SO PSE ČUVAJE RIM, Italija, 17. novembra — Preteklo noč so roparji vdrli v neko trgovino. Ko so morali ugotoviti, da niso našli ničesar kar bi bilo vredno, da vzamejo s seboj, so se znesli nad psi čuvaji. Odnesli so te seboj. UBIL SE JE V MRTVAŠNICI SAPULKA, Okla., 17. novembra — Policija tega mesta je morala beležiti redek slučaj samomora. H. T. Holloway je izvršil samomor na stopnicah tukajšnjega pogrebnega zavoda. NE KADITE V POSTELJI! William Price, bivajoč na 10818 Morrison Ave., je umrl na poškodbah opeklin, katere je dobil, ko je v postelji kadil in ob goreči cigareti zaspal, nakar je ogorek povzročil ogenj. Delavec ubit pri padcu V Berea Community bolnišnici je umrl Henry Kaplan, star 46 let, 13650 Cedar Rd., in sicer za poškodbami, katere je dobil ko je padel 30 čevljev globoko z mostu, katerega je popravljal. Nesreča se je pripetila prošli torek v Strongsville, O. Seja trgovcev Nocoj ob osmih se vrši seja trgovcev in vseh onih, ki se zanimajo za okinčanje St. Clair Ave. za božične praznike. Na seji, ki se je vršila prošli četrtek zvečer, ni bilo dovolj odziva. Seja se vrši v St. Clair Recreation (kopališču) na 6250 St. Clair Ave. Ena se tebi je želja spolnila... STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 18. novembra 19^2 ENAKOPRAVNOST >» Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every. Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 - 6.00 . 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, fivropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) for Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece) _$12.00 . 7.00 . 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. _ 104 ZDRUŽENI NARODI (2) Pregovor pravi, da vzgledi vlečejo. Pristavimo takoj, da tudi pojasnjujejo. Nam Slovencem je v mednarodni politiki v zvezi z organizacijo Združenih narodov zelo blizu vprašanje Trsta. Zamišljeno je bilo Svobodno tržaško ozemlje, neka samostojna državica med Italijo in Jugoslavijo, ki naj reši tržaško vprašanje na svojevrstni način, ustava tega Svobodnega tržaškega ozemlja pa naj stopi v veljavo, ko bo imenovan governer za to ozemlje. Gover-nerja pa imenuje Varnostni svet Združenih narodov. Kakor vemo iz vsakdanjega življenja. Varnostni Svet tega governeja še do sedaj ni imenoval in tako visi tržaško vprašanje še Vedno v zraku. Naj nam bo dovoljeno, da ponatisnemo diplomatsko kritiko ravno o Trstu v zvezi v Varnostnim svetom: V načrtu italijanske mirovne pogodbe je "Svet zunanjih ministrov," to je Amerike, Velike Britanije, Francije in Rusije dal Varnostnemu svetu nalogo, da preskrbi vse potrebno in nosi odgovornost, da se "Svobodno tržaško ozemlje" ohrani kot svobodno in da se imenuje governer. Torej predno j ebila podpisana pogodba z Italijo, je moral Varnostni svet pristati tudi na idejo, da se ustanovi mala državica "Svobodno tržaško ozemlje." Mirovna pogodba z Italijo je naložila Varnostnemu svetu dolžnost, da se posvetuje z vladami v Beogradu in v Rimu, koga bo Varnostni svet postavil za governer j a. Governer Svobodnega tržaškega ozemlja naj se postavi za dobo petih let', ne sme pa biti ne državljan Italije, ne Jugoslavije ali pa Tržaškega ozemlja. V letu 1947 je bilo več konferenc v Varnostnem svetu, da bi se dobilo ime governer j a, ki bi bil soglasno lahko postavljen. V tem poročilu se nahaja tudi stavek, "da je pošast veta—ugovora," preprečila imenovanje tržaškega governerja. V posledicah—nobenega tržaškega governerja in v Trst ter na "Svobodnem tržaškem ozemlju" se nadaljuje vsaj na videz vojaška uprava Amerike in Velike Britanije in je tam vojaška posadka omenjenih držav od vsake po pet tisoč. Zakaj? Ker ni bil še imenovan governer za to ozemlje. Zakaj pa ni bil imenovan? Zato, ker je Rusija do sedaj preprečila to imenovanje z "vetom" ugovorom v Varnostnem svetu zoper vsakega kandidata, ki ga je postavil zapadni blok. Torej "pošast pravice veta." Zakaj, tudi iz enega razloga, Združeni narodi ne morejo nastopati enotno? Prav radi pravice veta—ugovora v Varnostnem svetu. Varnostni svet je poseben organ Združenih narodov, toda organ, ki je v življenju te organizacije silno važen, da ne rečemo življenski. Predno so ustanovili organizacijo Združenih narodov, so se bivši zavezniki v zadnji svetovni vojni sporazumeli tudi o tem organu, kako bo sestavljen, da bo namreč imel stalne člane, kot so zastopniki Amerike, Velike Britanije, Francije, Sovjetske zveze in Kitajske ter nestalnimi zastopniki, ki se volijo za določeno dobo v določenih presledkih. Toda to bi ne bilo najvažnejše. Najvažnejša je pravica 'Veta!'—ugovora z domačimi besedami, če eden od stalnih članov tega sveta stavi ugovor, stvar za katero gre, ne gre naprej in obstane. Da je Sovjetska zveza vložila večkrat svoj veto—ugovor, to se ponavlja iz dneva v dan v dnevnem časopisju. Da je Sovjetska zveza računala na realnost, da bo po vojni ostala v zboru Združenih narodov v manjšini, je predvidevala v naprej. Sovjetskim politikom moramo priznati veliko okretnost in iznajdljivost. Iz razprav o pravici veta in kdaj naj se ta veto uporabi, razberemo, da je bila vedno ravno Sovjetska zveza tista, ki te pravice ni marala okrniti, marveč je zahtevala zanjo splošno formulo, po domače rečeno, v vsakem vprašanju, ki je na dnevnem redu, organa "Varnostnega sveta" enostavno rečem "NE" iri stvar ne more iti naprej. Tako je dobila Sovjetska zveza protiutež proti večini mišljenj ostalih članic Združenih narodov. Kajti važni predlogi morajo iti v prvi vrsti skozi pre-čiščevalni ogenj tega Varnostnega sveta, da imajo sploh pristop pred splošni oder Združenih narodov, ki bi ga imenovali glavno skupščino. , Ker je Sovjetska zveza uporabila svoj veto v Varnostnem svetu nad petdesetkrat, in ker je šlo za važne odločitve, je ohromelo tudi delovanje Združenih narodov. Ni sprejema novih članic; toda pri vsem tem se porodi ravno iz delovanja Varnostnega sveta vprašanje: Ali sporazum —ali gremo narazen! . L. C. ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ UREDNIKOVA POŠTA ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Slike iz domovine v SND CLEVELAND, Ohio — V petek, 21. novembta — kam? — V Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. Ali gremo, ali ne gremo gledat našo prelepo domovino Slovenijo, na platnu! Dragi prijatelj, povej vsem tvojim prijateljem, da je bil en zelo zaveden rojak pred par meseci že v drugič po vojni tam, ima pač resnično ljubezen do najdražjih njemu! Prvič je prinesel samo nekaj slik, in so se kar dobro obnesle! Navdušilo ga je tako, da je rekel: "Draga mi ženička, najin sinček Ronald mora vse to v resnici videti, drugače ne more verjeti!" In, oh, vprašajte tega Ronalda in se prepričajte, kako in kaj je videl, prepričal vas, da je videl mogoče več kot ti in jaz, pa čeprav smo bilj tam rojeni. Videla sem te slike in nisem vedela, ali bi gledala na platno ali poslušala okrog sebe—vzdih-Ijaje—"oh, al' ga vidiš Janeza, Franceta, Meto, Micko, Jožeta, strica, nečaka, tete in kaj še vse. Ja, pa so še 'fest' ia lepo oblečeni!"—"Ha, al' ne vidiš obleke iz Amerike?"—"Je res —al' misliš, da je tista rdečica na obrazu, in tisti zdrav nasmeh tudi iz Amierike, in ti zdravi otroci, ja, saj niso lačni"—In "al' ne vidiš, kako gredo v cerkev—še zvonovi potrkavajo," itd. O jej, zeleni gozd—Uh hribčki, mh, doline, deroče vode— gore še sneg jih krije, al' ga vidiš, pa je vendar že žito na polju, itd. Marsikdo se vpraša, "al' je resnica vse to." Seveda je—kar pomisli, eno in drugo je b'lo tam takrat kot zdaj. Samo časa nisi imel—ali pa so ti oči zatemnili oni, kateri so izkoriščali. Zato si danes tu—in si vsaj malo—če ne mnogo spregledal—da je vsaka pest zemlje ravno tako tvoja kot onega, kateremu ti služiš za kruh. Naša domovina je krasna, to vsakdo prizna, pa če se še bolj jezi na pajčevine, rad bi se tam marsikdo prikazal velik kot se počuti sam, to mi pa ne gre v glavo—da, do danes cel svet še ne ve, kdo je kdo! Te slike tako razločno govorijo, ne morejo jih noben v besedah prikazati! Je kar skoraj vsa Jugoslavija, od Urala do Triglava—Gorenjska, Dolenjska, Notranjska (ta posebno)—Opatija, Reka, Split vse ob morju. Morje Adrijans^o, še si jugoslovansko! Čast, komur čast! Naš rojak Mr. Dovgan, kakor ga jaz razumem, nam je prinesel nekaj, kar ima sam tako rad, da bi rad, da bi dal užitek tudi vsem, kateri ljubijo v resnici ono, kar srce govori. Samo Plitviška jezera so vredna vstopnine, ker naravno prekosijo do preklica Niagara Falls v Ameriki in Ca-nadi. Prepričajte se! Dohodki v prid pevcev iz domovine ! Ivanka Shljlrer, 795 E. 88 St., No. 5, MU." 1-7169., Ob Tihem oceanu Piše FRANK KERŽE PA SMO JIH To se je godilo pred davnimi leti, ko smo krave preganjali po stelnikih, pozno v jeseni pa tudi po logeh in njivah. Poleg vseh iger in neumnosti sriio vodili tudi boje med sabo. O vojskah smo toliko slišali na vaških klo-picah, da smo poznali "naše," to je Avstrijce, Lahe, Turke in celo Angleže. Kaj čuda, da smo se razvrstili v dve kampi, na eni strani Avstrijci na drugi pa Turki. Če smo bili blizu vode, smo začeli boj s tem, da smo s prek-Ijami mahali po površini tako, da je škropilo na drugo stran, koder so bili Turki. Kadar smo bili dovolj mokri in vpehani, smo sklenili mir na ta način, da smo "Turke," potukali v vodo. Vsaj ena stran je šla zadovoljna domov, kar si mogel brati na sme-jočih obrazih. "Pa smo jih," si slišal od časa do časa. To-le mi je hodilo na misel, ko so republikanci in demokratje vabili vse v svoj tabor, kar leze ino gre. Peter Zajček—to je— navaden človek, je poslušal danes tega, jutri onega, misleč, da bo vjel kod kak program. Veste sami, da so časi težki in resni. živi še vedno pod administracijo, ki ji pravimo demokratična stranka, videl je vse napake in dobrote tega režima in je upravičeno pričakoval, da mu bo kdo povedal, kakšne dobrote bo imel pod nasprotno vlado republikancev, ki jih ni bilo pri koritu celih dvajset let. Kar je shšal Peter Zajček, ni bilo drugega, kakor Koreja, Korupcija in Komunizem. Glede Koreje vpijejo vsi, da se mora skleniti mir. S tom pa? Pravijo, daz Rusi, četudi se bore severni Korejci proti južnim. Prvim pomagajo pred vsem Kitajci, tem menda pa Rusi. če je še kdo za to uganjko, tega ne vem. Temeljita je, bi rekel. Razni komentatorji na radiju se kar tresejo od jeze, kadar razpravljajo o ti nesrečni vojski, ki smo je tako izlahka začeli, ne vemo pa, kako bi se končala. Pravim, da smo jo izlahka začeli? Čakajte no—jaz sem tisti, ki dosti bere, pa so še stvari, ki mi ujdejo. No in taka zadeva je tudi s Korejo. Moja žena mi je izrezala dolg članek, pisan od Roberta G. Neumanna in podčrtala odstavek, ki bi utegnil mene zanimati. Da vam povem. Prej omenjeni Robert G. Neumann je profesor na oddelku za politično znanost na UCLA, kar pomen ja: Univerzo kalifornijsko v Los Angelesu. Torej je človek, ki res nekaj ve. Njegov članek se peča z Združenimi narodi, kako "ronajo" zadeve tega sveta, pred vsem pa, kajco izkušajo doseči svetovni mir. Posebno dolgo poglavje ima o "veto," to je pravica, katero ima samo pet velikih držav. Zedinjene države, Anglija, Francija, Sovjetska zveza in Kitajska—lahko v Varnostnem odseku vetirajo ali prepovedo vsak sklep, ki se zdi nasproten kateri izmed teh držav. Veto rabijo zlasti Sovjeti in zastran tega ni nič čudnega, da premišlja svet, kako bi ta veto odpravili ali omilili. O ti zadevi piše prej omenjeni profesor sledeče: "Sovjetski delegat je izrabljajo veto. Svet misli radi tega, da so ga oni iznašli. V resnici jia je veto v veliko večji meri ameriška ideja in je prSjel svoj krst v rezervaciji U. S. senata za časa razprave predlogov Lige narodov. "Mi smo do zdaj pogostoma protestirali proti veto, ampak to je bilo lahko za nas, ker smo imeli za sabo običajno večino varnostnega sveta. (Security Council). Veto bi se mogel opustiti samo z dodatkom čarterja. Toda tak sklep mora potrditi dve tretjinska večina vseh Združenih narodov, vštevši vseh pet velikih. In Rusija bi izlahka ve-tirala dodatek. "Zraven tega je velika napaka, da bi samo Rusija vetirala veto. Francija bi bila skoro gotovo zraven, najbrž tudi angleška vlada. Vse te bi se nerade odpovedale . . . "Prišlo je do zgodovinskega dogodka—mogoče tudi vsled taktične napake Rusije, da ni bil navzoč na tisti seji Varnostnega sveta sovjetski delegat Malik, ko je bila republika Koreja invadirana. Zato ni mogel oddati svoj veto." In posledice? Vojna v Koreji. Ali vidite, kako so čudna pota usode. Vsled enega človeka in ene same besede štirih črk je nastalo klanje, v katerem je bilo že nad 124 tisoč žrtev samo od naše strani, to je ameriške. Kaj pa izdatkov. Pravijo, da velja vsak dan to klanje eno milijardo ali tisoč milijonov dolarjev. Pravijo, da ne more zmagati ne ena ne druga stran. Peter Zajček— navaden človek, bi rekel: če ne moreva drug drugega, pa pustiva vse skupaj, kakor je in pojdi va domov. Druga stvar, proti kateri se je pihalo dosti in upravičeno, je bila korupcija. Kaj je to? Če si kdo sam pomaga, kakor ve in zna. Pravijo, da je v Ameriki vse dovoljeno, če te ne dobe. Mi smo pod našim Trumanom raz-dali in oddali toliko milijard, da bi sam Eistein skočil iz kože, če bi se izplačalo. Seveda se je tukaj prejel, en milijon ali kaj takega, tam spet milijon—ampak kdo bo gledal na te malenkosti. Sicer je poštenost jako redka čednost med nami v Ameriki. Zahvaliti se moramo za to našim ljudskim zastopnikom, ki so naložili svojim volivcem take davke, da ne ostane ljudem drugega kakor to, kar prikrijejo. Korupcija ali če hočete: nepoštenost, je bila zmiraj v navadi, posebno pa vselej in povsod, kedor je bila za delodajalca vlada, pa naj bo že federalna, državna ali mestna, če si vprašal človeka, ki je vstopil v vladino službo, koliko plače vleče, je odgovoril tako: "Toliko in toliko na leto, in zraven še, kar se more narediti." Čisto lahko bi bili opustili korupcijo, ker jo itak ne bo nihče odpravil, dokler živimo in delamo na principih "free enterprise." Po nase bi se reklo: kdor prej, tisti več! Ostane se tretja beseda—komunizem. O tem vam pa ne morem ničesar povedati, še manj pisati," ker ne vem, kaj je to. Knjig ni, ki bi to razlagale, govoriti pa ne moreš, še manj koga vprašati, ker si kmalu v kongresni paci. In tako smo imeli med priličnimi inteligenti vojsko, napram katerim so nekdanje rabuke med pastirji komaj polhova mast s kurjim peresom. "Pa smo jih," odmeva med tistimi, ki so zmagali. "Pa smo jih," namreč mišljeno, a ne izgovorjeno, dobili po grbi tisti, ki so propadli. In Peter Zajček-^navaden človek ? Kaj drugega more, kakor vzdih-niti: "Mi pa ostanemo, kakor smo b'li." "Še to zapiši," mi šepeta'Peter Zajček, "kdo je postavil vse kandidate, kar jih je bilo na listi?" "Ti si preveč radoveden, prijatelj. Pa če že hočeš vedeti, kdo jih je postavil, ti pa povem: Ali veš, kaj je to: mašina?" "To sem že slišal. Samo ne vem, kdo je postavil mašino? In zakaj ne pride na vrsto kakšen tak človek, kakor si ti ali jaz, ki se- poznp,va že od vselej." "To je pa uganjka, katera je —well—kakor bi se reklo . . . Zakaj ti pa vse to na misel hodi?" "Zato, ker gre vedno več iz •mojega žepa. Tisti, ki dobivajo, ali kamoi' mi plačujemo, vse sproti razdajo in razdele. Potem pa pridejo brez vsakega vprašanja z novimi davki in doklada-mi, za katere jaz nisem nikdar glasoval niti volil koga, ali dal to pravico. Čudno je to, da pridejo vse kolekte na centralo, jaz pa ne dobim drugega, kakor račun, s poveljem: molči in plačaj." Mislil sem si sam pri sebi: Peter Zajček, ti imaš prav. Slednjemu človeku se približujejo taka in podobna vprašanja, ki so največje važnosti za posameznike in za skupnost. Zakaj, dokler človek ima, je močan, kadar izgubi ali sploh nima, je slaboten, neodločen. To naj bi mislili vsi tisti, ki so odglasovali milijarde ne svojega, ampak tujega denarja, s katerimi gradimo bajne plotove, pritrjene kar na nebo, da se lahko neovirano sprehaja pod njimi. NEKDANJI LJUBLJANSKI VELESEJEM BODO OBNOVILI V ta namen so že ustanovili Odbor za obnovo Ljubljanskega velesejma. Ker je to velevažna gospodarska ustanova, se za obnovitev zavzemajo z vso odločnostjo tako industrija kakor trgovina, turizem, gostinstvo in obrt. Med drugim bo treba zgra diti centralni reprezentančni paviljon z več nadstropji, stranske paviljone, urediti dohode in .ostali razstavni prostor. Pojavilo se je tudi vprašanje, kakšen naj bo Ljubljanski velesejem po svoji obliki in vsebini. Stare predvojne oblike vele sejmov, ki so bile zgolj manife-stivnega značaja z veliko primesjo zabavišča, so se v svetu preživele. Vse bfclj se uveljavlja načelo komercialnosti, navezo vanje poslovnih zvez tako med domačimi kupci kakor inozem skimi prodajalci in interesenti in tudi končno sklepanje trgovskih kupčij na samem sejemskem prostoru. Jasno pa je, da bodoči Ljubljanski velesejem ne bo imel takega obsega kot ga ima za vse države in mednarodni trgovski svet vsakoletni zagrebški velesejem, na katerem sodeluje celotno jugoslovansko gospodarstvo in se ga udeležujejo številne evropske in tudi izven-evropske države. Ljubljanski velesejem pa bo v prvi vrsti manifestacija uspehov slovenskega gospodarstva v vsakem letu in hkrati povezava z najbližnjimi sosedi, s katerimi Slovenija že kupčuje vsa zadnja leta. Nastalo pa je vprašanje prostora, kje naj bi se obnovil Ljubljanski velesejem. Eni zagovarjajo, da bi obnovili velesejem na starem mestu. Najre-alnejši pa so bili predlogi, da se zgradi v bližini komunikacijskih središč ob Vilharjevi cesti, za ljubljanskim kolodvorom, kjer bi bil lahek pristop tako za obiskovalce kakor razstavijal-ce, predvsem za dovoz in prevoz težkih strojev. O vseh teh vprašanjih, ki so za prihodnost ljubljanskega velesejma zelo važna, razpravlja sedaj Pripravljalni odbor, z zdravimi predlogi pa mu pomaga tudi najširša javnost. Zastopniki Enakopravnosti' # Za St. ciairsko okrožje: JOHN- RENKO 1016 East 76th Street UTah 1-6888 # Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: lOHN STEBLA) 17902 Nottingham Road IVanhoe 1-3360 # Za newburSko okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Avenue Diamond 1-8029 Iz Življenja naših ljudi po Ameriki NEW YORK—Mrtvega so našli v Long Island City Vincenta Zevnika, bivšega upravitelja "Glas Naroda." Doma je bil iz fare Pišelce na štajerskem. Zapušča ženo, hčer ter sina. GOWANDA, N. Y.—V starosti 70 let je umrl Anton Lenich, doma iz Borovnice. V Ameriki se je nahajal 40 let. Žena mu jc umrla pred leti. ^ YUKON, Pa.—Pod pokroviteljstvom društva SNPJ v Irwjn, Pa., bodo pevci in pevke zbora Triglav iz zapadne strani v Cleveland podali v nedeljo, 23. novembra pod vodstvom pevo-vodja Anton Schubel zanimiv koncert in opereto "Slovenska kmečka ohcet," katero so podali prošlega maja meseca ob priliki svoje petletnice. Ves pro' gram in ples, ki sledi programu, bo v Yukon Firemen's dvorani, namesto v Slov. domu, to vsled tega, ker se pričakuje veliko večjo udeležbo s strani pO' setnikov iz vseh bližnjih naselbin, za katere ne bi bilo prostora, pa tudi radi za tako priliko pripravnih prostorov. PITTSBURGH, Pa.—Tu je bil pred nedavnim re-organiziran pevski zbor "Prešeren," katerega je Federacija društev SNPJ za z a p a d n o Pennsylvanijo, gmotno podprla z darom, znašajoč $100.—Tu se tudi vrši koncert Slovenskega okteta, ki pride iz Slovenije. Datum koncerta bo poročan pozneje. CHICAGO, 111. — V Walter Memorial bolnišnici se nahaja resno bolna Erma Vertnik; Anne Hotko se nahaja v Laying.—In bolnišnici, na svojih domovih pa so bolniki: Anne Jackanicz, Theodore Chop Antonia Cerovac. HERMINIE, Pa. — Westmor-landska federacija društev SN-f^J je na svoji seji 26. oktobra odobrila darovati $25 pevskemu zboru "Prešeren" v Pittsburghu-— Korake se je podvzelo, da se v okolici Westmorelanda, Cla-ridge in Herminie vršijo trije koncerti Slovenskega okteta, ki pride na turo. CHICAGO, 111. — Milan Med-vešek, glavni urednik "Prosve-te," je podal resignacijo kot urednik, nakar je bil pri glasovanju glavnega odbora izvoljen upravnika jednotinih publikacij in tiskarne. Resignacija Medve-ška stopi pravomočno v veljavo Leda j, ko bo na njegovo mesto iz-mljen nov urednik. Razpis službe glavnega urednika publikacij Jednote je sedaj v teku, in kandidati se morajo priglasiti do 1-decembra t. 1. EVELETH, Minn. — Pred n®' lavnim je umrl vsled srčne kapi Frank Beutz, star 55 let. Sil je član SNPJ, doma iz Javorja olizu Ljubljane. Zapušča ženo Mary in hčer Mrs. Eleftnor® Jwash.—Umrl je tudi Frank ?erushek, star 60 let, član SN' AI Doma je bil iz vasi Žign^®' •ice. Zapušča sina Henry v Cle-/elandu, dve hčeri in brata, ^ jtari domovini pa enega brata. SHARON, Pa. — Na tritedenski obisk v Arizono so ^ podali Frank Stembol in njeg^*' /a žena ter Mrs. Mary Maček-d ima tam hčer.—Jack Garm J® obiskal svoje znance in prijatelj^ / Sheldonu, Wis., kjer je pi"^ nekaj leti imel svojo farmo; d»' Ije je obiskal druge kraje Washington, D. C., kjer hčer.—Mr. in Mrs. Rudolph Ločnikar sta prebila dva tedn^ na farmi v Michiganu pri in Mrs. Praznik.;—Sorodnike ^ Evielethu, Minn., sta obiskal* Mr. in Mrs. Frank Stiblaj; ko sta se tamkaj nahajali tud' .Mrs. Johana Okoren in hčerk®" Obiskale ste sestro, oziroma t®' to.—V Mehiko, kjer ima p"'" čeno hčer, pa ie odrajžal Frani' Mlakar, ki pa je vsled dolf časja kmalu prišel domov. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 ••♦♦♦♦ 4rvv?#Tvvv%*vvvvvvT#*?»*vvT,*vvvvvvvvv%*vvvvvvv%*vvvvvvvv^»\ FRAN MILČINSKI: ZGODBE Kako sva se seznanila z Mavricijenn Pikcem VESTI IZ STARE DOMOVINE o gospodu Mavriciju Pikcu, najslavnejšem detektivu, kar jih zvečer zahaja k "Belemu volu," sem bil že čul marsikatero imenitno, nisem pa bil še deležen zaželene sreče, da bi ga poznal osebno. Ta želja se mi je izpolnila ob čudni priliki. Da po pravici povem—precej obilen sem človek. t*a ne bi nič godrnjal zoper obilnost svojega telesa, «e ne bi bilo treba obuvati nogavic in čevljev. To obuvanje pa je neznansko težka in mučna stvar, če je napoti trebuh. Kadar se ukvarjam z obuva« njem, vsakikrat mislim, da me bo konec, in sem samo zaradi obuvanja že napravil testament: polovico dobi žlahta, polovico pa sem izgovoril sebi, če bi se le zgodilo in bi prišel nazaj z onega sveta—nič se ne ve! Toda je to druga historija. Ampak mi resnično kar jemlje sapo, kadar se pripogibam k nogi in v stiske spravljam svoj nesrečni trebuh. Tako se mi zdi in se bojim, zdaj zdaj mi bo notri kaj počilo ali se izpahnilo ali zmečkalo. In potem piham in stokam in rentačim in ko sem srečno obut, sem tako utrujen od silnega napora, da mi je kar treba kakršnegakoli okrepčila. Nekateri zavidajo rejenega človeka, češ, glej ga, temu se godi! ■—pa, kakor rečeno, bolj je vreden usmiljenja. Imel sem par dni oddiha in sem dejal sam sebi: Boš pridno hodil, da malo splahneš!—pa cem se napotil tja v mili božji svet. Zvečer sem priromal v prijazni šent Janž. Gostilna je bUa čedna, postrežba dobra in so mi povedali, da bo jutri sejem. "Do-^ bro je,' 'sem dejal, " pa ostai^efti tukaj.in si ogledam kmetskt sejem." Truden sem bil in so mi dali sobo, da sem šel spat. Spal sem vso noč kakor ubit. Rano me je zbudilo živahno vrvenje sejmarjev pod odprtimi okni moje sobe. Prihajali so vozovi, razkladala se je roba, postavljale so se stojnice, priganjala se je živina—vse to ni slo brez vika in krika. Vstal sem. Radovednost me je gnala k oknu, videl sem živahno vrvenje pa me je mikalo med pisano množico in sem se pričel oblačiti. Da bi le teh nogavic ne bilo in čevljev! Koliko sem se zopet to pot jezil ob njih in klel vraga, vzdihal sem "oh!" in "jej!" in sem se smilil samemu sebi!—Ali ni čudno ? Tako moder je svet in iznajdljiv, pa z vso svojo modrostjo vendar še ni iznašel, kako bi se mogel pošten kristjan, ki je malo bolj obilnega razpoloženja, obuti brez smrtne nevarnosti in nezaslišanega trpljenja !—Ojoj! nekaj mi je iz tira skočilo v trebuhu, ali vranica ali jetra—hakrament, hudo je bilo! —Uh, uh!—Za sezuvanje imajo Zajca—ne bom mu pel slave, toda boljši je ko nič. Zakaj še za obuvanje nimajo Zajca ali kakršnegakoli stroja. Lahko bi bil napravljen na elektriko ali na bencin in bi morala prav za prav država razpisati Nagrado za izumitelja takega obuvača in še bi povrhu zaslužil naslov dobrotnika trpečega človeštva. Prav zares! Tako sem prcudarjal in stokal in se zraven v potu svojega obličja mučil z obutvij.o. Tačas nenadoma široko odpro vrata 'n v sobo mi plane visok suh člo-^®k z dolgimi brki in rožnatim nosom, za njim sta so v vratih pokazala dva žandarja in se je oni dolgi človek zaletel kar va-zgrabil me je za roke in zra-je kričal kakor obseden; Morilec, odnehaj!" Prestrašil sem se. Mislil sem, ^^aj mi bije zadnja, blaznemu človeku da sem prišel v roke. Obupan sem klical oba orožnika na pomoč. Oni dolgin pa se je drl nad mano: "Kje imaš.žrtev? Ne taji!" "Kakšno žrtev?" sem se tresel. "Sam sem v sobi!" Orožnika sta počasi pristopila, ozirala sta se po sobi, potem sta dejala: "Nič ni!" Oni pa le še ni odnehal: "Skril si jo! Poslušal sem pri durih in sem razločno čul, kako je hro-pela nedolžna žrtev in milo je-čala 'oh!' in 'jej!' in lovila sapo —ti pa brez usmiljenja: 'Hakrament!' in 'Vrag!' in 'Ali boš, ali ne'?"' Tako je rohnel nad mano..Jaz sem ga gledal in sem zijal, potem pa se mi je zasvetilo in sem bruhnil v smeh, da so mi solze letele iz oči. Zopet sem stokal "oh!" in "jej!" in sem lovil sapo in imam navado, da včasi vmes zinem kako kletvico, pa vem, da je ta navada grda in sem že rekel, da se je bom polagoma odvadil. Od smeha nisem mogel govoriti, pa sem samo kazal čevelj in nogo in trebuh. Orožnika sta me koj razumela, vojaški sta pozdravila, zasukala sta se in sta šla in se je po veži in po stopnicah razlegal njun smeh. Polagoma je razumel položaj tudi mož z rožnatim nosom. Popraskal se je za ušesom in se je predstavil, da je zasebni detektiv Mavricij Pikec, in se je opravičil, da so ga pač v zmoto spravili prečudni glasovi, ki sem z njimi spremljal svoje obuvanje. Bil je jako vesel, da mu nisem zameril, pa sva kmalu postala prav dobra prijatelja.— Pri tej priliki lahko povem, kaj se je slavnemu Pikcu še primerilo oni dan. Zaupal mi je, da je prišel v Šent Janž zaradi sejmskih tatov. Ti sejmski tatovi da so velika nadloga za kmetsko prebivalstvo; pomešajo se v gnečo, če ni gneče, jo narede v gneči pa s čudovito drznostjo izmikajo sej-marjem listnice in ravnajo tako spretno, da okradeni niti ne ve, kdaj je bil okraden. Za tatovi pa nikakega sledu! Pa mi je razodel in pokazal gospod Pikec, kako zvito da ima reč sedaj^napeljano. Iz zunanjega žepa na desni strani suknjiča mu je kukala debela rdeča listnica. Toda ni bila debela od denarja, nego je bila nabasana z navadnim papirjem in ji je bil namen samo ta, da bo vaba za tatu. Tat jo bo videl, holaj!:— lopo prijazno jo bo hotel izmek-niti, pa se bo lepo prijazno ujel. Kajti ne le da je listnica piškava in puhla, nego je tudi trdno pri-šita k suknjiču in k hlačam. Kdor se bo le rahlo doteknil listnice, ni vrag, da ga ne bi on, Pikec, koj čutil, pa bo, hop! z eno roko zgrabil tatu, z drugo roko bo vzel piščalko rrrriiii! in bosta prihitela orožnika in uklenila ujeto srako. Ta naklep se mi je zdel silno imeniten, vreden bistre buče, ki ga je zasnovala, in sem dejal, da bom koj prišel za njim na sejem, le okrepčati se moram še prej, napor z obuvanjem da me je silno upehal. Sedel sem še v gostilniški sobi, kava z mlekom je bila že oživila moje notranje počutje, pa je iz kuhinje tako zapeljivo dišal golaž, da sem si vrhu kave naročil še gulaž—dober tek imam, hvala Bogu! Tedaj se je pojavil prijatelj Pikec, roko je tiščal ob desni bok, oziral se je po sobi, pa ko me je uzrl, je s hitrim korakom pristopil k meni in je sedel na mojo levo stran. Obračal je oči v strop, stokal je '"oh!" in "jej!" in so se mu ponujale kletvice.