Vabilo k družbi sv. Mohorja. Naši čč. gg. poverjeniki se morajo mnogo truditi, preden naberejo toliko število udov, kolikor jih je štela Mohorjeva družba v zadnjih letih in zlasti v ravno preteklem letu. Potem pa, ko dojdejo vpisovalne pole.v Celovec, je mnogo dela, da blagajnik vse zneske uknji-i, vse ude pregleda ter nove zapiše v bratovske bukvein na podobice, pole pa uredi za imenik in natisk; a jaj še je dela potem, preden tiskarna ves ogromni imeriHc dovrši! Da vse to doženemo o praven času, treba }e, da novi in stari udje za goda pristopajo k družbi. Naj se to že zdaj godi; saj ne bo vec dolgo, ko po družbenih pravilih nabiro končamo. Do dne 5. sušca je skrajni čas, do katerega imajo gg. poverjeniki doposlati vpisane ude in udnino; kdor se oglasi pozneje, nima pravice do "rseh kniig po enem goldinarju, ampak morr-. pLoaii za knjige po pravilih toliko, kakor po knjigarnah, in tu veljajo knjige od enega leta še čez 3 gld. 50 kr. Zatorej prav lepo prosimo častite naše poverjenike, vse duhovnike in rodoljube, naj ob vsaki ugodni priliki v cerkvi kakor zunaj cerkve zopet svojo zgovorno besedo zastavijo v korist Mohorjeve družbe in njenih udov, da nas letos ne bode nikakor manj, ampak kar mogoče še več od lanskega leta. Seveda bo to marsikje že težko šlo, zakaj v nekaterih župnijah so — hvala Bogu — že na vrhuncu in ne morejo više, a z druge stiani je le še dosti krajev, kjer bi se dalo še mnogo udov pridobiti, ako se ljudstvo bolje in večkrat opomni na Mohorjevo družbo ter se jim razložijo velike in mnogovrstne koristi, ki udom dohajajo iz nje. Gotovo duhovnik in vsak pošten človek z bridkostjo opazuje in ga v srce boli, ko vidi, kako neotesana je tu in tam mladina, včasih še cel6 starina, in koliko se nahaja pri Ijudeh še res prave dušne grdobe. Kaj storiti, kako opomoči? Eden najgotovejših pomočkov je Mohorjeva družba! Skušaj človeka zanimati za njene knjige, za njih berilo, pa ga boš ali ohranil nepokvarjenega ter ga više olikal, ali pa mu boš premenil neugodno podobo v tako, da bo zopet človeka dostojna in naposled božja. V to delovati — kdo bi ne hotel, kdor ima srce na pravem mestu: duhovnik za svojo izročeno mu čredo, predstojnik za svoje podložnike, oče in mati za svoje otroke, gospodar za svoje domače ljudi! Knjige izidejo iste, kakor so napovedane v »Glasniku družbe sv. Mohorja« v letošnjem koledarju. Večinoma so tudi že v stavku in deloma v tisku dovršene, le na >Zgodbah sv. pisma« delujeta najbolj njih marljivi g. pisatelj in potem tiskarna, družbenega koledarja za 1. 1897. pa se bomo kmalu lotili. Za zadnjo to knjigo prosimo gg. pisatelje Se prav mnogih dušnih prispevkov. Molitvenik »Marija Devica, majnikova kra1 j i c a« se dobi vezan v platno z rudečo obrezo po 40 kr., v usnje z zlalo obrezo po 60 kr. doplačila. Bog nam blagoslovi v novem letu Mohorjevo družbo tako, da bo Slovencem v časnb in večno srečo, pa v veliko čast pred svetom! Torej ne nazaj — ampak le naprej! V Celoveu, dnč 16. prosinea 1896. leta. Odbor.