Raznoterosti. X Slovenščina pripoznana službenim jezikom prl koroškem deželnein odborn. Državna sodnija je izdala razsodbo, da se ugodi pritožbi občine Sele pri Borovljah proti deželnemu odboru koroškemu zaradi odklanjanja slovenskih vlog, ker da je deželni odbor s tem svojim postopanjem kršil pravice enakopravnosti, zajamčene po državnih temeljnih zakonih. — Občina Sele se je namreč pritožila na državno sodnijo proti koroškemu deželnemu odboru, ker ta ni rešil v slovenskem jeziku spisane vloge, v kateri je občina zaprofiila za odobrenje zvišanja občinskih doklad v smislu proračuna za 1. 1909., in je celo kar zavrnil omenjeno vlogo. Eešitev se je odklonila zaradi tega, ker je deželni odbor naročil pisarni, -da ne sme sprejemati slovenskih vlog, ampak da jih mora nerešene vračati. Sedaj pa je državna sodnija izdala razsodbo, da se je z vrnitvijo nerešene slovenske vloge kršila ravnopravnost slovenskega jezika, ki mu je zajamčena v ustavi. Sodnija je smatrala za dokazano, da je deželni odbor vrnil vlogo le zaraditega, ker je bila pisana v slovenskem jeziku. Zastopnik ¦deželnega odbora, dunajski odvetnik dr. Lenoch, je ugovarjal, da nima državna sodnija pravice izdajati pravoveljavne odločbe. Državna sodnija pa je ugotovila, da ona fungira v tej zadevi kot zadnja inštanca in da lma zato pravico izdajati pravoveljavne odločbe. V obrazloževanju svoje odločbe pravi državna sodnija, da je alovenski jezik na Koroškem v deželi navaden jezik ia da ima v zmislu § 19. o. z. vsaka filovenska občina pravico posluževati se ga v svojih vlogah na oblastva, ki so tudi primorana v tetn jeziku spisane vloge ne samo sprejemati, marveč jih tudi reševati.— Deželni odbor je torej strašno pogorel in slovenska pravica je dozivela sijajno zmago. X Slovenska zmaga na Eoroškem. Obfina Vernberg na skrajai slovenski meji, kjer je znani O r a š gospodoval trideset let, j e p a d 1 a. Izmed osemnajstih odbornikov so dobili Slovenci e n a j s t jeklenib mož. X Kdaj dobi mesto Brno češko večlno? Oasopis BMitteilungen ftir' den deutschen Schulverein" računa, da bodo Oehi imeli v mestu Bruu do 1. 1930. večino, ako bodo tako napredovali. —a. X Zaroka bolgarskega kneza. Javna tajnost je bila, da je bolgarski knez Ferdinand zadnja leta zato potoval toliko po Evropi, ker 8> je iskal neveste, a dobil je povsod košarice. Knez že itak ni posebno prikupljive zuoatijosti, vrhutega pa še vdovec s štirimi otroki. Glavno strašilo za evropske princesinje pa je politiška negotovost, ki lahko na Balkanu prinese čez noč nepnjetna presenečenja. Sedaj se je vendar ena ojunačila, namreč hči kneza Henrika IV. Eeuss-Kostritz, princesinja Eleonora. Seveda ni več mlada, temveč približao eao leto starejša od kneza. Letošnje poletje je izpolnila 47 let. X Najkitrejša ladja na svetu je dosedaj angleška torpedna razdiralka BGwika", ki prevozi Dad 50 km v uri. Ladja je dolga 83 m. kuri se s petrolejem ter razvija 14.000 konjskih sil. Toda ta ladja ne ostane več dolgo •Sasa najhitrejša. Že se izdelujejo na Angleškera torpedne razdiralke, ki bodo imele 30.000 konjskih sil ter bodo prevozile v uri skoro 62 km. X Gozd.nl požar. V državi Viktorija v Avstraliji divja grozen požar v tamošnjih gozdih. Mnogo naselbin s cerkvami, poštnimi in drugimi uradi je že uničenih. Požar je dosegal že širjavo 70 kilometrov. V celi državi Viktorija je neznosna vročiua in je mnogo ljudi zadela kap od vročine. (V Avstraliji je sedaj poletje.) X Nova fznajdba. Inžener L. Dodia je poročal v klubu genoveških ladjestavbinskih inženerjev, da je mogoče nadomestiti železne oklepe na vojnih ladjah s ceraentnim ometom. Dodda je bil v rusko-japonski vojni ter pravi, da so Japonei uporabljali z velikim uspehom cement proti granatara. Obseg in teža vojnih ladij bi zaradi cementnih oraetov ne bila večja ko sedaj, pač pa bi bile vojne ladje mnogo cenejše nego s Kruppovimi oklepi. Minister mornariee je odredil naj se to iznadbo preizkusi v italijanski mornarici. X Iznmitelj TŽigalic. Te dni je po- teklo 75 Iet, odkar so izumljene vžigalice (žvepljenke). Izumil jih je Friderik Kaemraerer v WUrtembergu. Bil je takrat jetnik v trdnjavi Hohenasperg, in sieer zaradi propagande v prilog združeni Nemčiji. Ko so ga izpustili, je prosil za dovoljenje, da bi svoj izum spravil v promet, toda oblasti mu tega niso dovolile, češ, da je to razširjenje nevarnpga sredstva. Kaemmerer je nato vžigaliee tajno izdeloval ter jih prodajal v inozemstvo, toda oblasti so mu prišle na sled, mu razdjale delavnico ter ga dale zapreti. Siromak je umrl leta* 1857. v blaznici. X NaJTečji prekop na STetu bo kmalu dodelan v južni Kanadi. Prekop bo dolg 650 km, dočim je panamski prekop le 75 km dolg. Seveda gre najdiljši prekop skozi dve jezeri in dve veliki reki. Kadar se prekop izroči prometu, postane kanadska trgovina neodvisna od trgovine Zedinjenih držav. Prekop bo 6Vs m globok, a tok vode bo imel 50.C00 konjskih sil, ki se porabijo za industrijske namene, da se na ta način pokrijejo vsi gradbeni stroški. X Znamenita medlcinska iznajdba. Najnovejša, a to jako važna inedicinska iznajdba je takozrana piocianaza, ki je izšla iz laboratorija profesorja Emmericha v Monakovu. Profesor Emmerich je namreč gojil takozvane kulture bacilov ter opazil, da se na površju tekočih kultur napravlja neka kožica, ločena od velike vegetacije bakcilov. Ako se posoda strese, razpade ta kožiea, a na površini se napravi druga kožica, ki pa je že tanjša, tretja še tanjša itd., tako da po 3—4 tednov ni več kožice, temveč je le na dnu posode neka belbasta masa. Kako da so se bakcili tako hitro uuičili? Odgovor je dobil po daljšem natančnem preiskovanju. Bakcili imajo v sebi neko substanco, imenovano zyraogea, ki se v tekočini kultur izprerninja v drugo substanco engyma, a ta uničuje bakcile. Tej zmesi substanc se je dalo ime piocianaza. Ta substanca uoičuje jako hitro bakcile davice, kolere, legarja in protiua, le proti bakcilom tuberkoloze je brezuspešna. X Bikoborbe v Španijl. Ta barbarska šega nikakor noče izginiti, temveč se celo še širi. Vsako leto postavijo več novih aren; v kratkem dobi Madrid drugo areno, ki bo imela 8000 sedežev. Preteklo leto je bilo pri bikoborbah toliko mrtvih in ranjenih kakor še nobeno leto do sedaj. Sedem boljših matadorjev je obležalo mrtvih, a ranjenih je bilo 82 Pri teh Bzabavah" je bilo med najhujšimi mukandi zaklanih 2980 bikov in 2720 konj. X V zapaščini pisatelja Ibsna so dobili mnogo rokopisov, ki jih izdasta vdova in sin. X Umrl je v Parizu knez Stanislav Poniatovski, poglavar zgodovinske rodovine, ki je dala Poljski kralja, Napoleonu pa prvega maršala. X Potratnost ameriskih milljonarjer. Vkljub finaneni krizi razsipavajo ameriški bogataši svoje imetje, na vse mogoče načine. Tako je priredil nedavno v Filadelfiji milijonar Paul svojim prijateljem domačo plesno zabavo, ki bi v meščanskih rodovinah veljala par stotakov, a Paul je izdal 500.000 K. Med plesom so nepričakovano izpustili nad plesalci 500 prekrasnih metuljev. Oele mesece je več nabiralcev prehodilo državo Peru, da so nalovili redke metulje. Mnogo metuljev je spotoma poginilo. Ti pa, ki so jih izpustili nad glavatni plesalk in plesalcev, so plašoo frfotali, posedali lepim plesalkam na lase in rame, tudi na cvetične šopke in po mizah sploh, končno pa so bili pohojeni in uničeni. In vendar so veljali milijonarja mnogo tisočakov. Za cvetice, ki je bila z niimi okrašena plesna dvorana, je plačal Paul 150.000 K. X Jubilej in spomenik KalTinn. V Ženevi proslavijo leta 1909. jubilej verskega reformatorja Kalvina. 0 tej priliki mu postavijo v mestu primeren spomenik. X V Meki se širi kolera. Umrlo je že več sto oseb. Bojijo se roinarjev, ki pridejo v kratkem, da še bolj ne razširijo bolezni. X Drozd pomiloščen. Cesar je pomilostil duhovna Drozda, biviega predsednika Sv. Vaclavske posojilnice v Pragi, ki je bil leta 1903., zaradi poneverjenja obsojen na sedem let ječe. X Mesto Eio Pinto na Portugalskem se podira. Pogrezuilo se je 6 hiš. Nevarnost je, da se pogrezne celo mesto. X Šterilo francoskih rojaških noTincer ,je znašalo 1907 1. 244.000, 15.000 manj nego 1. 1906. Pehota ima 31.000 manj moštva nego prej. Stotnije štejVjo večinoma le po 60 pravih vojakov. To nazadovanje je posledica vedno manjžega števila rojstev. — Da 8e ohrani armada pri normalnem številu nameravajo priteguiti v Evropo tudi domaeine iz afriških kolonij. X Požar t gledališču. V Boyertovnu v Pensilvaniji (Severna Atnerika), malem mestu, ki šteje 20.000 prtbivalcev, večinoma Nemcev, je zgorelo gledališče. V poslopju je bilo prostora za 700 ljudi. Gledališče je bilo razprodano. Pri predstavi je bil tudi rabljen kinematograf. Ko se je dvignilo zagrinjalo, se je čulo silno eksplozijo in na odru se je dvignil plamen, ki je švigal do stropa. Nastala je silna zmešnjava, v kateri je končalo mnogo ljudi. Izvlekli so 167 mrtvih trupel izpod ruševin. X Turbane, ki so bili po Evropi že svoječasno v modi, so zopet za&ele pridno nositi pariške dame. Nekaterim obrazom se krasno podajo. X Rojstvo otrok. Neki statistik je izračunil, da se rodi na leto po vsem svetu 36 rnilijonov otrok, torej 70 na minuto. Ako bi se zibelke vseh teh otrok postavilo eno poleg druge, bi bila ta vrsta tako dolga, kakor je potovanje okolo sveta ; ako bi se pred kom pustilo defilirati matere ena za drugo, vedno 20 na miuuto, bi bili zadnji otroci, ki bi šli raimo, stari že štiri leta. X Kltajska se probnja Iz tisočletne letargije. BRuski Invalid" poroča, da bo po novi odločbi vojnega ministra štela kitajska vojska 36 divizij po 10.000 mož. Beorganizacija armade se mora izvršiti v 3—4 letih. — 4 divizije bodo v Pekingu, 3 v pokrajini Cili, 3 v Cantsu, 3 v Sečuaugu, 2 v Junamu, 2 v Knangsu in po 1 v ostalih 15 pokrajinah. Sedaj šteje kitajska vojska 8 divizij pravega vojaštva, ki je dobro organizovano in izvežbano. — Kakor se kaže, se vendar boji rumeni kolos japonske invazije.